Vrste investicijskih tveganj

Pri investiranju v različne vrste vrednostnih papirjev smo izpostavljeni različnim tveganjem. Nekaterim se lahko izognemo, druge pa vsaj omejimo. Da to lahko dejansko tudi storimo, pa jih moramo vsaj poznati. Stopnje tveganj se pri različnih razredih investicij razlikujejo. Tako tudi dogodki, ki vplivajo na vrednost investicij, z isto intenzivnostjo ne vplivajo na vse razrede. V splošnem pa poznamo naslednja investicijska tveganja:

• tveganje povezano z obrestno mero; S spremembo obrestne mere se poveča verjetnost, da bo to v obratni smeri vplivalo na vrednost naših naložb. Centralne banke vseh držav z uravnavanjem nivoja obrestnih mer vplivajo na količino denarja v obtoku in s tem tudi na višino inflacije. Čeprav vsak poseg v višino obrestnih mer pusti spremembe na finančnih trgih, so te najopaznejše na trgih z dolžniškimi vrednostnimi papirji (obveznice, menice, komercialni zapisi) in z njimi povezanimi terminskimi instrumenti. Zvišanje obresti povzroči takojšen padec tečajev obveznic vseh dospelosti, pri čemer je negativen vpliv največji pri tistih z najdaljšim rokom dospelosti. Ko centralna banka zniža obresti, ima ukrep ugodne posledice za trg dolžniških vrednostnih papirjev.
• tveganje poslovnega neuspeha podjetja; V zadnjem desetletju je bilo v svetu več primerov zelo velikih in odmevnih stečajev velikih podjetij (Enron, Global Crossing, Parmalat, Lehman Brothers). Podjetja, ki ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti so dolžna ustrezno ukrepati, v najslabšem primeru tudi tako, da gredo v stečaj. Poleg upnikov iz poslovnih razmerij so oškodovani v teh primerih še delavci in delničarji. Cena delnic močno pade, če investitorji samo zaslutijo, da poslovanje podjetja ni v skladu z njihovimi predvidevanji. Če pa se izkaže, da je podjetje v večjih težavah, pa se lahko tečaj delnic v enem trgovalnem dnevu zniža za 60% in več. Tik pred razglasitvijo stečaja se tečaj ponavadi že giblje blizu vrednosti nič. Podobno kot za delnice velja tudi za obveznice s to razliko, da imajo njihovi lastniki več možnosti, da dobijo del sredstev povrnjenih iz stečajne mase.
• tveganje, povezano s tržno ceno; Cena delnice lahko zaradi različnih vzrokov pade oziroma zraste. Včasih ni objavljenih nobenih posebnih novic, ki bi lahko vplivale na tečaje, pa vendar se tečaji močno spremenijo. Njihovo gibanje je zmeraj odvisno od ponudbe in povpraševanja papirjev na trgu. Večja ponudba od povpraševanja povzroča pritisk na tečaje in posledično na njihovo zniževanje. Obratno se zgodi pri povečanem povpraševanju. Zakaj se v nekem trenutku pojavi povečana ponudba ali povpraševanje je potrebno raziskati od primera do primera. Znano je, da sta splošna gonila gibanja tečajev vrednostnih papirjev pohlep in strah investitorjev. Ko je pohlep močnejši od straha, govorimo o trgu bikov, s strahom pa pridejo na površje ”medvedi” in z njimi obdobje medvedjega trga.
• tveganje, povezano z možnostjo pojava inflacije; O pojavu inflacije govorimo takrat, ko se cene blaga in storitev na splošno začnejo dvigovati. Manjša stopnja inflacije je za gospodarstvo zdrava, ker spodbuja njegovo rast, prevelika in nenadzorovana rast cen pa seveda povzroča več škode kot koristi. Da bi ohranili realno vrednost svojih naložb morajo naši donosi preseči vsakoletno stopnjo rasti cen. Če je stopnja inflacije na letni ravni na primer 7%, moramo doseči najmanj 7% donos na vložena sredstva, da bi ohranili njihovo realno vrednost. Šele donos večji od 7% na letni ravni pomeni povečanje našega kapitala. Na informacije o pojavu večjih inflacijskih pritiskov v sicer stabilnih gospodarstvih finančni trgi reagirajo zelo negativno. Investitorji pričakujejo, da se bo centralna banka borila z ukrepi zviševanja obrestnih mer, zato ta pričakovanja takoj vgradijo v tečaje obveznic in delnic. V praksi to pomeni njihovo zniževanje.
• politična tveganja; Včasih vlade posameznih držav sprejmejo ukrepe, ki lahko negativno vplivajo na dobičke podjetij, ki jih ti ukrepi prizadenejo. Ker so gospodarstva med seboj zelo povezana lahko ukrepi ene države prizadenejo tudi podjetja v drugih državah. Ko se je pojavila gospodarska kriza v Argentini in država ni zmogla več poravnati domačih in tujih obveznosti je sprejela ukrepe, ki so prizadeli ne le argentinske državljane. Vse tiste banke, ki so imele v tej državi napeljane tesnejše poslovne zveze, so bile močno prizadete. Z njimi pa tudi lastniki njihovih delnic saj so bili tečaji le-teh pod velikim pritiskom. Ravno tako je ukrep ameriškega predsednika Busha s katerim je uvedel posebne carine na uvoz določenih jeklarskih izdelkov v ZDA povzročil škodo drugim neameriškim podjetjem. Poleg podjetij so škodo utrpeli tudi njihovi delničarji;
• tveganje, povezano s prevarami; Zaradi zavajajočih in napačno prikazanih podatkov, ki jih javnosti in s tem investitorjem posredujejo podjetja sama ali kdo drug, obstaja nevarnost, da bi investitor kupil vrednostni papir, za katerega bi se izkazalo, da nima prave vrednosti. V vseh teh primerih je investitor tisti, ki bo izgubil, in prodajalec tisti, ki bo imel korist od tega. Naloga državne agencije, ki skrbi za nadzor poslovanja vseh udeležencev na trgih vrednostnih papirjev v posamezni državi je, da poskuša zaščititi investitorje. Vedno pa to ni mogoče. Včasih lahko ukrepajo šele, ko je že prepozno. Zato mora vlagatelj v prvi vrsti sam napraviti vse za zaščito tako, da zbere vse razpoložljive informacije in po potrebi poišče strokovni nasvet, preden se odloči za takšno naložbo.

Povzeto iz knjige: Vodnik za preračunljivo investiranje  (avtorica: Mateja Jesenek)