Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank

Ker predsedniki parlamentarnih strank s svojimi odločitvami in mnenji pomembno vplivajo na gospodarstvo in druga področja našega življenja, smo preverili in ocenili, kako imajo pometeno pred lastnim pragom.

Revija Moje finance je k oceni osebnega portfelja v prednovoletni izdaji povabila vse predsednike parlamentarnih strank. Odzvali so se Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS, Karl Erjavec iz Desusa in Radovan Žerjav iz SLS. Reviji Moje finance so zaupali večino podrobnosti o svojem osebnem premoženju: o mesečnih dohodkih, naložbah v delnice in vzajemne sklade, prihrankih v banki, zavarovanjih, vrednosti nepremičnin. Po drugi strani pa Borut Pahor, predsednik vlade in SD, Gregor Golobič iz Zaresa, Katarina Kresal iz LDS in Janez Janša iz SDS žal niso izkoristili možnosti brezplačnega finančnega svetovanja. In razlog: nekateri so menda prezaposleni, drugi pa ne želijo odgovarjati. Kakšni so torej Jelinčičev, Erjavčev in Žerjavov portfelj in kakšno oceno smo podali v podjetju i-svetovanje d.o.o. ?

Kakšen portfelj imajo predsedniki parlamentarnih strank?

NAŠA OCENA PORTFELJEV PREDSEDNIKOV PARLAMENTARNIH STRANK:

V Sloveniji zaščita kot temelj osebnih financ močno šepa oziroma je na trhlih temeljih. Tudi pri politikih ni nič drugače, morda je izjema Radovan Žerjav (za katerega pa niso dostopni vsi podatki). Vrednost premoženja preveč temelji na vrednosti nepremičnin, kar je značilno za slovensko razmišljanje. Vprašanje namreč ni, ali imeti nepremičnino v lasti ali ne, ampak ali ta pomeni vir prihodkov ali obveznost do virov sredstev. Če v nepremičnini živimo, je strošek, dokler smo v njej. Do takrat je ni smiselno upoštevati kot pomemben del vrednosti premoženja. Pri vseh sodelujočih politikih je premalo (ali nič) poudarka na načrtovanju dodatne pokojnine, prav tako na vlaganju v različne naložbene oblike kapitalskih trgov. Tudi lastništva delnic slovenskih podjetjih (s tem tudi podpora domačemu gospodarstvu) so izredno šibka. Različni finančni cilji so premalo razčlenjeni, premalo je aktivnega pristopa k ciljem, kot je varčevanje za otrokovo pokojnino (sam ne zagovarjam varčevanja za šolanje otrok). Lahko pa pohvalim omenjene politike, da so bili pripravljeni razkriti podrobnosti o osebnih financah, namen vsekakor ni bil kritizirati posameznika. Politika pa je vseeno ogledalo naše družbe in prav predstavniki politike so tisti, ki so lahko enkraten zgled sedanji in prihodnjim generacijam, ki se bodo morale precej bolj intenzivno ukvarjati s pokojninsko, stanovanjsko problematiko, z visokimi stroški šolanja in podobno.

Radovan Žerjav: Podrobnosti zavarovanj sicer niso razkrite, smiselno pa bi bilo imeti sklenjeno riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente) tako zanj kot za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote je okvirno sedemkratnik letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za otroka vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Prihranki v vrednosti do 10 tisoč evrov na banki lahko pomenijo rezervo ob morebitni izgubi oziroma zamenjavi službe oziroma delovnega mesta kateregakoli izmed partnerjev. Varnostni sklad je pomemben del zrelega upravljanja tveganj in je dobrodošel. Priporočam povišanje na vsaj 20 tisoč evrov za oba partnerja skupaj. Če nikoli ne bo uporabljen, bodo ta sredstva lahko namenjena dodatni pokojnini. Natančno vrednost osebnega premoženja je smiselno oceniti približno enkrat na leto to pomeni zrelo upravljanje družinskih financ.

Karl Erjavec: Zaščite oziroma temelja osebnih financ nima urejenega. Obvezna bi bila sklenitev riziko življenjskega zavarovanja zanj in za ženo s priporočeno zavarovalno vsoto v višini vsaj sedemkratnika letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, pri čemer priporočam zavarovalno vsoto v višini vsaj stokratnika mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. O varnostnem skladu in vrednosti premoženja menim, da sta odlična.

Zmago Jelinčič Plemeniti: Podobno kot pri predhodnikih priporočam sklenitev riziko življenjskega zavarovanja vsaj za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo okvirno sedemkratnik letne neto plače. Žena in oba otroka potrebujejo samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Pohvalno je, da je Zmago Jelinčič brez posojil. Kritika pa leti na oceno vrednosti premoženja, saj zelo veliko ne pomeni nič, če ni jasno začrtanih poti oziroma virov prihodkov, ko bodo prihodki iz naslova plače (in preostalih dodatkov) usahnili ali se zmanjšali.

Igor Mujdrica

Objavljeno v reviji Moje finance, dne 16.12.2009