Kako bolje upravljati z osebnimi financami » zavarovanje

Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?

Igor Mujdrica — Wed, 16 Jun 2010 15:46:34 +0000

Opis portfelja: Z možem sva v zgodnjih 40 letih, otrok končuje osnovno šolo. Oba imava stalno zaposlitev in 15 let delovne dobe. Najini skupni mesečni prihodki so okoli štiri tisoč evrov. Mesečno privarčujemo od dva tisoč do 2.500 evrov. Stanujemo v svoji lastni hiši ter imamo dvosobno stanovanje v večjem mestu. Uporabljamo novejša avtomobila skupne vrednosti približno 35 tisoč evrov, ki ju nameravamo zamenjati za nova avtomobila čez pet do sedem let.

Od leta 2005 imava sklenjeno naložbeno življenjsko zavarovanje za 25 let z mesečnima vplačiloma 50 in 100 evrov. Zavarovalni vsoti za primer smrti sta 15 tisoč oziroma 30 tisoč evrov. Hišo in stanovanje imamo zavarovano s premoženjskim zavarovanjem.

Sicer imava privarčevanih tudi 40 tisoč evrov v kratkoročnih bančnih depozitih ter 30 tisoč evrov v bančnih depozitih nad letom dni s fiksno obrestno mero.

V letih 2004 do 2007 sva kupila tudi točke v skladih KD Galileo (2.400 točk), KD Balkan (500 točk), KD Prvi izbor (900 točk), Infond Hrast (500 točk) in Infond Bric (700 točk). Na borzo in direktne nakupe delnic se ne spoznava dovolj. Sva pa za del naložb pripravljena sprejeti manjše do zmerno tveganje.

Za večjo razpršenost premoženja sva razmišljala o nakupu točk (še) v kakšnem večinoma obvezniškem skladu ter o nakupu točk v skladih z območja Severne Amerike. Zanima naju tudi, kakšne so prednosti in slabosti varčevanja z vezavo v tuji valuti, recimo v dolarjih, frankih, in ali je smiselno nalagati v kovine?

Kakšno zavarovanje naj skleneva za primer nezmožnosti za delo ter kako naj varčujeva za pokojnino (tudi z vidika davčnih olajšav)? Rada bi imela pokojnino vsaj v višini polovice sedanjih dohodkov. Zaradi narave najinega poklicnega dela naju zanima tudi možnost zavarovanja za primer odškodninskih tožb, povezanih z morebitnimi civilnimi tožbami pri najinem delu?

Naš odgovor: Na podlagi podatkov, ki ste jih sicer navedli precej solidno, vseeno lahko le predvidevam, da vajini skupni mesečni prihodki poleg iz plač iz naslova vajinega dela izhajajo tudi iz drugega vira. Predvidevam namreč, da dvosobno stanovanje oddajate v najem.

Poskrbita za nezgodno zavarovanje

Prav je, da imata zaradi odvisnega mladoletnega člana družine sklenjeno neko obliko življenjskega zavarovanja in v vajinem primeru so naložbena zavarovanja razmeroma dobra rešitev. Zaradi likvidnega kapitala, ki ga v srednjeročnem obdobju nimata namena porabiti, pa ne potrebujeta izredno visokih zavarovalnih kritij.

Tako vama bodo te oblike zavarovanj služile bolj kot dodatek k varčevanju za pokojnino, vsekakor pa vama predlagam, da naložbe s strokovno pomočjo pregledujeta vsako leto, prav tako sproti prilagajata višino zavarovalnega kritja glede na potrebe. Nikjer nista omenila, da bi bila na ta zavarovanja priključena še zavarovanja za primer trajne nezgodne invalidnosti.

Ta vama močno priporočam, saj so finančno varovalo ob morebitni delovni nezmožnosti zaradi invalidnosti. Priporočam tudi, da jih skleneta kot popolnoma samostojne produkte brez kakršnihkoli priključitev k že sklenjenim zavarovanjem, višina zavarovalnega kritja pa naj bo vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih plač. Zaradi narave vajinega dela vama priporočam še zavarovanje pravne zaščite.

Ta zavarovancu ponuja kritje stroškov v različnih sodnih postopkih (odvetniške stroške, stroške izvedencev, prič in tolmačev, sodne stroške, zagotovitev pologa varščine do 100 tisoč evrov, potne stroške za sojenje v tujini, stroške zunajsodnih poravnav, mediacij in s sodbo naloženih stroškov nasprotne strani).

Preveč depozitov

Če se želita z možem resnično osredotočiti na pokojninsko varčevanje oziroma na kakovost upokojitvenih let, potem imata v bančnih depozitih preveč denarja. Dovolj močno varovalo, če bi v najbolj črnem scenariju oba naenkrat izgubila zaposlitev, je 30 tisoč do 40 tisoč evrov. Odsvetujem vama varčevanje v tujih valutah, saj nista ne zaposlena v tujini niti ne prejemata plačil v drugih nacionalnih valutah.

Valutno tveganje lahko preprosto razpršita z vzajemnimi skladi, ki vsebujejo naložbe, nominirane v drugih valutah, ali pa so že ti nominirani v tujih valutah. Če se vama zdi prenos dela privarčevanega denarja iz bančnih depozitov v vzajemne sklade, v katerih imata že zdaj več kot 55 tisoč evrov, vseeno malce preveč radikalen, se lahko odločita tudi za drugo pot. Ta je, da vsa redna mesečna privarčevana sredstva preusmerita v vzajemne sklade in v teh varčujeta za pokojnino.

Tudi v sektor plemenitih kovin lahko vlagate le prek vzajemnih skladov in edino prav je tako, saj ste omenili, da se na borzo in direktne nakupe delnic ne spoznate dovolj. A pozor – s sektorskimi skladi svojemu portfelju zagotovo zvišate nihajnost in povečate tveganje, a cilj niso nadpovprečni donosi posameznega sklada, ampak uravnoteženost celotnega portfelja. Priporočam, da delež sektorskih naložb nikoli ne presega od 10 do 15 odstotkov celotnega portfelja.

Seveda imajo obveznice tudi svoj smisel oziroma mesto v oblikovanju stabilnega naložbenega portfelja, a kdorkoli bi vama točno določil naložbe, ki naj bi bile primerne za vaju, ne da bi vaju temeljito spoznal, ne da bi skupaj izredno natančno določili vašo sprejemljivo raven tveganj, časovno obdobje vlaganja, način in obdobje črpanja sredstev ob upokojitvi in še precej drugih pomembnih podrobnosti, bi vaju zavajal (pa tudi če nehote).

Koliko potrebujeta?

Tako ostane še vprašanje, koliko denarja morata privarčevati, da bi imela pokojnino vsaj v vrednosti polovice sedanjih prihodkov, torej skupaj dva tisoč evrov na mesec. Izračunal sem, da morata privarčevati 500 tisoč evrov današnje vrednosti denarja. Predvideval sem, da se ta sredstva od trenutka upokojitve še plemenitijo oziroma obrestujejo s povprečno petodstotno letno obrestno mero, ob tem pa obstaja 98-odstotna verjetnost, da bo denarja dovolj za prihodnjih 25 let popolnega izčrpanja glavnice.

Vajin cilj pa ocenjujem za še toliko bolj dosegljiv oziroma celo presežen, če upoštevam še del državne pokojnine, celotno privarčevano premoženje iz naložbenih zavarovanj in morebitne prihodke iz oddaje stanovanja v najem. Le pogumno naprej.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj

Igor Mujdrica — Wed, 21 Apr 2010 14:52:55 +0000

Vaše vprašanje: Letos bom star 30 let. Živim v Ljubljani pri starših, razmišljam pa o nakupu stanovanja v Ljubljani ne več kot 15 let starega in velikega vsaj 50 kvadratnih metrov ali gradnji hiše v okolici Brnika ali na slovenski obali čez pet do sedem let. V ta namen imam privarčevanih okoli 40 tisoč evrov in kratkoročno vezanih v eni od bank. Imam tudi 26 delnic NKMB kar je okoli 300 evrov.

Moja mesečna plača je 1.400 evrov, od tega od 650 do 700 evrov porabim za redne mesečne stroške. Moja izvoljenka ta hip nima rednih mesečnih prihodkov. Imava avtomobil, star sedem let, vreden okoli tri tisoč evrov, ki ga bova sredi leta zamenjala za enoprostorca za približno 15 tisoč evrov. Z velikim veseljem tudi sporočam, da jeseni pričakujeva naraščaj.

Leta 2004 sem pri Zavarovalnici Triglav prek Abanke sklenil mešano življenjsko zavarovanje z zavarovalno dobo 20 let in zavarovalno premijo 25 evrov na mesec. Za doživetje je izplačilo 6.500 evrov, za smrt pa prav tako 6.500 evrov. Istega leta sem sklenil tudi naložbeno življenjsko zavarovanje z zavarovalno dobo 10 let in zavarovalno premijo 25 evrov na mesec.

Za smrt je izplačilo 1.500 evrov, za doživetje pa glede na vrednost premije na naložbenem računu. Leta 2008 sem začel tudi odplačevati novo naložbeno življenjsko zavarovanje pri Zavarovalnici Merkur. To življenjsko zavarovanje je vezano na investicijske sklade z garancijo izplačila vplačane varčevalne premije. Zavarovalna vsota za smrt je 1.440 evrov, za doživetje pa 12.182 evrov za dobo 30 let. Mesečna premija je 40 evrov.

Zanima me, kako naj najbolje plemenitim denar, da ga bo ob nakupu stanovanja ali gradnji hiše čim več. Glede zavarovanj pa me zanima, katero je smiselno odpovedati, če ne bom sposoben vseh plačevati. Hkrati me tudi zanima, koliko od vplačanih premij lahko potem sploh dobim, če neham plačevati premije.

Naš odgovor:

Nakup nepremičnine je realen

Vaš finančni cilj nakupa bivalne nepremičnine čez pet do sedem let je razmeroma realen. Od 45 do 50 odstotkov prihodkov porabite za redne mesečne stroške, kar se mi zdi malce preveč, vendar razumem, saj financirate tudi izvoljenko. Predlagam, da si že zdaj preračunate okvirno povišanje rednih mesečnih stroškov, ki jih boste imeli ob naraščaju, in si ustvarite zelo natančen vpogled v stroškovnik. Sicer je postavitev cenovne meje za zamenjavo avtomobila pohvalna, vseeno pa vam toplo priporočam, da k finančnemu konstruktu prištejete tudi stroške registracij, kasko zavarovanja, servisne intervale, povprečno ceno servisov in podobno.

Varčevanje

Če ste se prihrankom pripravljeni odreči za nekoliko dalj časa v zameno za višje obresti, preverite, v kateri banki lahko za svoj denar iztržite največ. To naj bo vaš prvi korak s 40 tisoč evri pridobiti čim ugodnejšo obrestno mero.

Stanovanje

Ob pogajanjih z bankami za boljšo obrestno mero že zdaj za občutek zahtevajte tudi izračun in amortizacijski načrt (načrt odplačevanja posojila) za stanovanjsko posojilo, če bi bil 40 tisoč evrov vaš polog pri najemu posojila. Če resnično želite čim natančnejšo oceno, v katere smeri se je smiselno podati, je prav, da se z različnimi finančnimi scenariji čim bolj seznanite. Tako se miselno prestavite recimo sedem let v prihodnost in naredite zelo natančno finančno simulacijo za dosego finančnih ciljev že danes.

Zavarovanja

Kar zadeva različne oblike življenjskih zavarovanj, se vprašajte, ali resnično razumete, zakaj ste jih kupili. V primeru vaše smrti bi ta hip vaši upravičenci (predvidoma je to vaša izvoljenka) prejeli 9.440 evrov. Glede na to, da ste edini, ki prispevate v družinski proračun, grobo ocenjujem, da v tem trenutku potrebujete vsaj petkrat več zavarovalnega kritja. Devetdeset evrov mesečnih premij tako namenjate neustreznim zavarovalnim kritjem, in to samo zato, ker ste sklepali življenjska zavarovanja z varčevalno komponento. Sicer ne oporekam, tako boste dolgoročno tudi nekaj privarčevali, a težava neustrezne zaščite družinskih prihodkov ostaja.

Tako je vprašanje, ali se je smiselno odpovedati zavarovanjem, če jih morda nekoč ne bi bili sposobni plačevati, zgrešeno. Na področju osebnih financ je vaša primarna odgovornost, da finančno odvisne družinske člane najprej ustrezno finančno zaščitite, nato se šele odločajte o večjih nakupih, načinih financiranja in podobno. Nobenega smisla nima kar tako pretrgati sklenjenih zavarovanj, saj je to povezano z različnimi stroški. Najprej si morate povečati zavarovalno kritje za primer smrti in skleniti nezgodno zavarovanje za primer trajne invalidnosti, kar lahko uredite s popolnoma samostojnimi zavarovanji, ki nimajo vključenih nobenih varčevalnih komponent, prav tako pa so cenovno precej ugodna. Zavarovanj za primer trajne nezgodne invalidnosti namreč sploh niste omenili, tako da predvidevam, da jih nimate vključenih.

Potrebujete vsaj 140 tisoč evrov zavarovalnega kritja za primer invalidnosti, če resnično želite zaščititi tveganja, ki vsakodnevno prežijo na vas in vašo družino. Ob tem je nujna tudi optimizacija zavarovanj (odkup, mirovanje, zmanjšanje zavarovalne vsote, skrajšanje zavarovalne dobe …). Prvo življenjsko zavarovanje, pri katerem vam priporočam temeljito optimizacijo, je klasično (mešano) življenjsko zavarovanje, saj je povsem neprimerno za kakršnokoli učinkovito dolgoročno varčevanje. Tudi zavarovanje z garantiranim izplačilom vplačanih premij je izredno slabo, saj ponuja garancijo, ki vam dolgoročno ne bo veliko koristila. Kot primer naj navedem, da bi za isto mesečno premijo v 30 letih z bančnim depozitom, ki se obrestuje po tri odstotke na leto, lahko privarčevali skoraj dvakrat več.

V tem času pa nikar ne pozabite na varčevanja za najdražji finančni cilj – dodatno pokojnino.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate

Igor Mujdrica — Wed, 24 Feb 2010 12:52:42 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Sva poročena, oba stara 39 let, otroka pa imata 11 in pet let. Najin skupni mesečni dohodek je okoli tri tisoč evrov neto, oba sva redno zaposlena. Delovne dobe imava približno 16 let. Prihraniva od 500 do tisoč evrov na mesec. Prihranjenih imava 21 tisoč evrov, ki jih varčujeva v banki v kratkoročni vezavi.

V delnicah slovenskih blue chipov imava še slabih dva tisoč evrov. Skupaj z delodajalcem (večino delodajalec) od leta 2002 vplačujem v pokojninski sklad ene od bank (drugi steber) okoli 150 evrov na mesec. Mislim, da je trenutna vrednost dobrih 11 tisoč evrov. Žena pa od leta 2004 skupaj z delodajalcem vplačuje v sklad kapitalske družbe za javne uslužbence.

Delodajalec vplača okoli 30 evrov na mesec, sama pa zadnja leta decembra vplačuje še po tisoč evrov, predvsem zaradi davčnih olajšav. Konec leta 2009 je imela v tem skladu okoli 4.500 evrov. Živimo v dovolj velikem lastniškem stanovanju. Posojil nimava.

V prihodnjih dveh letih nameravava približno sedem tisoč evrov nameniti za zamenjavo avta, kar pa ni nujno. Do borznih in podobnih naložb sva bolj zadržana, nisva preveč naklonjena tveganju, ampak razmišljava, da bi bilo premoženje dobro razpršiti.

Nagibava se tudi k možnosti nakupa stanovanja skupaj s starši, ki bi bilo naložba in bi ga oddajali. Najin vložek bi bil 50 tisoč evrov. Osebnega življenjskega ali nezgodnega zavarovanja nimava, zavarovanje pa imamo sklenjeno za otroka in stanovanje.

Kako naj sestavimo portfelj naložb (borza, nepremičnina ) s privarčevanim denarjem in z denarjem, ki ga mesečno privarčujemo, da bo čim bolj razpršeno in da bi uresničila postavljene cilje? Kakšna osebna zavarovanja nam priporočate? Zanima naju tudi, kakšno pokojnino lahko pričakujeva in od kdaj?

NAŠ ODGOVOR:
Začnimo pri temelju osebnih financ zaščiti pred izpadom družinskih prihodkov. Ta je še toliko bolj pomembna, ker sta od vajinih prihodkov finančno odvisna dva mladoletna družinska člana.

Treba se je vprašati, v katerih primerih oziroma scenarijih lahko izpade prihodek enega ali obeh. Prvič, ob izgubi službe; drugič ob morebitni nezmožnosti opravljanja dela zaradi poškodbe (bolezen, invalidnost); in tretjič, zaradi najhujšega prezgodnje smrti.

Za prvi primer (izguba službe) sta skoraj že zaščitena. Enaindvajset tisoč evrov, ki jih kratkoročno vežeta na banki, je približno sedem vajinih skupnih mesečnih prihodkov. Priporočam, da ta denar namenita samo za zaščito pred izpadom prihodkov skozi celotno vajino delovno obdobje.

Za drugi in tretji scenarij izpada prihodkov nimata ustrezne zaščite, čeprav bi jo glede na vajin izredno soliden finančni položaj lahko imela. Priporočam, da vsak od vaju sklene samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, ki ni vezano na nobeno od drugih oblik zavarovanj. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj 100-kratnik mesečnih prihodkov.

Prav tako vama priporočam sklenitev življenjskega zavarovanja brez varčevalne komponente gre za tako imenovano riziko življenjsko zavarovanje. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj sedemkratnik letnih prihodkov.

Za otroka niste navedli, kako sta zavarovana oziroma katere oblike zavarovanj ste sklenili zanju. Primerno je samo nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, drugih oblik pa ne priporočam. Če imate sklenjeno katerokoli drugo zavarovanje, predlagam temeljitejši pregled polic pri strokovno usposobljeni osebi za nepristransko oceno oziroma nasvet.

Takoj odprita poseben varčevalni račun na banki in varčujta za naslednji finančni cilj avto. Cilj: v dveh letih privarčevati sedem tisoč evrov. Nameniti bo treba po približno 300 evrov na mesec. Če avtomobila takrat ne bosta kupila, bo privarčevani denar namenjen za druge finančne cilje.

Glavni finančni cilj bi moral postati dodatna pokojnina. Ne želim pretiravati ali vaju strašiti, a to bo zagotovo vajin največji življenjski strošek (kar velja za vse nas).

Vplačila v drugi steber, ki jih že izvajata, bodo sicer malo pripomogla, a zaradi konservativne politike pokojninskih skladov vam s tem ne bo uspelo pridobiti želene finančne varnosti. Razumem, da ste tudi sami konservativni, a sredstva za pokojninsko varčevanje boste morali izpostaviti naložbam z višjo stopnjo tveganja.

Naj razložim namesto da opisujem, kako lahko statistična inflacija vpliva na kupno moč vašega denarja, za lažjo, žal pa tudi bolj realno ponazoritev predvidevam, da bo letna inflacijska stopnja petodstotna. V tem primeru se bo realna vrednost ene denarne enote v 40 letih znižala za približno sedemkrat ali drugače povedano: 700 evrov, ki vam jih danes obljubljajo različni izračuni, bo po koncu 40-letnega varčevanja v resnici vrednih le približno 100 današnjih evrov.

Samo zaradi inflacije tako večini varčevalcev nikoli ne bo uspelo pridobiti dovolj visoke pokojninske rente, ki bi jim zagotavljala finančno dostojno življenje. Treba je razumeti, da pri varčevanju za dodatno pokojnino najbolj tvegate, če sploh ne tvegate. Ne glede na vse borzne pretrese in nihajnosti, bo nujno treba tudi tvegati.

Vajin finančni položaj vama omogoča, da začneta intenzivneje zbirati finančne informacije, ki vaju bodo že danes popeljale na pravo pot varčevanja oziroma vlaganja za dostojno dodatno pokojnino. Privarčujeta skoraj tretjino mesečnih prihodkov in priporočam, da ves privarčevani denar razen 300 evrov, ki jih bosta prihodnji dve leti varčevala za morebiten nakup avtomobila namenita izključno za dodatno pokojnino.

Za začetek lahko ta denar nekaj časa varčujeta na banki, a naj bo ločen od drugih varčevalnih ciljev. Postopno, skladno z vajinim razumevanjem pravilnega finančnega načrtovanja in spoznavanja zakonitosti finančnih trgov, pa ga bosta preusmerila v bolj tvegane naložbe.

Zakaj vama ne priporočam nakupa oziroma sofinanciranja stanovanja za oddajanje? Prvič, zanj nimata dovolj denarja, torej bi se morala dodatno zadolžiti ali pa intenzivno varčevati in pozabiti na druge finančne cilje (dodatna pokojnina).

Drugič, denar bi morala črpati iz varnostnega sklada (21 tisoč evrov), ki je temelj pravilnega in stabilnega finančnega načrtovanja. In tretjič, ne glede na splošen ugled in mnenje, da so nepremičnine kot naložba namenjene prav vsem v kakršnihkoli razmerah, so le alternativna oblika naložbe, in to celo ena izmed najbolj nelikvidnih.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.2.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?

Igor Mujdrica — Thu, 21 Jan 2010 19:50:08 +0000

VPRAŠANJE:
Sem mlada mamica, spomladi pričakujemo tretjega otroka. Sem brezposelna, za družinske prihodke skrbi mož, ki ima sicer nizko plačo z nadurami in nočnim delom okoli tisoč evrov na mesec, dobivamo pa tudi otroški dodatek v višini 170 evrov na mesec. Zelo me skrbi, da sva naredila večjo neumnost. Pri Adriatic Slovenici sem namreč pred petimi leti precej brezglavo sklenila življenjsko zavarovanje za naju, sicer z najnižjo možno anuiteto okoli 20 evrov na mesec, za otroka pa rentno varčevanje za prvega otroka pred petimi leti, za drugega pa v začetku minulega leta. Po 30 letih naj bi tako vsak od naju z možem dobil znesek 10 tisoč evrov, otroka pa štipendijo v višini okoli 80 evrov na mesec za obdobje petih let.

Zdelo se mi je, ker je samo en zaposlen, pa še ta z nizko plačo, da sva se modro odločila, vendar pa me je pred časom začelo skrbeti, kaj ti zneski sploh pomenijo? Kdo ali kaj mi jamči, da bo čez 25 let ob inflaciji 10 tisoč evrov še vedno enak znesek, kot je to danes? Ali bo to morda zadoščalo le za teden toplic? Kaj pa štipendija za otroke? Ali si bo lahko otrok z zneskom 80 evrov sploh kaj pomagal ali pa bo to dovolj le za dve kavi na faksu?

Naj omenim še, da je možev delodajalec sklenil kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, čemur se je mož pred dvema letoma tudi pridružil. Sicer je letnik 1975, zaposlen že od leta 1990, tako da bo verjetno šel prej v pokoj kot njegovi vrstniki. Sama sem letnik 1976, imam samo pet let delovne dobe in nimam sklenjenega nobenega pokojninskega zavarovanja. Znova se nameravam zaposliti čez približno tri leta ali odpreti svoj s. p.

Kaj nam predlagate? Ali naj pretrgava življenjsko zavarovanje in izgubiva polovico vplačanih zneskov (tako sem prebrala v tabeli AS), vendar pa sem tudi zasledila, da je pretrganje skoraj neizvedljivo le v primeru selitve v drugi državo, smrti … Kaj mi svetujete za pokojninsko zavarovanje?

Pa še to. Kar zadeva varčevanje, sva z možem zelo konservativna, na banki imava vezanih 13 tisoč evrov, ki si jih ne upava nalagati v kakršnekoli sklade, delnice in podobno. Stanovanja nimava. Zasledila sem množično ponudbo brezplačnih svetovalnih družb na spletu, pa me zanima, ali mi svetujete, da se obrnem na katero od njih?

ODGOVOR:
V nobenem primeru ni mogoče natančno napovedovati, kolikšna bo inflacija v prihodnosti. Tako je posameznikovo sprotno prilagajanje njej edina smiselna rešitev pri finančnem načrtovanju katerihkoli finančnih ciljev. Kaj to pomeni? Katerekoli oblike finančnih produktov že imate, je inflaciji mogoče slediti ali jo premagati samo po dveh poteh. Ali varčevalne zneske povečujete skladno z njo, uskladitev se lahko naredi recimo enkrat na leto, ali pa denar izpostavite bolj tveganim finančnim oblikam (vzajemni skladi, delnice in podobno). V vašem trenutnem finančnem položaju se je smiselno odločiti za prvo možnost.

Sklenili ste življenjsko zavarovanje z najnižjo možno anuiteto in z vključeno varčevalno komponento. Tako lahko brez težav sklepam, da imate izredno nizko zavarovalno kritje v primeru smrti, kar pomeni, da je vaša družina preveč izpostavljena tveganjem. Kakršnokoli pretrganje tovrstnega zavarovanja vam močno odsvetujem. Celo nasprotno z možem morata optimizirati zavarovalna kritja, torej jih povišati. Za te namene so primerna riziko življenjska zavarovanja brez varčevalne komponente in tudi pri vajinih nizkih prihodkih ni ovir, da jih ne bi imela urejenih. So namreč izredno poceni, ker ni vključene varčevalne komponente, vsebujejo pa višja zavarovalna kritja, res pa je, da komercialno niso dovolj privlačna, da bi bila opaznejša v ponudbah zavarovalnic. Ker si lahko z zelo nizkimi stroški uredite temelj družinskega finančnega načrtovanja, torej poskrbite za zaščito, vama z možem močno priporočam najprej malce več raziskovanja tega področja. Okrepitev zaščitnega dela optimiziranje življenjskih zavarovanj naj postane vaša glavna skrb.

Z rentnimi varčevanji za otroke ni nič narobe, če imate seveda občutek, da si to lahko finančno privoščite. Sicer sam nisem zagovornik večjih varčevalnih zneskov, ki jih starši namenjajo za šolanje otrok, saj se, če starši preveč pozabijo nase (recimo na dodatno pokojnino), lahko zgodi črn scenarij, da starši otrokom postanejo hudo finančno breme.

Privarčevanih imate 13 tisoč evrov, kar ob morebitni izgubi službe vašega moža pomeni 13 mesečnih prihodkov, ki jih trenutno prejemate v družinski proračun. To je vaše varovalo, družinski varnostni sklad in vsa količina denarja naj za zdaj vsekakor ostane na banki. Seveda vama privoščim, da vama varnostnega sklada (ob morebitni izgubi službe ali prihodkov enega ali celo obeh kadarkoli v prihodnosti) nikoli ne bi bilo treba izkoristiti, tako da bi lahko ta denar namenila vajini dodatni pokojnini.

Tudi sami ste okvirno navedli, da je prav in potrebno, da z možem povečata prihodke. To pa je mogoče samo v dveh primerih (dediščine in podobne naključne prihodke bom izvzel): ali se z možem osredotočita na to, da se mu prihodki povečajo, ali pa porazdelita breme dela na oba, tako da začnete prihodke ustvarjati tudi sami. To je seveda popolnoma vajina odločitev in nobena ni napačna, a načrtovati začnite čim prej, čeprav se bo scenarij morda začel uresničevati šele čez nekaj let. Medtem se čim več izobražujte in zavestno proučite svoje misli in občutke o denarju, saj je to ključ do temeljnega razumevanja lastnega odnosa do njega. Tako bosta z možem postajala vse bolj finančno odgovorni osebi, ki bosta otrokom privzgojila pravilen odnos do denarja.

Kar zadeva pokojninsko načrtovanje, predlagam, da se ga z možem lotita šele po povečanju vajinih prihodkov; predvidoma torej po vaši zaposlitvi ali samostojnem podjetniškem delu. Še pred rojstvom tretjega otroka pa le okrepita zaščitne temelje družinskih financ in si zagotovita realen občutek varnosti in čim več tistega prostega časa, ki vama bo še ostal, namenjajta informiranju, izobraževanju in odgovornim pogovorom o denarju.

Kar zadeva finančne svetovalce, pa poskušajte pridobiti čim več različnih mnenj; čim več poizvedujte po telefonu, na internetu, v finančnosvetovalnih družbah ali neposredno pri finančnih institucijah. Korektno pomoč boste prepoznali tako, da vam ne bodo na prvo žogo prodajali finančnih produktov, temveč se bodo poglobili v iskanje rešitev, ki so primerne izključno za vašo družino.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 20.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami vprašanja v povezavi z različnimi oblikami varčevanj, investicij, zavarovanj in želite strokovne in nepristranske odgovore?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta

Klemen Kavčič — Tue, 19 Jan 2010 20:28:50 +0000

Zavarovanje doma je eden tistih zavarovalniških produktov, ki mu Slovenci ne namenjamo dovolj pozornosti, pravijo na zavarovalnicah. Po oceni predsednika uprave Adriatica Slovenice Gabrijela Škofa je pri nas zavarovanih približno komaj 40 odstotkov stanovanjskih hiš, zavarovarljivih pa je še vsaj toliko. Tudi stanovanja, vključno s premičninami, še niso dovolj zavarovana, poudarja, ob škodnih dogodkih, kot so naravne nesreče, pa se pokaže, da mnoge zavarovalne police niso ustrezne, imajo prenizke zavarovalne vsote, niti ne krijejo vseh potrebnih rizikov.

Izkušnje zavarovalničarjev in finančnih svetovalcev kažejo, da se predvsem v večstanovanjskih objektih lastniki ne pozanimajo dovolj, kako kakovostne police imajo sklenjene prek upravnikov. Klemen Kavčič iz podjetja i-svetovanje je povedal, da bi ob nakupu stanovanja v večstanovanjskem objektu lastniki morali pri upravniku preveriti vsebino zavarovalne police za etažno lastnino – po črki zakona je upravnik na podlagi potrditve lastnikov sicer dolžan poskrbeti, da je objekt zavarovan, vendar je ponavadi polica slaba oziroma krije samo osnovne nevarnosti in tudi zavarovalne vsote niso primerno določene.

»Pogosto stanovalci vedo, da je za objekt sklenjeno neko zavarovanje, zato se s tem ne ukvarjajo, ko pa se zgodi škodni primer, se pojavi težava, saj polica ne krije tistega, kar pričakujejo,« je dejal Kavčič. Zavarovalničarji poudarjajo, da stanovalci med ponudbami pogosto izbirajo samo na podlagi cene, ne zavedajo pa se, da se najcenejši produkt ne izkaže nujno tak, če pogledamo daljše časovno obdobje, v katerem se lahko zgodijo tudi škodni primeri.

V osnovno zavarovanje ni vključen izliv vode, ravno takšnih primerov pa je zaradi dotrajanosti instalacij v starejših blokih zelo veliko, je opozoril Jager. Ker je kakovost skupnega etažnega zavarovanja odvisna od upravnika oziroma od skupne volje stanovalcev, ni nujno, da so z njo zadovoljni vsi etažni lastniki. Vsak posameznik se lahko tudi sam odloči za zavarovanje objekta, in sicer v skladu z njegovim lastniškim deležem. Polico z želenimi kritji lahko sklene pri kateri koli zavarovalnici, vendar bo v tem primeru določen delež objekta za posamezne nevarnosti (na primer požar) zavarovan dvakrat, kar pa ob morebitnem zavarovalnem primeru ne bo vplivalo na višino izplačane zavarovalnine. Temu se je mogoče izogniti s sklenitvijo dodatka k obstoječi (skupni) zavarovalni polici pri isti zavarovalnici – lastnik plača dodatne premije glede na solastniški delež. Nekatere zavarovalnice ponujajo tudi tako imenovano dozavarovanje, torej lahko stranka posamezna kritja, ki jih ni na osnovni polici, in višje zavarovalne vsote, sklene pri drugi zavarovalnici kot je ‘osnovna’ pogodba.

Na vprašanje, katera zavarovalna kritja je dobro vključiti v polico, strokovnajki odgovarjajo, da je to odvisno od lokacije nepremičnine. Ljudje pogosto ne želijo oziroma se jim ne zdi potrebno zavarovati za primer izliva vode, potresa. Glede na lokacijo je potem vredno razmisliti še o nevarnosti poplav, vdora meteornih vod, plazov, stroških, ki bi nastali pri gradnji novega objekta in podobno.

Zavarovalničarji še opozarjajo, da zavarovalne police krijejo samo tiste nevarnosti, ki so v pogodbi navedene. Zavarovanje proti streli v okviru zavarovanja nepremičnin na primer pomeni kritje škode, ki bi nastala na objektu ob neposrednem udaru vanj. To se ne zgodi pogosto, poudarjajo agenti, dogaja pa se, da strela, ki udari v bližino objekta, povzroči uničenje instalacij. Če zavarovanec nima dogovorjenega posebnega kritja za to, izplačila zavarovalnine ne more pričakovati.

Zavarovanje premičnin v stanovanju sklepajo etažni lastniki posamično. Zavarovalnice pa različno opredeljujejo, kaj se zavaruje kot nepremičnina in kaj kot premičnina. Posameznik, ki sklepa vsako zavarovanje pri drugi ponudnici, naj bo še posebno pozoren na to, saj se lahko zgodi, da določen element ni vključen v nobeni polici. Primer je lahko parket, ki ga ena zavarovalnica uvršča med premičnine, druga med nepremičnine.

Zadrege se pogosto pojavijo tudi pri zavarovanju odgovornosti. Zavarovanec, ki je izbral določeno kritje za izliv vode, si je s tem zagotovil, da bo zavarovalnica krila škodo v njegovem stanovanju. V večstanovanjskih objektih pa se zgodi, da takšen dogodek povzroči škodo tudi v sosednjih stanovanjih. Če se lastnik želi zavarovati tudi za to, je na mestu razširitev kritja za odgovornost. Pri tem strokovnjaki svetujejo razumno visoke zavarovalne vsote in opozarjajo, da v okvir tega spada na primer tudi morebitna povzročitev nesreče na smučišču, odškodnina tretji osebi, če jo ugrizne zavarovančev pes, kritje škode, ki jo povzroči zavarovančev otrok tretji osebi. Prav tako je pri odločanju, katera kritja bi vključili v zavarovalno polico, dobro vedeti, da si od njih lahko obetamo natanko tisto, kar obljubljajo. Tako ni isto, ali steklo razbije toča ali pa žoga.

Preden sklenemo zavarovalno polico, se je dobro posvetovati s strokovnjakom, še bolje je, če informacije poiščemo pri več agentih in neodvisnih strokovnjakih.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT, dne 18.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate dodatna vprašanja glede zavarovanja vašega doma? Želite, da vam brez obveznosti podamo strokovno in nepristransko oceno premoženjskega zavarovanja vaše hiše, stanovanja ali stanovanjske opreme?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?

Igor Mujdrica — Wed, 16 Dec 2009 16:26:39 +0000

OPIS PORTFELJA: Smo petčlanska družina. Z možem sva stara 40 let, otroci pa tri, sedem in deset let. Pred dvema letoma smo prodali stanovanje in se odselili v hišo, za katero smo najeli 70 tisoč evrov posojila za 20 let. Najini skupni prihodki v gospodinjstvu so približno 2.300 evrov. Mož zasluži 1.300 evrov, jaz pa tisoč. Pred kratkim smo podedovali 18 tisoč evrov. Zanima nas, kaj s tem denarjem.

Ali se splača poplačati del posojila ali je bolje, da bi ga plemenitili kako drugače, recimo za najino pokojnino? Če se odločimo za drugo možnost, me zanima, kje sploh varčevati, da bi dosegli boljše donose, in za koliko bi potem lahko imela višjo pokojnino. Zanimajo me tudi zavarovanja, saj zdaj nismo nikjer zavarovani. Zavarovano imamo le hišo in avtomobil. Kakšna zavarovanja sploh potrebujemo?

ODGOVOR: Finančni položaj ste opisali dovolj podrobno in predvidevam, da mesečne obveznosti, vključujoč stroške vzdrževanja nepremičnine, ne presegajo tretjine vajinih skupnih prihodkov. Zaradi selitve v hišo prav tako predvidevam, da boste v njej živeli in vzgajali otroke še mnogo let, prav verjetno je, da boste v njej preživeli vse svoje življenje. Če se poskusim postaviti v vajino vlogo z 18 tisoč evri podedovanih sredstev v rokah , se za poplačilo dela posojila ne bi odločil.

Nimam sicer podatka, ali imate poleg podedovanih sredstev že karkoli privarčevanega, kar pa niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da razumete, da ste v položaju, kjer vam manjka samo nekaj okrepitev finančnih temeljev.

Varnostni sklad

Varnostni sklad je eden izmed glavnih temeljev pravilnega upravljanja osebnih financ. Je količina privarčevanega denarja oziroma denarna rezerva za življenjsko nujne primere (izguba zaposlitve, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški …). Varnostna denarna rezerva mora biti vedno likvidna, torej vsak trenutek na voljo.

Tako so za ta temeljni gradnik primerne naslednje oblike finančnih produktov: bančne vloge na vpogled, mesečni depoziti, pozneje tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi. Druge oblike finančnih produktov za ta namen nikakor niso primerne.

Ker ste podedovali 18 tisoč evrov, predlagam, da vsaj polovico tega zneska, to je približno štiri vajine mesečne plače, namenite varnostnemu skladu. Ta denar naj bo torej na posebnem računu z namenom, da ga nikoli ne boste porabili za stroške, ki niso življenjsko pomembni. Če sredstev iz varnostnega sklada nikoli ne boste potrebovali, bodo namenjena vajini dodatni pokojnini.

Zavarovanja

Vprašajmo se, katerim tveganjem boste še izpostavljeni in katera je smiselno omiliti oziroma zmanjšati. Oba z možem potrebujeta življenjsko zavarovanje za primer smrti, saj imata tri mladoletne družinske člane, odvisne od vajinih prihodkov, prav tako sta denarno odvisna drug od drugega; ali drugače povedano če bi eden od vaju predčasno umrl, bi se finančni standard družine znižal in drugi verjetno ne bi bil zmožen plačevati vseh obveznosti in stroškov. Oba z možem potrebujeta tudi nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti.

Posameznik, ki postane priklenjen na posteljo in brez drugih virov dohodkov, predvsem pri trajni ter stoodstotni invalidnosti, se lahko sreča z resnimi dolgoročnimi finančnimi težavami, ne le zaradi oskrbe, temveč tudi (ne)zaposljivosti in s tem povezanim izpadom rednega dohodka. Tudi za otroke je treba razmisliti, kateri nezgodni primeri imajo lahko največje finančne posledice za vaju. Priporočam, da za vsakega otroka skleneta nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, saj je prav ta največja finančna obremenitev v primeru najhujšega.

Upam, da se napisano ne sliši preveč zapleteno, saj vaju pravi zapleti čakajo samo ob nerazumevanju različnih oblik zavarovanj. V praksi namreč starši precej pogosto sklepajo neustrezna zavarovanja, saj je nepoučenim zlahka prodati vse mogoče in nemogoče kombinacije zavarovalniških produktov. Ne storite te napake! Ne le da vaju to lahko preveč finančno obremeni, tudi zavarovalna kritja ne bodo ustrezna in v primeru škodnih primerov lahko pride do izredno neprijetnih finančnih posledic. Da bi se temu izognili, sem vama pripravil še poimenovanje oblik zavarovalniških produktov in tudi izračune okvirno priporočenih zavarovalnih vsot.

Oblika življenjskega zavarovanja, ki vama jo priporočam, se imenuje riziko življenjsko zavarovanje. Pri tej obliki lahko dosegata velike zavarovalne vsote, ker ni vključene varčevalne komponente. Okvirno priporočena zavarovalna vsota za vas je 74 tisoč evrov, za moža pa 88.400 evrov. Priporočam, da tovrstnemu zavarovanju priključite samo še nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti – priporočena zavarovalna vsota za vas znaša 100 tisoč evrov, za moža pa 130 tisoč evrov.

Za otroke sklenita samostojna nezgodna zavarovanja za primer invalidnosti, priporočena zavarovalna vsota za vsakega izmed njih je približno 85 tisoč evrov. Strošek vseh navedenih zavarovanj je naslednji: za vas okoli 35 evrov na mesec, za moža približno 63 evrov na mesec, za vse tri otroke skupaj pa približno 12 evrov na mesec. To pomeni približno pet odstotkov vajinih skupnih prihodkov, kar je za optimalno zaščito in pravilno gradnjo osebnega premoženja povsem sprejemljivo.

Ko bosta okrepila temelje osebnih financ, vama ostane še polovica podedovanega denarja. Tega vsekakor namenita varčevanju za dodatno pokojnino, a se pred tem ustrezno strokovno posvetujta. Temelj pokojninskega načrtovanja je namreč čim natančneje izračunati pokojninsko vrzel razliko med prejemki, ki jih je oseba vajena prejemati pred upokojitvijo in pokojnino, do katere je upravičena. To je predpogoj za določitev varčevalnih zneskov in poti do finančnih ciljev, izbor finančnih proizvodov pa bi moral biti vedno zadnji korak načrtovanja.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 18.11.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 02 Oct 2009 03:12:58 +0000

Oktober je mesec varčevanja. Letos je še posebej pomemben. Ljudje namreč manj zapravljajo in čedalje bolj varčujejo, saj je prihodnost precej nepredvidljiva. Statistika tako kaže, da naj bi 70 odstotkov Slovencev varčevalo. Večina daje na stran za starost, hude čase in otroke. Podobne varčevalne cilje ima tudi štiričlanska družina Novak iz okolice Ljubljane. S pomočjo finančnih svetovalcev Borisa Škaperja in Klemna Kavčiča iz podjetja i-svetovanje d.o.o., smo ocenili njihov varčevalni načrt ter poiskali poti, kako lahko uresničijo svoje želje.

Marsikdo bo samo zamahnil z roko, češ kako naj varčujem, ko pa na mesec zaslužim komaj 800 evrov neto ali manj. A če upoštevate staro modrost: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, lahko z nekaj odrekanja poskrbite za boljši jutri. S konkretnim primerom štiričlanske družine Novak iz okolice Ljubljane prikazujemo, kako se lotiti varčevanja.

Družina Novak, mama je stara 35 let, oče 37, otroka pa šest in 12 let, iz okolice Ljubljane nas je prosila za oceno svojega varčevalnega načrta. Oče in mama sta redno zaposlena, skupaj na mesec domov prineseta 2.500 evrov neto. Manjše posojilo za nakup stanovanja sta že odplačala, zdaj bi se rada posvetila varčevanju.

Novakovi cilji
Trenutno nimata privarčevanega niti evra. Podrobno smo jih povprašali, kakšni so njihovi varčevalni cilji. Poslali so nam seznam varčevalnih ciljev z različno ročnostjo.
Kratkoročno želijo najprej ustvariti denarno rezervo za nujne primere, nato privarčevati približno 10 tisoč evrov za tritedenske počitnice v ZDA, ki bi si jih privoščili prihodnje leto, in pet tisoč evrov za obnovo kopalnice, ki bi se je lotili čez dve leti.

Čez tri leta namerava družina Novak zamenjati stari avtomobil, za katerega bo takrat iztržila približno tri tisoč evrov. Za nakup novega bi odštela še dodatnih 15 tisoč evrov.
Najstarejšemu otroku načrtujeta Novakova plačati vozniški izpit opravljal ga bo čez pet let, stal pa bo okoli dva tisoč evrov. Pet tisoč evrov sta pozneje pripravljena primakniti za rabljeni avtomobil za otroka, sam pa bo moral prispevati tretjino. Privarčevati želita tudi približno 20 tisoč evrov za izobraževanje otrok. Nista pozabila niti na varčevanje za pokojnino. Vsak od njiju želi po 400 evrov dodatne mesečne pokojnine. Prav tako želita pomagati otrokoma pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Računata, da bi pri 27 letih otrokoma podarila vsakemu po dve tretjini garsonjere, za kateri ocenjujeta, da bo vsaka takrat vredna okrog 100 tisoč evrov.

1. korak: Pregled zdajšnjega finančnega položaja in njegova zaščita

Najprej morajo Novakovi poskrbeti za finančno zaščito tistega, kar so do zdaj ustvarili. To storijo tako, da na eni strani pogledajo, kaj je v njihovi lasti nepremičnine, avtomobil, delnice, točke vzajemnega sklada, in na drugi strani, kakšni so njihovi dolgovi stanovanjska, potrošniška in druga posojila. Ko od premoženja odštejejo dolgove, vedo, kolikšen je njihov premoženjski presežek in hkrati kakšno je izhodišče za varčevanje.

Družina ima hišo zunaj Ljubljane, za katero je že odplačala posojilo in katere trenutna tržna cena je približno 200 tisoč evrov. Omenjeno čisto premoženje pomeni pomembno varnost za družino v prihodnosti, poleg tega pa bo mogoče nekega dne vir dodatne rente ob upokojitvi. Prav zato je smiselno omenjeno nepremičnino zaščititi oziroma razumno zavarovati, saj si s tem družina utrdi finančni položaj, ki ga je že dosegla.

Pogosto varčevalci in tudi nekateri finančniki ne upoštevajo izhodiščnega premoženja družine in se takoj zakadijo v tekoče prihodke in odhodke ter pozabijo vprašati, ali je treba zavarovati že ustvarjeno čisto premoženje. Za premijo za zavarovanje doma in stanovanjske opreme bi družina Novak mesečno odštela slabih 30 evrov. Hiša bi bila tako zavarovana za približno 140 tisoč evrov, stanovanjska oprema za okrog 30 tisoč evrov, zavarovanje odgovornosti zasebnika ter iz posesti nepremičnine ali zemljišča pa bi bilo 75 tisoč evrov, za družino Novak ocenjuje finančni svetovalec Boris Škaper iz i-svetovanja.

Pregled prihodkov in stroškov
Naslednja poteza je temeljit pregled mesečnih dohodkov in odhodkov družine. Pri dohodkih večjih neznank ni. Novakovi ustvarijo 2.500 evrov neto na mesec. Med odhodke štejemo plačila posojil, položnic, nakup živil in drugih zadev. Če mesečno ne ostane nič na računu, moramo poiskati največje potratneže, ki nam odžirajo denar. Zato je treba narediti seznam vseh izdatkov in jih razdeliti na neizogibne, nujne, ki jih je mogoče zmanjšati, in druge, brez katerih lahko preživimo mesec. To bo omogočilo, da lažje ugotovimo, kje bi našli dodatne evre, ki bi pomagali pri uresničevanju ciljev. Hkrati vedite, da seznam brez zaveze celotne družine k osnovni disciplini pri porabi ni vreden nič.

Zaščita vira dohodkov
Tako kot o finančni zaščiti premoženja je treba razmisliti tudi o ustrezni zaščiti izpada dohodka torej dohodka staršev. Svetovalca Boris Škaper in Klemen Kavčič iz svetovalne družbe i-svetovanje staršem priporočata riziko življenjsko zavarovanje za primer smrti z zavarovalno vsoto po 65 tisoč evrov ter nezgodno zavarovanje za zaščito trajne nezgodne invalidnosti za vsaj po 130 tisoč evrov za obdobje 20 let, torej do konca študija najmlajšega otroka. Mesečna premija za oba starša skupaj bi bila tako okvirno 77 evrov. Za zavarovanje trajne nezgodne invalidnosti obeh otrok, v praksi je priporočljiva zavarovalna vsota med 60 do 90 tisoč evri, pa bi dodali še dodatnih 7,2 evra na mesec, ocenjujeta svetovalca. Ob tem naj pojasnimo, da se pri določanju ustrezne višine življenjskega zavarovanja za primer smrti na splošno upoštevajo tekoči dohodki, število družinskih članov, vrednost likvidnega kapitala ter neizplačana vrednost morebitnih dolgoročnih posojil. Pri višini zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti pa je dobro upoštevati priporočilo vsaj sto plač, svetuje Škaper.

2. korak: Določitev ciljev

Pred varčevanjem je treba pripraviti seznam varčevalnih ciljev tako kot je storila družina Novak ter določiti prednostne cilje. Navadno se najprej ustvari varnostna rezerva v višini vsaj treh do šestih mesečnih prihodkov in potem določijo drugi cilji. Vendar pa bi družina za to potrebovala preveč časa, zato svetovalca menita, da naj na prvo mesto hkrati postavi varčevanje za pokojnino in vzpostavitev denarne rezerve oziroma varnostnega sklada. Za dodatno pokojnino bosta Novakova varčevala približno 28 let. Priporočljiv privarčevani znesek za brezskrbna zrela leta je okrog 240 tisoč evrov za oba.

Glede na to, da želita prejemati vsak po 400 evrov dodatne mesečne rente, merjeno v kupni moči evra danes, torej ob upoštevanju štiriodstotne inflacije, bi se morala danes odpovedati po 190 evrom na mesec, ocenjujeta Škaper in Kavčič. Pri tem svetujeta varčevanje na kapitalskem trgu z nakupom naložb, vezanih na delnice. V izračunu sta upoštevala štiriodstotno realno donosnost (povprečno osemodstotno predvideno donosnost ter štiriodstotno inflacijo), in sicer brez vstopnih in upravljavskih stroškov ter davkov.
Skupno denarno rezervo, želita jo imeti v višini 10 tisoč evrov, lahko ob upoštevanju inflacije privarčujeta v petih letih tako, da za ta cilj namenita skupaj 180 evrov na mesec.
Pri tem svetovalca predlagata varčevanje v bolj konservativnih naložbah, kot so bančni depoziti, skladi denarnega trga ali obvezniški skladi. Ocenjujeta, da bi lahko dosegli v povprečju od štiri- do šestodstotno nominalno donosnost, torej realno med nič in dvema odstotkoma.

Nakup stanovanja za otroke in njihovo šolanje
Glede na zaporedje ciljev je naslednji najpomembnejši cilj pomoč pri prvem nakupu stanovanja za otroka ter za njuno morebitno izobraževanje v tujini. Ocenjeni čas varčevanja za nakup dveh garsonjer je za prvo približno 15 let in za drugo okoli 21 let. Novakova želita privarčevati in prispevati dve tretjini vrednosti garsonjere nekje v prestolnici. Menita, da je danes mogoče kupiti garsonjero po 60 tisoč evrov in da bo do konca pričakovanega obdobja vrednost nepremičnine rasla z nominalno stopnjo po tri odstotke na leto. To je pač njuna ocena, kako bo v resnici, žal ne ve nihče. Pri tem bi prvi znesek, ki bi ga potrebovala čez 15 let, bil dobrih 62 tisočakov, drugi znesek, ki bi ga potrebovala čez 21 let, pa dobrih 74 tisočakov. Za ta cilj bi morala skupaj na mesec odšteti 440 evrov. Svetovalca priporočata, da varčujeta predvsem v delniških naložbah, v določenem deležu pa tudi v 10-letni stanovanjski shemi. Čas varčevanja za šolanje otrok je od pet do 13 let. Privarčevati želita okrog 20 tisoč evrov, uspelo pa jima bo, če namenita 250 evrov na mesec in denar uspešno plemenitita. Priporočljiv je zmerno uravnotežen portfelj, sestavljen iz delniških in obvezniških naložb, pravita svetovalca.

Novi avto zase in rabljeni za otroka
Čez tri do pet let želita Novakova zamenjati svoj rabljeni avto, financirati vozniški izpit starejšemu otroku (dva tisoč evrov) ter kupiti rabljen avto za otroka in za to nameniti približno pet tisoč evrov. Otrok naj bi sam privarčeval oziroma dodal tretjino zneska pri nakupu avtomobila. Da bi lahko dosegla želeno, svetovalca predlagata, da se oba cilja zastavita za petletno obdobje. S tem se varčevalni znesek za njun avto zmanjša s 420 evrov na 250 evrov na mesec. Po petih letih bosta privarčevala želenih 15 tisoč evrov in dodala še tri tisoč evrov od prodaje rabljenega avta. Za otrokov vozniški izpit in rabljen avto bosta morala varčevati po 90 evrov na mesec, po petih letih se bo nabralo 5.500 evrov.

Ali so cilji uresničljivi
Ko starša od skupnega mesečnega prihodka v višini 2.500 evrov odštejeta zneske za omenjene varčevalne cilje 1.703 evre, družini za življenjske stroške ostane 797 evrov na mesec, sta izračunala svetovalca. Štiričlanska družina bi s preostankom težko plačevala tekoče in fiksne stroške oziroma obveznosti. Če bi želeli privarčevati še za preostala kratkoročna cilja – prenovo kopalnice v prihodnjih dveh letih v vrednosti pet tisoč evrov in družinsko potovanje v ZDA čez leto dni za ceno približno 10 tisoč evrov , se izračun ne izide, opozarjata.
Družina bi namreč za varčevanje porabila več denarja (2.713 evrov), kot ga bo zaslužila (2.500 evrov). Torej so si Novakovi zastavili precej ambiciozen varčevalni načrt, ki ga z njihovimi dohodki ni mogoče uresničiti.

Prilagoditev načrta
Realna pričakovanja in zrelo zastavljeni finančni cilji so odločilni pri finančnem načrtu posameznika, še posebej pa družine, kjer uskladitve finančnih ciljev vseh članov družine zahtevajo še več pozornosti in premišljenih potez, opozarjata svetovalca. Ker družini ne bo uspelo privarčevati za vse želene cilje, svetovalca priporočata prilagoditev prvotno zastavljenega načrta. To lahko storijo tako, da se odpovejo enemu od ciljev, lahko si otroka na primer sama kupita avtomobil ali pa se družina odloči za nekoliko cenejši avto.
Lahko znižajo nepomembne ali nepotrebne stroške, preložijo potovanje za nekaj let ali povečajo prihodke, še najbolje pa je, da kombinirajo vse ponujene rešitve, naštevata svetovalca. Sicer bi bila ena izmed možnosti tudi, da bi pri kratkoročnih ciljih, kot so potovanje ali prenova kopalnice, tudi denarna rezerva, tvegali več in denar vložili v bolj tvegane naložbe, vendar to svetovalca odsvetujeta. Krajši čas pomeni večje tveganje, zato je smiselno v tem času vlagati večji del premoženja v manj tvegane naložbe, kot so bančni depoziti, pri katerih je predvidena stopnja donosa sicer nižja, a je hkrati večja verjetnost, da bo finančni cilj dosežen, utemeljujeta.

3. korak: Kako varčevati in vlagati

Ko cilje vendarle približamo realnosti, pa je vprašanje, kje in kako varčevati. Kako uresničiti varčevalne cilje, je odvisno od tega, koliko smo nagnjeni k tveganju, za kakšne cilje varčujemo, kakšna je ročnost teh ciljev ter kakšno znanje in izkušnje imamo z varčevanjem. Zlasti pri dolgoročnih ciljih, kot je varčevanje za pokojnino, potrebujemo dober načrt, ki ga je občasno treba tudi prilagoditi. Pri finančnem načrtovanju ne gre za enkratno dejanje, ampak za proces. Zavedati se moramo, da za avto varčujemo vsaj petkrat v življenju, za pokojnino pa le enkrat, zato se moramo tega lotiti natančno in premišljeno, opozarjata svetovalca, ki opažata, da Slovenci za stara leta začnemo prepozno ali premalo premišljeno varčevati. Prednost dajemo nakupu dragih avtomobilov in morebiti tudi drugim manj potrebnim zadevam, ker se pač večina ne zaveda, da je najpomembnejša stvar, ki jo bomo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina. Obenem še opozarjata, da varčevanje za otrokove finančne cilje, kot je nakup avtomobila ali stanovanja, nikakor ne sme prednjačiti pred varčevanjem za lastno dodatno pokojnino. Tisti, ki ne bo ustrezno poskrbel za svojo pokojnino, lahko nehote posredno ogrozi otrokovo finančno prihodnost, še svarita.

Ob vsem skupaj je na koncu pomembno še nekaj.

Zavedati se moramo, da so izračuni okvirne ocene, saj donosi vnaprej niso zagotovljeni. V prihodnosti so možne spremembe davčne zakonodaje, nepredvidene okoliščine…Nihče vam ne more zagotoviti, koliko denarja boste dejansko privarčevali in kakšna bo njegova realna kupna moč. Danes se recimo sto tisoč evrov sliši veliko, čez 30 let pa bo morda ta znesek zadostoval le za leto dni.

Potrebujete neobvezen in strokoven posvet s področja osebnih financ? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

Svetujte mi – katera naložba je najboljša?

Klemen Kavčič — Wed, 10 Oct 2007 08:03:13 +0000

To vprašanje mi zastavlja veliko ljudi, odgovor pa je vedno enak – priporočam, da se izogibate takšnim vprašanjem, ker boste slej kot prej naleteli na nekoga, ki bo “vedel” pravi odgovor.

To je približno tako, kot če bi vstopili v trgovino s čevlji in vprašali, kateri čevlji so najboljši? Prodajalec vam bo pokazal najboljše pohodniške čevlje le za 50 evrov, ker so znižani za 30%. Vse lepo in prav. Kaj pa, če potrebujete elegantne čevlje za poroko?

Ali ne bi bilo bolje, da bi najprej povedali, za kateri namen potrebujete novo obutev?

No, scenarij o nakupu čevljev ostaja le scenarij, dejstvo pa žal nemalokrat postane pri nakupu finančnih proizvodov, pa naj si bo to delnic, vzajemnih skladov, različnih oblik zavarovanj, posojil…

Najboljše, idealne naložbe za vse in za vsakogar NI - izjema je le naložba v dodatno znanje, saj se vam bo dolgoročno najbolj izplačala oziroma obrestovala.

Lahko pa vprašanje nekoliko spremenite – katera naložba je najbolj primerna za moj določen finančni cilj?

Če imate na drugi strani pravega sogovornika, vas bo ta vprašal:

…kakšne izkušnje imate z investicijami,
…koliko denarnih sredstev želite investirati,
…koliko časa lahko denarna sredstva pogrešate,
…za kateri finančni cilj želite denar investirati,
…v kolikšnem času bi želeli ta cilj doseči,
…kako bi se počutili, če bi se vrednost investicije občutno znižala,
…ali pričakujete večje spremembe osebne finančne situacije
…ipd.

Najbolje pa je, da si takšna in podobna vprašanja zastavite že sami, nato pa odgovore in pomisleke delite s finančnim svetovalcem. Tako bo tudi odločitev oziroma izbira ustreznih finančnih proizvodov lažja, predvsem pa ustrezno prilagojena vam in vašim finančnim potrebam.