V zadnjem obdobju se na finančnih trgih dogajajo stvari, ki se teoretično ne bi smele. Z ameriškimi državnimi kratkoročnimi menicami se trguje po tečajih, ki prinašajo negativno donosnost. Obrestne mere centralnih bank se približujejo ničelnim. Čudne stvari se dogajajo tudi s ceno nafte. Njena cena za dobavo v januarju 2009 je za 34% nižja od cene za dobavo v januarju 2010. Običajna razlika med cenama je v normalnih razmerah okoli 2,5%. Z bančnimi dolgovi in z obveznicami se trguje z velikimi diskonti, tako velikimi, da jih finančniki ne pomnimo. Razlike med pasivnimi in aktivnimi bančnimi obrestnimi merami so astronomske in razsežnostim krize primerne. In še bi lahko naštevali.