Nakup avtomobila brez rednih prihodkov – ne splača se!

Brum, brum, hočem ga! Pa si ga lahko privoščim? (objavljeno v reviji Moje finance)

Dijak Jan iz Tržiča je eden izmed 1.615 18-letnikov, ki ima svoj avto; 18-letna Žiga in Urška sta si ga tudi želela kupiti, a sta si nato premislila; raziskave iz tujine kažejo, da si kar dve tretjini najstnikov želita avto; kako pa je pri nas?

»Imeti lasten avtomobil je bila moja želja že od majhnega, zato sem si ga tudi kupil kmalu po tem, ko sem dopolnil 18 let,« pravi 18-letni dijak Jan, ki živi v Križah pri Tržiču. Kupil si je avto, o katerem je že dalj časa sanjaril – Volkswagnovega hrošča, in sicer oldtajmerja. Kupil ga je od znanca po ugodni ceni – za približno tisočaka. Kako pa si ga je privoščil? »S počitniškim delom v restavraciji sem zaslužil okoli 600 evrov, nekaj denarja so primaknili starši, dedka in babici, nekaj sem prihranil od daril za praznike, rojstne dneve,« našteje. Avto precej uporablja. Šola se v Kranju, tja pa se večkrat zapelje tudi zaradi zabav, nakupov in podobno.

Ne, hvala, nočem avta

Imeti avto pri 18 letih, ko nimaš rednih dohodkov, s finančnega vidika prinaša več skrbi kot veselja. In prav to je dijakinjo Urško iz Jelendola odvrnilo od nakupa avtomobila, čeprav si jih je kar dolgo ogledovala po spletu. »Nimam stalnega vira dohodka, zato bi se morala pri vzdrževanju avtomobila zanesti na družinske člane,« pojasni. Našla je cenejšo rešitev – subvencionirana vozovnica za avtobus. »Ta mi omogoča, da se zapeljem do Jesenic, kjer se šolam in imam tudi večino prijateljev. Edino, kar mi otežuje mobilnost, je pot do Tržiča, a to rešim tako, da za prevoz prosim starše, brata ali prijatelje,« razlaga. Subvencionirane vozovnice so se začele prodajati septembra leta 2012. Primer: prej je bilo za mesečno vozovnico do recimo Ljubljane treba odšteti dobrih 120 evrov, po subvencionirani ceni pa vse razdalje do 60 kilometrov stanejo le dobrih 20 evrov.

Tudi 18-letni dijak Žiga iz Ljubljane se ni odločil za nakup avtomobila, čeprav si ga je želel. Vozniški izpit je opravil že kmalu po 18. rojstnem dnevu. »Lahko bi si kupil avto že za 400 evrov, kolikor sem tudi približno zaslužil s počitniškim delom v skladišču,« razmišlja. Zaslužen denar vseeno ni končal v »prašičku«. »Ta denar sem raje zapravil za nakup nove kitare in občasne obiske koncertov, prireditev, gledališča,« dodaja Žiga.

Zakaj imeti avto

Lani konec leta je bilo 1.615 vozil registriranih na 18-letne lastnike, kaže evidenca registriranih vozil. Od tega jih je bilo 560 oziroma tretjina registriranih v Ljubljani. Ni pa rečeno, da te avtomobile vozijo Ljubljančani, saj avto lahko registriramo tudi zunaj svoje občine bivanja. Da je želja po avtomobilu med mladimi velika, kaže raziskava v Nemčiji. Kar dve tretjini si jih želi lasten avto, ta je zelo pomemben tudi tistim, ki živijo v urbanem okolju z dobro urejenim javnim prevozom. Pri nas takšnih raziskav nismo zasledili, a menimo, da želje slovenskih najstnikov gotovo niso prav nič drugačne od želja nemških. A imeti željo je eno, to uresničiti pa drugo. Največja ovira pri tem je denar.

»Precej bolje je imeti pet let staro dacio kot 15 let starega BMW,« pravi Miloš Milač.

Povprečno plačo za vozniški izpit

Mladi se večinoma še vedno zanašajo na finančno pomoč staršev, ko gre za nakup in vzdrževanje svojega avtomobila. Prvi korak do mobilne neodvisnosti je vozniški izpit, ki ima med mladimi status zrelostnega preizkusa, veselje ob pridobitvi pa je tako veliko, da si to v status na Facebooku zapišejo tudi tisti, ki tam redko objavljajo sporočila. To je tudi prvi večji strošek, ki doleti denarnico staršev. Opravljanje vozniškega izpita nanese dobrega tisočaka, kaže izračun čez palec, ki smo ga odčitali s spletne strani vozniški-izpit.com, seveda pa je vse odvisno tudi od izbora avtošole in potrebnega števila ur. V splošnem velja, da vozniški izpit stane približno toliko, kot je povprečna mesečna plača.

Od dva do tri tisoč evrov za avto

Drugi korak je seveda nakup lastnega prevoznega sredstva. Miloš Milač, urednik portala avto.finance.si, pravi, da je težko dati dober nasvet, ko gre za nakup rabljenega avtomobila. »Vedno kupuješ mačka v žaklju. Avtomobili so si različni, čeprav gre za enak model, imajo enak motor, barvo, opremo … Nimajo pa iste zgodovine,« pojasnjuje. Vseeno ponuja nekaj nasvetov za dobro izbiro. Čeprav mladim primanjkuje denarja, je za avto treba nameniti od dva do tri tisoč evrov. »Avto ni oblačilo, zato ne varčujte preveč. Dobite ga tudi za 200 evrov, a takšen je brez dvoma nevaren, požrešen in tehnično vprašljiv,« opozarja. Če se mladostniki vseeno odločijo za nakup avtomobila, bi po njegovem mnenju morali upoštevati tri pravila. Prvič: motor in število konjev naj bosta čim manjša – to je osnova za skromno porabo goriva in nizke stroške vzdrževanja ter registracije. Drugič: izberite čim novejši letnik, tudi če je avto skromno opremljen in je bolj skromne znamke. »Precej bolje je imeti pet let staro dacio kot 15 let starega BMW. Razumemo dilemo, a vprašajte se, kje boste dobili denar za registracijo BMW, za popravila. Tega tisočaka ali dva raje prihranite ali namenite za kaj drugega,« svetuje. Tretjič: ne iščite sanjskega avta, ta bo vselej predrag. Vaš pravi sanjski avto je takšen, ki je poceni in zanesljiv. Morda tega zdaj ne razumete, pa boste kmalu, dodaja.

Ne iščite sanjskega avta, ta bo vselej predrag. Vaš sanjski avto naj bo poceni in zanesljiv.

Stroški

A stroškov še kar ni konec. Avto je treba vzdrževati, servisirati, vsako leto registrirati, zavarovati, kupiti gorivo, plačevati parkirnine. Kako bo vse to financiral Jan, nam ni zaupal. Poglejmo konkretno: za registracijo in zavarovanje za recimo renaulta clia, 1.5 dCi, letnik 2004 z dizelskim motorjem, za katerega bi odšteli 1.900 evrov, bi morali plačali približno 550 evrov, vsaj dokler se ne izteče status mladega voznika, kar je po treh letih, takrat bo ta strošek za približno 100 evrov nižji, smo ocenili ob pomoči spletne strani AMZS. Tu so seveda še stroški za gorivo. Clio v kombinirani vožnji porabi približno 4,3 litra goriva na 100 kilometrov, kar ob trenutnih cenah pomeni, da boste za vožnjo od Ljubljane do Maribora porabili približno šest evrov oziroma 12 evrov v obe smeri. Z izračuni, koliko bi vas stala nakup in vzdrževanje avta, se lahko pozabavate s kalkulatorjem na spletni strani www.focus.si/avto .

Ne splača se!

Osebni finančni svetovalec Igor Mujdrica ni privrženec tega, da bi si mladi brez prihodkov kupovali svoje avtomobile. »Poznam tudi vse več takšnih, ki imajo redne prihodke, pa si avta ne kupijo oziroma uporabljajo javni prevoz, kolesa, za daljše razdalje pa kombinirajo ali s prijatelji ali pa si prek spleta iščejo ponujene prevoze.« Če pa mladostnik vztraja pri nakupu svojega prvega jeklenega konjička, mu svetuje, da izbere takšnega, ki ga bo sposoben stroškovno vzdrževati. Za avtomobil cenejšega cenovnega razreda to na letni ravni pomeni vsaj tri tisoč evrov stroškov, še čez palec izračuna Mujdrica.

Čeprav mladi v železnem konjiču vidijo vso svobodo, pa ne moremo mimo stroškov in dodatnih finančnih obremenitev, ki jih ta prinaša. Prav zaradi tega je smiselno pred vsakim nakupom pretehtati posledice in preračunati stroške. Morda boste ugotovili, da se nakup pločevine na kolesih sploh ne splača in boste kljub grenkemu priokusu raje izbrali mesečno vozovnico za avtobus. Denar, ki bi ga sicer vrgli za registracijo, zavarovanje, gorivo, pa privarčevali ali si kaj privoščili.