V zadnjem času smo opazili, da so banke začele vlagatelje bombardirati z različnimi kombiniranimi varčevalnimi produkti; najbrž želijo denar bančnih varčevalcev počasi preusmeriti na kapitalske trge, saj konec leta poteče neomejeno jamstvo za vezane vloge; preverili smo, kaj ponuja nekaj naključno izbranih kombiniranih produktov, in jih ocenili. 

1. Hypo dvojček (Hypo banka)

Gre za kombinacijo depozita za leto dni in naložbe v sklade Hypo. Polovico sredstev vežete za dobo enega leta, polovico pa gre v sklade Hypo, ki jih vlagatelj izbere sam. Stroški vlaganja v sklade so odvisni od vrste sklada, naložbene politike in zneska vplačila; za sklade, ki so izpostavljeni višjim tveganjem in katerih upravljanje je bolj aktivno, so vstopne provizije in upravljavski stroški navadno višji. Za Hypo Dynamic Equity, ki je delniški sklad z višjim tveganjem, je vstopna provizija do pet odstotkov, upravljavska pa 1,75 odstotka. 

Vlagatelj lahko kadarkoli vloži zahtevek za izplačilo svojih sredstev, tudi pred potekom vezanega depozita, izstopne provizije za sklade Hypo ni. Donosnost je odvisna od vrste vzajemnega sklada delniški ali obvezniški -, pri čemer so seveda delniški -navadno bolj donosni, a tudi bolj tvegani, nasprotno velja za obvezniške. Ob predčasnem pretrganju pogodbe bi stroški znašali 0,5 odstotka vrednosti vezanega depozita in pripadajočih obresti oziroma minimalno 25 evrov, a ne več od obračunanih obresti. Pri vezavi 15 tisoč evrov bi po pretrganju na polovici enoletnega depozita tako banki plačali 76 evrov.

Komentar Mojih financ: Zavedati se je treba, da lahko stroški naložbe v sklad krepko oklestijo sicer lepe obresti, ki se v letu dni natečejo iz depozita – vstopni stroški v delniški sklad, ki je najdražji, so lahko do pet odstotkov, depozit pa prinaša 4,5 odstotka. Vlagatelj si torej z depozitom kupi vstopne stroške v sklad, a bi lahko bilo ugodneje, če bi recimo počakal na akcijo, ko družbe za upravljanje ponudijo vstop v sklade po znižani ali celo nični vstopni proviziji, depozit pa bi po sicer nekoliko nižji obrestni meri vezal posebej. 

Glede na to, da gre za enoletni depozit, naložbo v sklade pa je priporočljivo obdržati dlje časa, dobimo občutek, da je privlačni depozit predvsem vaba za vlagatelje v vzajemne sklade. Končna dolgoročna donosnost tega produkta bo tako odvisna predvsem od uspešnosti upravljanja skladov oziroma razmer na kapitalskih trgih.

2. Dvojna turbo priložnost (Raiffeisen banka)

Gre za paket depozita banke in investicijskih skladov družb Raiffeisen Capital Management oziroma Allianz Global Investors. Polovico sredstev naložite v depozit, polovico pa v izbrane sklade. Vezave predčasno ni mogoče pretrgati. Stroška v skladih sta vstopna provizija, ki se med skladi razlikuje in se giblje med štirimi in petimi odstotki vplačanega zneska (izstopne provizije ni) ter upravljavska provizija, ki je na letni ravni do 2,5 odstotka.

Komentar Mojih financ: Obrestna mera za depozite je v primerjavi s preostalo ponudbo pri nas zelo visoka in privlačna. Ob tem je zanimivo, da so obresti vezave za krajšo dobo višje kot pri daljši vezavi, kar je v nasprotju s siceršnjo bančno ponudbo. Iz tega lahko sklepamo, da želi banka privabiti več vlagateljev, ki bi sklenili trimesečno vezavo, kot tistih, ki bi sklenili letno, kar je sicer nenavadno. To najbrž tudi pomeni, da je depozitni del predvsem trženjsko orodje za pridobivanje novih vlagateljev v vzajemne sklade – depozit poteče, vlagatelji v sklade pa ostanejo. 

Vlagatelj si torej z depozitom kupi vstopne stroške, a bi bilo, kot je omenjeno že v prejšnjem primeru, najbrž ugodneje, da bi počakal na akcijo družb za upravljanje, ki ponuja vstop v sklade po znižani ali celo nični vstopni proviziji, depozit pa bi po sicer nekoliko nižji obrestni meri vezal posebej. Skupna dolgoročna donosnost je odvisna predvsem od skladov.

3. Kombinirana naložba (Abanka)

Del naložbe je depozit s spremenljivo obrestno mero, del pa naložba v Krovni sklad Abančne DZU. Naložba se sklene v razmerju 60 proti 40, sredstva je mogoče vložiti po lastni izbiri v podsklade Krovnega sklada Abančne DZU. Pretrganje vezave je mogoče le v izjemnih primerih, če je to po letu dni, pa vlagatelj plača 1,25 odstotka od depozita oziroma najmanj 80 evrov. S sredstvi, vloženimi v sklade, pa lahko vlagatelj razpolaga kadarkoli. Pri naložbi v podsklade se obračunajo vstopni stroški, upravljavska provizija in provizija za skrbniške storitve ter izstopni stroški pri izplačilu sredstev.

Komentar Mojih financ: Vezava denarja v tem produktu je v nasprotju z nekaterimi drugimi mogoča tudi za daljše obdobje, kar pomeni, da lahko v kombinaciji vzporedno varčujete tudi dalj časa. Večji del – 60 odstotkov vplačila – je namenjen depozitu, torej je “na varnem”, če seveda vložek ne presega 100 tisoč evrov, torej zneska, ki bo v prihodnje še sodil v sistem zajamčenih bančnih vlog. Obrestna mera je spremenljiva, vezana na šestmesečni EURIBOR. 

Ta hip je skupna obrestna mera nekoliko nižja, kot jo ponujajo nekatere banke za fiksne obresti, a boste pri srednje- in dolgoročni vezavi gotovo deležni ugodnejših obresti, saj so zdaj obrestne mere (EURIBOR) še vedno blizu zgodovinskega dna. Dolgoročno, recimo v obdobju 30 let, pa je pričakovati več nihanj obresti. Skupna dolgoročna donosnost bo torej odvisna od gibanja obrestnih mer in uspešnosti skladov na kapitalskih trgih. Pri večletni bančni vezavi je treba biti pozoren tudi na davčni vidik, in sicer se splača obresti iz vezave pripisovati sproti vsako leto, s čimer se izkoristi tisoč evrov davčne olajšave na leto, in ne šele po koncu varčevanja.  

4. NLB Naložbeni par (NLB)

Ena od možnosti tega produkta je, da poleg depozita vplačate življenjsko zavarovanje z enkratnim vplačilom premije, pri čemer lahko izbirate med: NLB Vita Razigrana, NLB Naložba Vita Plus, NLB Vita Zanesljiva in NLB Vita Izbrana. Zavarovalna vsota je odvisna od izbranega produkta življenjskega zavarovanja. Druga možnost je vplačilo v katerikoli podsklad družbe NLB Skladi, lahko tudi v več skladov hkrati; stroški so enaki kot pri samostojnih vplačilih v sklad. 

Pri obeh različicah sta na voljo dve možnosti glede na razmerje med depozitom in naložbo (50 proti 50 oziroma 85 proti 15). Od razmerja vplačila sta odvisna tudi minimalni znesek vplačila in obrestna mera. 

Dodajmo še, da lahko obrestno mero za depozit, ki velja v okviru produkta NLB Naložbeni par (v razmerju 50 proti 50), izkoristijo tudi imetniki storitve individualnega upravljanja premoženja. Ti morajo vložiti dodatna denarna sredstva, in sicer vsaj 10 tisoč evrov; komitenti, ki na novo sklenejo pogodbo, pa morajo v upravljanje vložiti vsaj 60 tisoč evrov.

Komentar Mojih financ: Naložbeni par 85 proti 15 je manj tvegan, vendar pa mora vložek presegati 10 tisočakov, kar ni vsakomur dostopna vsota. Poleg tega je depozit v tem paru slabše obrestovan. Pri dolgoročnih depozitih s fiksno obrestno mero je treba opozoriti, da se bodo obrestne mere v prihodnjih letih verjetno poviševale, zato dolgoročna vezava po zdajšnjih fiksnih obrestnih merah v prihodnje morda ne bo več tako ugodna, kot lahko deluje zdaj. 

Če se odločimo za eno od zavarovanj, moramo biti pozorni na to, kaj to obljublja. Nekatera od teh, ki so na voljo, imajo zajamčeni donos. Obljubljajo sicer večje donose, če bo zavarovalnica pri upravljanju uspešna, a ker gre pri teh navadno za zelo konservativne in netvegane naložbe, na koncu potem vendarle niso zelo donosne. Druga zavarovanja so vezana izključno na sklade, pri čemer se lahko odločimo za različno tvegane naložbene politike. Pri srednje tveganih, recimo mešanih skladih, je predvidena letna donosnost šest odstotkov. To je sicer več kot v konservativnejših skladih ali bančnem depozitu, je pa seveda bolj tvegano; ker za predvideno donosnost ni nobenega zagotovila, obstaja tudi možnost, da vlagatelj na koncu ostane brez dela glavnice.  

Sicer pa z vidika stroškov in tudi preglednosti teh na splošno velja, da je bolje vlagati v sklade neposredno, zavarovati pa se posebej.

 5. Bonus depozit (Unicredit banka)

Pri tem produktu gre za kombinacijo depozita in brezplačnega zavarovanja za primer nezgodne smrti pri zavarovalnici Generali . Ob predčasnem pretrganju vezave depozita mora varčevalec plačati nadomestilo za predčasni odstop od pogodbe, in sicer odstotek oziroma najmanj 50 evrov od zneska privarčevanih sredstev, torej glavnice in obresti skupaj, na dan razvezave depozita. Za lažjo predstavo: če bi za leto dni vezali 15 tisoč evrov po obrestni meri 3,5 odstotka in bi po šestih mesecih sredstva depozita nujno potrebovali, bi stroški predčasnega pretrganja vezave znašali 152 evrov. Zavarovalna vsota je odvisna od ročnosti depozita. 

Komentar Mojih financ: Obrestna mera za depozit v okviru tega produkta je v primerjavi z nekaterimi drugimi bankami, tudi tistimi, ki niso v tem pregledu, kar ugodna, zato je sredstva v tem produktu smiselno vezati, sploh ker je brezplačno še dodatno zavarovanje za primer nezgodne smrti. Vendar pa je minimalni znesek vezave (10 tisoč evrov) precej visok, tako da številnim navadnim smrtnikom ni dosegljiv.  

Preverili smo tudi, koliko bi nas sicer stalo zavarovanje, ki ga tukaj dobimo brezplačno. Za sklenitev nezgodnega zavarovanja za primer nezgodne smrti za leto dni z zavarovalno vsoto 15 tisoč evrov bi pri tej zavarovalnici recimo 39 let stara ženska sicer plačala 32,13 evra (oziroma 2,68 evra na mesec). Za dve leti z zavarovalno vsoto 30 tisoč evrov pa 59,93 evra na leto (4,99 evra na mesec). Gre za neto premije, h katerim je treba prišteti 6,5-odstotni davek od prometa zavarovalnih poslov, če zavarovanje traja manj kot 10 let.  

Nevednost lepo prodaja kombinirane produkte

“Banke s kombiniranimi produkti sredstva zadržijo pod svojim okriljem in s temi precej preprosto ustvarjajo dobičkonosen posel,” o kombiniranih produktih meni finančni svetovalec iz podjetja i-svetovanje Igor Mujdrica. Prav nič čudnega ni, da je na bančnem trgu toliko tovrstnih produktov, saj je ta hip denarja v depozitih in vlogah na vpogled ogromno. Obrestne mere v redni ponudbi so še vedno nizke, vendar je pričakovati njihovo zvišanje v prihodnjem letu. 

“Sicer pozdravljam dodatno spodbujanje prebivalstva k vlaganju, a ne za vsako ceno,” je zadržan Mujdrica. Vlagatelji namreč radi pozabljajo, da je le depozit, torej del naložbe, razmeroma varna oblika varčevanja. Investicijski skladi pa niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Tako banka ne jamči za donosnost naložbe v sklade. 

Druga plat medalje so različni stroški, s katerimi so obremenjeni prav vsi skladi. “Tudi če banke v tovrstnih kombiniranih ponudbah večinoma omogočajo možnost vlaganja v investicijske sklade brez vstopnih stroškov, je treba celoten stroškovnik investicijskih skladov in posledično tudi vpliv na morebitni izkupiček oziroma donosnost razumeti do zadnje podrobnosti,” opozarja sogovornik. Poleg vstopnih stroškov je treba poznati tudi morebitne izstopne stroške, upravljavsko provizijo, ki je najvišji strošek, pa tudi obdavčitev investicijskih skladov. Še bolj je to pomembno pri kombinaciji depozita in naložbenega življenjskega zavarovanja, kjer gre celo za kombinacijo treh različnih finančnih produktov – depozita, življenjskega zavarovanja in investicijskih skladov. 

“Tu je močno priporočljivo poznati namen, stroškovnik in cilj vsake finančne oblike posebej. Če se posameznik za nakup odloča samo zaradi privlačne depozitne obrestne mere, ki je pogojena z nakupom dodatnega finančnega produkta, lahko to označimo za nič drugega kot za nepremišljenost,” je prepričan Mujdrica.

Kaj pa donosnost kombiniranih produktov?

V reklamnih gradivih ni nobenega govora o pričakovanih donosih, saj teh ne more prav nihče natančno napovedovati. “Se je pa oglaševanje na podlagi pretekle donosnosti precej izboljšalo; pretekla donosnost namreč ni nobeno zagotovilo za prihodnjo donosnost. Ta je v preteklosti naredila več škode kot koristi oziroma povzročila zelo nerealna pričakovanja, “se spominja Mujdrica. 

Vlagatelj se mora najprej zavedati, da z višjo pričakovano donosnostjo nekega finančnega produkta prevzema tudi večje naložbeno tveganje. “Temu se pri vlaganju v sklade nikakor ni mogoče izogniti, zato je treba naložbena tveganja tudi dobro razumeti. To je namreč tudi najpomembnejši pogoj za uspešno vlaganje, saj prav nobena kombinacija finančnih produktov ne odtehta tveganj, ki ga pomenijo investicijski skladi,” opozarja finančni svetovalec. Predvsem pa ne smemo pričakovati, da bo visoka obrestna mera depozita lahko občutno popravila morebitne večje izgube v investicijskem delu produkta. 

Ali ni nemara bolje oblike varčevanja, zavarovanja in naložb med seboj ločiti?

Mujdrica pravi: “Najpomembnejše je dobro poznavanje in razumevanje vloge posameznega finančnega produkta znotraj celovitega finančnega načrtovanja. Če se posameznik osredotoči na pomen, prednosti in slabosti posameznih oblik finančnih produktov, je izbor teh vedno šele na koncu. Žal si večina za to ne vzame dovolj časa in prav zato so kombinacijski finančni produkti največkrat prodajno izjemno uspešni.” 

Zato sogovornik vsakomur močno priporoča, da podrobno prebere vse splošne pogoje, prospekte, poročila in povzetke, preden se odloči za kakršnokoli naložbeno obliko – pa naj bo ta kombinirana ali samostojna, saj je neznanje vedno tudi najdražje.

Opomba: Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.11.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?

Opis portfelja:

Od leta 2005 imava sklenjeno naložbeno življenjsko zavarovanje za 25 let z mesečnima vplačiloma 50 in 100 evrov. Zavarovalni vsoti za primer smrti sta 15 tisoč oziroma 30 tisoč evrov. Hišo in stanovanje imamo zavarovano s premoženjskim zavarovanjem.

Sicer imava privarčevanih tudi 40 tisoč evrov v kratkoročnih bančnih depozitih ter 30 tisoč evrov v bančnih depozitih nad letom dni s fiksno obrestno mero.

V letih 2004 do 2007 sva kupila tudi točke v skladih KD Galileo (2.400 točk), KD Balkan (500 točk), KD Prvi izbor (900 točk), Infond Hrast (500 točk) in Infond Bric (700 točk). Na borzo in direktne nakupe delnic se ne spoznava dovolj. Sva pa za del naložb pripravljena sprejeti manjše do zmerno tveganje.

Za večjo razpršenost premoženja sva razmišljala o nakupu točk (še) v kakšnem večinoma obvezniškem skladu ter o nakupu točk v skladih z območja Severne Amerike. Zanima naju tudi, kakšne so prednosti in slabosti varčevanja z vezavo v tuji valuti, recimo v dolarjih, frankih, in ali je smiselno nalagati v kovine?

Kakšno zavarovanje naj skleneva za primer nezmožnosti za delo ter kako naj varčujeva za pokojnino (tudi z vidika davčnih olajšav)? Rada bi imela pokojnino vsaj v višini polovice sedanjih dohodkov. Zaradi narave najinega poklicnega dela naju zanima tudi možnost zavarovanja za primer odškodninskih tožb, povezanih z morebitnimi civilnimi tožbami pri najinem delu?

Naš odgovor: Na podlagi podatkov, ki ste jih sicer navedli precej solidno, vseeno lahko le predvidevam, da vajini skupni mesečni prihodki poleg iz plač iz naslova vajinega dela izhajajo tudi iz drugega vira. Predvidevam namreč, da dvosobno stanovanje oddajate v najem.

Poskrbita za nezgodno zavarovanje

Prav je, da imata zaradi odvisnega mladoletnega člana družine sklenjeno neko obliko življenjskega zavarovanja in v vajinem primeru so naložbena zavarovanja razmeroma dobra rešitev. Zaradi likvidnega kapitala, ki ga v srednjeročnem obdobju nimata namena porabiti, pa ne potrebujeta izredno visokih zavarovalnih kritij.

Tako vama bodo te oblike zavarovanj služile bolj kot dodatek k varčevanju za pokojnino, vsekakor pa vama predlagam, da naložbe s strokovno pomočjo pregledujeta vsako leto, prav tako sproti prilagajata višino zavarovalnega kritja glede na potrebe. Nikjer nista omenila, da bi bila na ta zavarovanja priključena še zavarovanja za primer trajne nezgodne invalidnosti.

Ta vama močno priporočam, saj so finančno varovalo ob morebitni delovni nezmožnosti zaradi invalidnosti. Priporočam tudi, da jih skleneta kot popolnoma samostojne produkte brez kakršnihkoli priključitev k že sklenjenim zavarovanjem, višina zavarovalnega kritja pa naj bo vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih plač. Zaradi narave vajinega dela vama priporočam še zavarovanje pravne zaščite.

Ta zavarovancu ponuja kritje stroškov v različnih sodnih postopkih (odvetniške stroške, stroške izvedencev, prič in tolmačev, sodne stroške, zagotovitev pologa varščine do 100 tisoč evrov, potne stroške za sojenje v tujini, stroške zunajsodnih poravnav, mediacij in s sodbo naloženih stroškov nasprotne strani).

Preveč depozitov

Če se želita z možem resnično osredotočiti na pokojninsko varčevanje oziroma na kakovost upokojitvenih let, potem imata v bančnih depozitih preveč denarja. Dovolj močno varovalo, če bi v najbolj črnem scenariju oba naenkrat izgubila zaposlitev, je 30 tisoč do 40 tisoč evrov. Odsvetujem vama varčevanje v tujih valutah, saj nista ne zaposlena v tujini niti ne prejemata plačil v drugih nacionalnih valutah.

Valutno tveganje lahko preprosto razpršita z vzajemnimi skladi, ki vsebujejo naložbe, nominirane v drugih valutah, ali pa so že ti nominirani v tujih valutah. Če se vama zdi prenos dela privarčevanega denarja iz bančnih depozitov v vzajemne sklade, v katerih imata že zdaj več kot 55 tisoč evrov, vseeno malce preveč radikalen, se lahko odločita tudi za drugo pot. Ta je, da vsa redna mesečna privarčevana sredstva preusmerita v vzajemne sklade in v teh varčujeta za pokojnino.

Tudi v sektor plemenitih kovin lahko vlagate le prek vzajemnih skladov in edino prav je tako, saj ste omenili, da se na borzo in direktne nakupe delnic ne spoznate dovolj. A pozor – s sektorskimi skladi svojemu portfelju zagotovo zvišate nihajnost in povečate tveganje, a cilj niso nadpovprečni donosi posameznega sklada, ampak uravnoteženost celotnega portfelja. Priporočam, da delež sektorskih naložb nikoli ne presega od 10 do 15 odstotkov celotnega portfelja.

Seveda imajo obveznice tudi svoj smisel oziroma mesto v oblikovanju stabilnega naložbenega portfelja, a kdorkoli bi vama točno določil naložbe, ki naj bi bile primerne za vaju, ne da bi vaju temeljito spoznal, ne da bi skupaj izredno natančno določili vašo sprejemljivo raven tveganj, časovno obdobje vlaganja, način in obdobje črpanja sredstev ob upokojitvi in še precej drugih pomembnih podrobnosti, bi vaju zavajal (pa tudi če nehote).

Koliko potrebujeta?

Tako ostane še vprašanje, koliko denarja morata privarčevati, da bi imela pokojnino vsaj v vrednosti polovice sedanjih prihodkov, torej skupaj dva tisoč evrov na mesec. Izračunal sem, da morata privarčevati 500 tisoč evrov današnje vrednosti denarja. Predvideval sem, da se ta sredstva od trenutka upokojitve še plemenitijo oziroma obrestujejo s povprečno petodstotno letno obrestno mero, ob tem pa obstaja 98-odstotna verjetnost, da bo denarja dovolj za prihodnjih 25 let popolnega izčrpanja glavnice.

Vajin cilj pa ocenjujem za še toliko bolj dosegljiv oziroma celo presežen, če upoštevam še del državne pokojnine, celotno privarčevano premoženje iz naložbenih zavarovanj in morebitne prihodke iz oddaje stanovanja v najem. Le pogumno naprej.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?

Potrebno je vedeti, da naš način razmišljanja in občutek o denarju podzavestno vplivata na količino denarja, ki ga zaslužimo, seveda pa tudi zapravimo v svojem življenju. Zavestna preučitev lastnih misli in občutkov o denarju je tako ključ do osnovnega razumevanja našega odnosa do denarja. Šele tako lahko denar postane posamezikov zvesti služabnik skozi vse življenje.

»Kaj mi denar pomeni?« »Koliko ga želim imeti?« »Za kaj bi ga želel porabiti?« »Bi bili odgovori drugačni, če bi izvedel, da imam pred seboj samo še leto, dve življenja?« V povezavi z denarjem si je na takšna in podobna vprašanja pomembno čim bolj iskreno in natančno odgovoriti. Šele potem dobi varčevanje pravi smisel.

Varčeval bom – veliko laže je to reči kot narediti, saj večina nima privzgojene finančno-varčevalne discipline. Vzroke lahko seveda pripišemo že omenjenim napačnim/površnim načinom razmišljanju o denarju (vzgoja), posledično pa napačnemu/površnemu odnosu do njega.

Še ena težava je, da mnogi varčevanje razumejo kot odpovedovanje trenutnim potrebam ter željam in ne omogočanje potrošnje v prihodnosti. Le redki pa dovolj natančno vedo, za katere finančne cilje bodo denar porabili ter koliko ga morajo za posamezen namen privarčevati. Tako se ravno zaradi nepripravljenosti (nejasnih odgovorov na vprašanja v povezavi z denarjem) bije nenehen boj med željami in dejstvi, ki posameznika velikokrat pahnejo v neusmiljeno »denarno suženjstvo«.

Tako je edini pravilen način za varčevanje denarja zavedanje posameznika, da ima sam moč za določitev stanja svojih osebnih financ zlasti prek zavestnega prizadevanja k disciplinirani potrošnji in k obvladovanju svojih izdatkov.
Zveni zapleteno? Pa ni tako. Nagrada za disciplinirano varčevanje denarja bi morala biti dovolj močna motivacija, da posameznik stori prav vse, kar je človeško mogoče, da bi dosegel finančno stabilnost, katero si, roko na srce, želimo prav vsi.

Samo nekaj motivacijskih razlogov, zakaj se splača varčevati:

• prihranki so nujno potrebni za občutek finančnega ravnovesja in zagotavljajo dolgoročno finančno varnost;
• brez prihrankov se je vedno potrebno zanašati na druge (če so ti seveda pripravljeni pomagati);
•  prihranki so nujno potrebni za preživetje, v primeru izgube lastnih prihodkov (nezmožnost za delo zaradi poškodbe, odpoved delodajalca…);
• starostna pokojnina bo morda ravno dovolj visoka za osnovno zagotavljanje materialne in socialne varnosti, nikakor ne za življenjski slog, ki ga sleherni posameznik živi danes oziroma takšnega, kot bi ga ob upokojitvi želel živeti…

Mar ni neverjetno kako veliko časa porabimo za služenje denarja, pa tako malo za razmišljanje o njem? Osebno nisem zagovornik »prisiljenega« varčevanja (trajniki pri bančnih varčevanjih in zavarovanjih, varčevalni načrti pri družbah za upravljanje ipd.), saj ti ne vzpostavljajo pravega odnosa do denarja. Na tak način se namreč po celem svetu pretakajo neznanske količine denarja, kjer zagotovljeno služijo le finančne institucije in posredniki. Posameznik tako z denarjem ne vzpostavlja pristnega stika, se ob tem ne izobražuje in je nemalokrat ob zaključku varčevanja, investiranja ali pa izteka zavarovanja močno razočaran. Trajniki in kakršnekoli avtomatične oblike odtegovanj varčevalnih zneskov so lahko odličen pripomoček, a samo, če posameznik dovolj dobro ve kam in za kateri namen odvaja denar.

V času težkih in nestabilnih razmer si marsikdo postavlja vprašanje, ali je denar res korenina vsega zla. V dodaten razmislek, seveda pa tudi za varčevalno vzpodbudo v novem letu, je morda sledeče vprašanje precej bolj na mestu: »Kaj je korenina vsega denarja?«

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Česa vam bančniki o kombiniranih produktih ne bodo povedali
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Obvarujte se prazničnih nakupovalnih pasti in prihranite prenekateri evro
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Zakaj ljudje sovražimo finančno načrtovanje?
• Opozorilo glede finančnih prevar (predvsem Forex), kam trenutno naložiti svoje prihranke, ali je naložbe v kriznih časih smiselno prodati, potrošniška oddaja Posebna ponudba na RTV Slovenija
• Ali želite izvedeti v kakšni finančni kondiciji ste?

Verjetno se tudi sami strinjate, da se je novoletnih nakupov smiselno lotiti premišljeno.

Pri izbiri in plačilu novoletnih daril, se lahko z zelo preprostimi napotki izognete nakupovalnim pastem, hkrati pa prihranite prenekateri evro.

V ta namen smo v podjetju i-svetovanje d.o.o. pripravili elektronsko poročilo z naslovom:  ‘Kako omejiti pretirano zapravljanje pred novoletnimi prazniki?’

Za prenos e-poročila, kliknite na spodnjo sliko (format: pdf, velikost: 265 KB):

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?
• Ali želite izvedeti v kakšni finančni kondiciji ste?
• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančna pismenost otrok in Slovencev
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Česa vam bančniki o kombiniranih produktih ne bodo povedali
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine

Marsikdo bo samo zamahnil z roko, češ kako naj varčujem, ko pa na mesec zaslužim komaj 800 evrov neto ali manj. A če upoštevate staro modrost: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, lahko z nekaj odrekanja poskrbite za boljši jutri. S konkretnim primerom štiričlanske družine Novak iz okolice Ljubljane prikazujemo, kako se lotiti varčevanja.

Družina Novak, mama je stara 35 let, oče 37, otroka pa šest in 12 let, iz okolice Ljubljane nas je prosila za oceno svojega varčevalnega načrta. Oče in mama sta redno zaposlena, skupaj na mesec domov prineseta 2.500 evrov neto. Manjše posojilo za nakup stanovanja sta že odplačala, zdaj bi se rada posvetila varčevanju.

Novakovi cilji
Trenutno nimata privarčevanega niti evra. Podrobno smo jih povprašali, kakšni so njihovi varčevalni cilji. Poslali so nam seznam varčevalnih ciljev z različno ročnostjo.
Kratkoročno želijo najprej ustvariti denarno rezervo za nujne primere, nato privarčevati približno 10 tisoč evrov za tritedenske počitnice v ZDA, ki bi si jih privoščili prihodnje leto, in pet tisoč evrov za obnovo kopalnice, ki bi se je lotili čez dve leti.

Čez tri leta namerava družina Novak zamenjati stari avtomobil, za katerega bo takrat iztržila približno tri tisoč evrov. Za nakup novega bi odštela še dodatnih 15 tisoč evrov.
Najstarejšemu otroku načrtujeta Novakova plačati vozniški izpit opravljal ga bo čez pet let, stal pa bo okoli dva tisoč evrov. Pet tisoč evrov sta pozneje pripravljena primakniti za rabljeni avtomobil za otroka, sam pa bo moral prispevati tretjino. Privarčevati želita tudi približno 20 tisoč evrov za izobraževanje otrok. Nista pozabila niti na varčevanje za pokojnino. Vsak od njiju želi po 400 evrov dodatne mesečne pokojnine. Prav tako želita pomagati otrokoma pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Računata, da bi pri 27 letih otrokoma podarila vsakemu po dve tretjini garsonjere, za kateri ocenjujeta, da bo vsaka takrat vredna okrog 100 tisoč evrov.

1. korak: Pregled zdajšnjega finančnega položaja in njegova zaščita

Najprej morajo Novakovi poskrbeti za finančno zaščito tistega, kar so do zdaj ustvarili. To storijo tako, da na eni strani pogledajo, kaj je v njihovi lasti nepremičnine, avtomobil, delnice, točke vzajemnega sklada, in na drugi strani, kakšni so njihovi dolgovi stanovanjska, potrošniška in druga posojila. Ko od premoženja odštejejo dolgove, vedo, kolikšen je njihov premoženjski presežek in hkrati kakšno je izhodišče za varčevanje.

Družina ima hišo zunaj Ljubljane, za katero je že odplačala posojilo in katere trenutna tržna cena je približno 200 tisoč evrov. Omenjeno čisto premoženje pomeni pomembno varnost za družino v prihodnosti, poleg tega pa bo mogoče nekega dne vir dodatne rente ob upokojitvi. Prav zato je smiselno omenjeno nepremičnino zaščititi oziroma razumno zavarovati, saj si s tem družina utrdi finančni položaj, ki ga je že dosegla.

Pogosto varčevalci in tudi nekateri finančniki ne upoštevajo izhodiščnega premoženja družine in se takoj zakadijo v tekoče prihodke in odhodke ter pozabijo vprašati, ali je treba zavarovati že ustvarjeno čisto premoženje. Za premijo za zavarovanje doma in stanovanjske opreme bi družina Novak mesečno odštela slabih 30 evrov. Hiša bi bila tako zavarovana za približno 140 tisoč evrov, stanovanjska oprema za okrog 30 tisoč evrov, zavarovanje odgovornosti zasebnika ter iz posesti nepremičnine ali zemljišča pa bi bilo 75 tisoč evrov, za družino Novak ocenjuje finančni svetovalec Boris Škaper iz i-svetovanja.

Pregled prihodkov in stroškov
Naslednja poteza je temeljit pregled mesečnih dohodkov in odhodkov družine. Pri dohodkih večjih neznank ni. Novakovi ustvarijo 2.500 evrov neto na mesec. Med odhodke štejemo plačila posojil, položnic, nakup živil in drugih zadev. Če mesečno ne ostane nič na računu, moramo poiskati največje potratneže, ki nam odžirajo denar. Zato je treba narediti seznam vseh izdatkov in jih razdeliti na neizogibne, nujne, ki jih je mogoče zmanjšati, in druge, brez katerih lahko preživimo mesec. To bo omogočilo, da lažje ugotovimo, kje bi našli dodatne evre, ki bi pomagali pri uresničevanju ciljev. Hkrati vedite, da seznam brez zaveze celotne družine k osnovni disciplini pri porabi ni vreden nič.

Zaščita vira dohodkov
Tako kot o finančni zaščiti premoženja je treba razmisliti tudi o ustrezni zaščiti izpada dohodka torej dohodka staršev. Svetovalca Boris Škaper in Klemen Kavčič iz svetovalne družbe i-svetovanje staršem priporočata riziko življenjsko zavarovanje za primer smrti z zavarovalno vsoto po 65 tisoč evrov ter nezgodno zavarovanje za zaščito trajne nezgodne invalidnosti za vsaj po 130 tisoč evrov za obdobje 20 let, torej do konca študija najmlajšega otroka. Mesečna premija za oba starša skupaj bi bila tako okvirno 77 evrov. Za zavarovanje trajne nezgodne invalidnosti obeh otrok, v praksi je priporočljiva zavarovalna vsota med 60 do 90 tisoč evri, pa bi dodali še dodatnih 7,2 evra na mesec, ocenjujeta svetovalca. Ob tem naj pojasnimo, da se pri določanju ustrezne višine življenjskega zavarovanja za primer smrti na splošno upoštevajo tekoči dohodki, število družinskih članov, vrednost likvidnega kapitala ter neizplačana vrednost morebitnih dolgoročnih posojil. Pri višini zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti pa je dobro upoštevati priporočilo vsaj sto plač, svetuje Škaper.

2. korak: Določitev ciljev

Pred varčevanjem je treba pripraviti seznam varčevalnih ciljev tako kot je storila družina Novak ter določiti prednostne cilje. Navadno se najprej ustvari varnostna rezerva v višini vsaj treh do šestih mesečnih prihodkov in potem določijo drugi cilji. Vendar pa bi družina za to potrebovala preveč časa, zato svetovalca menita, da naj na prvo mesto hkrati postavi varčevanje za pokojnino in vzpostavitev denarne rezerve oziroma varnostnega sklada. Za dodatno pokojnino bosta Novakova varčevala približno 28 let. Priporočljiv privarčevani znesek za brezskrbna zrela leta je okrog 240 tisoč evrov za oba.

Glede na to, da želita prejemati vsak po 400 evrov dodatne mesečne rente, merjeno v kupni moči evra danes, torej ob upoštevanju štiriodstotne inflacije, bi se morala danes odpovedati po 190 evrom na mesec, ocenjujeta Škaper in Kavčič. Pri tem svetujeta varčevanje na kapitalskem trgu z nakupom naložb, vezanih na delnice. V izračunu sta upoštevala štiriodstotno realno donosnost (povprečno osemodstotno predvideno donosnost ter štiriodstotno inflacijo), in sicer brez vstopnih in upravljavskih stroškov ter davkov.
Skupno denarno rezervo, želita jo imeti v višini 10 tisoč evrov, lahko ob upoštevanju inflacije privarčujeta v petih letih tako, da za ta cilj namenita skupaj 180 evrov na mesec.
Pri tem svetovalca predlagata varčevanje v bolj konservativnih naložbah, kot so bančni depoziti, skladi denarnega trga ali obvezniški skladi. Ocenjujeta, da bi lahko dosegli v povprečju od štiri- do šestodstotno nominalno donosnost, torej realno med nič in dvema odstotkoma.

Nakup stanovanja za otroke in njihovo šolanje
Glede na zaporedje ciljev je naslednji najpomembnejši cilj pomoč pri prvem nakupu stanovanja za otroka ter za njuno morebitno izobraževanje v tujini. Ocenjeni čas varčevanja za nakup dveh garsonjer je za prvo približno 15 let in za drugo okoli 21 let. Novakova želita privarčevati in prispevati dve tretjini vrednosti garsonjere nekje v prestolnici. Menita, da je danes mogoče kupiti garsonjero po 60 tisoč evrov in da bo do konca pričakovanega obdobja vrednost nepremičnine rasla z nominalno stopnjo po tri odstotke na leto. To je pač njuna ocena, kako bo v resnici, žal ne ve nihče. Pri tem bi prvi znesek, ki bi ga potrebovala čez 15 let, bil dobrih 62 tisočakov, drugi znesek, ki bi ga potrebovala čez 21 let, pa dobrih 74 tisočakov. Za ta cilj bi morala skupaj na mesec odšteti 440 evrov. Svetovalca priporočata, da varčujeta predvsem v delniških naložbah, v določenem deležu pa tudi v 10-letni stanovanjski shemi. Čas varčevanja za šolanje otrok je od pet do 13 let. Privarčevati želita okrog 20 tisoč evrov, uspelo pa jima bo, če namenita 250 evrov na mesec in denar uspešno plemenitita. Priporočljiv je zmerno uravnotežen portfelj, sestavljen iz delniških in obvezniških naložb, pravita svetovalca.

Novi avto zase in rabljeni za otroka
Čez tri do pet let želita Novakova zamenjati svoj rabljeni avto, financirati vozniški izpit starejšemu otroku (dva tisoč evrov) ter kupiti rabljen avto za otroka in za to nameniti približno pet tisoč evrov. Otrok naj bi sam privarčeval oziroma dodal tretjino zneska pri nakupu avtomobila. Da bi lahko dosegla želeno, svetovalca predlagata, da se oba cilja zastavita za petletno obdobje. S tem se varčevalni znesek za njun avto zmanjša s 420 evrov na 250 evrov na mesec. Po petih letih bosta privarčevala želenih 15 tisoč evrov in dodala še tri tisoč evrov od prodaje rabljenega avta. Za otrokov vozniški izpit in rabljen avto bosta morala varčevati po 90 evrov na mesec, po petih letih se bo nabralo 5.500 evrov.

Ali so cilji uresničljivi
Ko starša od skupnega mesečnega prihodka v višini 2.500 evrov odštejeta zneske za omenjene varčevalne cilje 1.703 evre, družini za življenjske stroške ostane 797 evrov na mesec, sta izračunala svetovalca. Štiričlanska družina bi s preostankom težko plačevala tekoče in fiksne stroške oziroma obveznosti. Če bi želeli privarčevati še za preostala kratkoročna cilja – prenovo kopalnice v prihodnjih dveh letih v vrednosti pet tisoč evrov in družinsko potovanje v ZDA čez leto dni za ceno približno 10 tisoč evrov , se izračun ne izide, opozarjata.
Družina bi namreč za varčevanje porabila več denarja (2.713 evrov), kot ga bo zaslužila (2.500 evrov). Torej so si Novakovi zastavili precej ambiciozen varčevalni načrt, ki ga z njihovimi dohodki ni mogoče uresničiti.

Prilagoditev načrta
Realna pričakovanja in zrelo zastavljeni finančni cilji so odločilni pri finančnem načrtu posameznika, še posebej pa družine, kjer uskladitve finančnih ciljev vseh članov družine zahtevajo še več pozornosti in premišljenih potez, opozarjata svetovalca. Ker družini ne bo uspelo privarčevati za vse želene cilje, svetovalca priporočata prilagoditev prvotno zastavljenega načrta. To lahko storijo tako, da se odpovejo enemu od ciljev, lahko si otroka na primer sama kupita avtomobil ali pa se družina odloči za nekoliko cenejši avto.
Lahko znižajo nepomembne ali nepotrebne stroške, preložijo potovanje za nekaj let ali povečajo prihodke, še najbolje pa je, da kombinirajo vse ponujene rešitve, naštevata svetovalca. Sicer bi bila ena izmed možnosti tudi, da bi pri kratkoročnih ciljih, kot so potovanje ali prenova kopalnice, tudi denarna rezerva, tvegali več in denar vložili v bolj tvegane naložbe, vendar to svetovalca odsvetujeta. Krajši čas pomeni večje tveganje, zato je smiselno v tem času vlagati večji del premoženja v manj tvegane naložbe, kot so bančni depoziti, pri katerih je predvidena stopnja donosa sicer nižja, a je hkrati večja verjetnost, da bo finančni cilj dosežen, utemeljujeta.

3. korak: Kako varčevati in vlagati

Ko cilje vendarle približamo realnosti, pa je vprašanje, kje in kako varčevati. Kako uresničiti varčevalne cilje, je odvisno od tega, koliko smo nagnjeni k tveganju, za kakšne cilje varčujemo, kakšna je ročnost teh ciljev ter kakšno znanje in izkušnje imamo z varčevanjem. Zlasti pri dolgoročnih ciljih, kot je varčevanje za pokojnino, potrebujemo dober načrt, ki ga je občasno treba tudi prilagoditi. Pri finančnem načrtovanju ne gre za enkratno dejanje, ampak za proces. Zavedati se moramo, da za avto varčujemo vsaj petkrat v življenju, za pokojnino pa le enkrat, zato se moramo tega lotiti natančno in premišljeno, opozarjata svetovalca, ki opažata, da Slovenci za stara leta začnemo prepozno ali premalo premišljeno varčevati. Prednost dajemo nakupu dragih avtomobilov in morebiti tudi drugim manj potrebnim zadevam, ker se pač večina ne zaveda, da je najpomembnejša stvar, ki jo bomo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina. Obenem še opozarjata, da varčevanje za otrokove finančne cilje, kot je nakup avtomobila ali stanovanja, nikakor ne sme prednjačiti pred varčevanjem za lastno dodatno pokojnino. Tisti, ki ne bo ustrezno poskrbel za svojo pokojnino, lahko nehote posredno ogrozi otrokovo finančno prihodnost, še svarita.

Ob vsem skupaj je na koncu pomembno še nekaj.

Zavedati se moramo, da so izračuni okvirne ocene, saj donosi vnaprej niso zagotovljeni. V prihodnosti so možne spremembe davčne zakonodaje, nepredvidene okoliščine…Nihče vam ne more zagotoviti, koliko denarja boste dejansko privarčevali in kakšna bo njegova realna kupna moč. Danes se recimo sto tisoč evrov sliši veliko, čez 30 let pa bo morda ta znesek zadostoval le za leto dni.

Potrebujete neobvezen in strokoven posvet s področja osebnih financ? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta

Bančno varčevanje
Triinštirideset odstotkov Slovencev svoje prihranke zaupa bankam, je pokazala zadnja raziskava tržnoraziskovalne družbe GfK . Podatki v julijsko-avgustovskem biltenu Banke Slovenije kažejo, da je bilo konec julija za 7,8 milijarde evrov vezanih vlog gospodinjstev. Sicer je varčevalnih možnosti na bankah veliko. Varčevalci lahko recimo vežejo denar za različna obdobja. Za vezavo določenega zneska, navadno nekaj tisoč evrov, nad letom dni je najvišja obrestna mera trenutno od dva do štiri odstotke. In koliko s tem zaslužimo?

Če zdaj vežemo recimo pet tisoč evrov po povprečno triodstotni letni donosnosti (medletna inflacija je bila po zadnjih podatkih statističnega urada ničodstotna), bomo v letu dni privarčevali 150 evrov obresti. Dodajmo, da so bile konec minulega leta obrestne mere občutno višje, saj je bilo za vezavo mogoče dobiti tudi do šestodstotne obresti. Obresti se torej vseskozi spreminjajo. Toda izkušnje kažejo, da z bančnimi depoziti le težko dolgoročno ustvarimo otipljivo realno donosnost, torej kaj veliko več od inflacije. Zato finančni svetovalec Boris Škaper za dolgoročno varčevanje, recimo za pokojnino, tovrstno varčevanje odsvetuje.

Življenjska zavarovanja
Po podatkih GfK se je 19 odstotkov Slovencev odločilo za varčevanje v okviru življenjskih zavarovanj. V juniju je bilo vplačanih 642 milijonov evrov bruto premij za vsa življenjska zavarovanja, kar je 32 odstotkov vseh zavarovanj, kaže statistika Slovenskega zavarovalnega združenja. Ob tem je treba povedati, da vsa življenjska zavarovanja nimajo varčevalne komponente. Takšno je recimo riziko življenjsko zavarovanje, kjer se zavarujemo samo za primer smrti, izplačil ob doživetju pa ni. Varčujemo pa lahko v okviru klasičnih in naložbenih zavarovanj. Svetovalec Škaper sicer varčevanje v klasičnih življenjskih zavarovanjih odsvetuje. Trenutno je zagotovljena obrestna mera 2,75 odstotka in na to še pripisan minimalni dobiček na zavarovalno vsoto, kar pomeni, da ljudje na 20 ali več let izgubljajo, saj jim inflacija požre večino ustvarjenega denarja, pojasnjuje. Takšna zavarovanja imajo namreč precej konservativno naložbeno politiko. Na drugi strani pa si lahko varčevalec košarico naložb v naložbenih življenjskih zavarovanjih oblikuje sam. Takšno varčevanje Škaper priporoča predvsem tistim, ki pri varčevanju niso dovolj disciplinirani, in tistim, ki se padcev na borzi hitro ustrašijo. Varčevati je namreč treba brez premorov po metodi povprečnega stroška in prav naložbena zavarovanja to omogočajo, saj za pretrganje pogodbe precej plačamo, poudarja. Na drugi strani imamo možnost vplivati na zavarovalno vsoto. Zato Škaper tistim, ki bi se odločili za varčevanje v okviru tega zavarovanja, priporoča minimalno zavarovalno vsoto za smrt in pravilno strukturirano košarico naložb. Donosi znotraj naložbenih zavarovanj so po 10 letih neobdavčeni, prav tako se ne plača 6,5-odstotni davek na zavarovalne posle. Slaba stran naložbenih zavarovanj je, da pogosto vsebujejo razmeroma visoke stroške provizij prodajalcem v primerjavi s provizijami pri neposrednem vlaganju v sicer iste naložbe, recimo vzajemne sklade. Stroški pogosto tudi niso jasno razkriti in se navadno obračunajo v prvih treh letih police. Pričakovana donosnost je odvisna od naložb, na katere so vezane police zavarovanja. Po neuradnih podatkih se večina Slovencev znotraj naložbenih zavarovanj odloča za delniške vzajemne sklade oziroma razmeroma agresivne naložbe. To pomeni, da lahko glede na zgodovino delniških donosov dolgoročno pričakujejo približno osemodstotno povprečno letno donosnost, a dodajmo, da pretekli donosi niso zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje.

Vzajemni skladi
Za varčevanje v vzajemne sklade se odloča devet odstotkov anketiranih Slovencev, kažejo podatki GfK. Statistika agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) razkriva, da je bila v juliju vrednost sredstev, vloženih v slovenske vzajemne sklade, 1,7 milijarde evrov, vplačil pa za 3,6 milijona evrov. Pričakovana povprečna letna donosnost globalno razpršenega portfelja delnic je dolgoročno okrog osem odstotkov. V vzajemne sklade lahko vlagamo različno, kadar pač želimo, in v zneskih, ki jih pač imamo. Lahko pa se odločimo tudi za redno vplačevanje, kar pa je najbolje narediti prek varčevalnih načrtov pri kateri izmed družb za upravljanje. Gre za načrt, s katerim se zavežemo, da bomo redno vlagali v vzajemne sklade. Vstopni stroški so nižji, a se največkrat plačajo vnaprej glede na predviden znesek v dogovorjenem varčevalnem obdobju. Sami lahko izberemo pogostost vplačil (mesečno, četrtletno, polletno ali letno) in jih lahko opravimo prek direktne bremenitve. Varčevalci lahko kadarkoli predčasno nehajo vplačevati, ob izplačilu privarčevanega zneska pa vam zaračunajo izstopne stroške.

Delnice in indeksni skladi (ETF)
Ena od možnosti je tudi samostojen poskus izbora naložb v delnice podjetij ali tako imenovane indeksne sklade, ki sledijo gibanju skupini delnic. Prvi izziv je, da za samostojno vlaganje potrebujete več znanja in osebne zavzetosti kot pri drugih oblikah naložb. Poleg tega obstaja določena smiselna velikost posla nakupa delnic. Mesečni nakupi delnic v vrednosti manj kot 200 evrov verjetno niso smiselni glede na to, da borzne hiše za posredovanje pri nakupu ali prodaji praviloma zaračunavajo tako imenovane minimalne provizije v višini deset ali več evrov. Zato je za delnice potrebnih vsaj približno tisoč evrov, razen če trgujete prek spleta, kar je nekoliko ceneje. Pogosto neizkušeni vlagatelji zaradi omenjenih razlogov izberejo zelo ozek nabor delnic, recimo tipičen slovenski nacionalni šampion je Krka , pri tem pa pozabijo, da z vlaganjem večjega dela premoženja v le eno delnico ali ozek nabor delnic sprejemajo preveliko tveganje. Nekoliko več razpršitve v tem pogledu ponuja nakup delnic indeksnih skladov (ETF), ki prav tako kotirajo na borzi. Dodajmo še, da boste pri delnicah ob zamenjavi v portfelju delnic in ob ustvarjenem dobičku takoj obdavčeni, davek pa boste plačali naslednje koledarsko leto. Pri vzajemnih skladih pa velja odlog davka, tudi če zamenjujete podsklade, a ostajate znotraj krovnega sklada.

Zlato
Med priljubljene oblike varčevanja v zadnjem času sodi zlato in tudi naložbe, ki so povezane z zlatom. Gre namreč za sredstvo, ki se najbolj obnese v depresiji in okolju finančne krize. Zgodovina kaže, da v inflacijskem okolju ni bil vedno najboljši kratko in srednjeročni ohranjevalec vrednosti, zato je pri tem treba biti zelo previden. Vseeno je lahko določena varovalka v naložbeni košarici, če kriza vnovič pokaže zobe.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?

Zaščiti, varčuj, investiraj – tako pravi Boris Škaper, finančni svetovalec družbe i-svetovanje d.o.o., pri čemer poudarja, da redkokateri vlagatelj upošteva te tri osnovne korake. Večina se je šla zelo nevarne igrice, toda dokler so vrednosti rasle, je bilo vse v najlepšem redu. Po lanskih padcih in v letošnjem mrtvilu pa so nekateri ostali brez vsega premoženja. To  se ne bi zgodilo, če bi se v naložbene vode podali premišljeno in upoštevali vidike osebnih financ.

(intervju je bil objavljen v reviji Mag, na računalnik ga lahko prenesete tukaj)

Ali ljudje pri vodenju financ najprej sploh naredijo načrt, pri čemer razdelijo premoženje na več naložb in s tem razpršijo tveganje?
Pogosto se ljudje »zaljubijo« v eno samo naložbo kot so bile v preteklem obdobju npr. delnice Krke ali pa zemlja oziroma nepremičnine. Prepričani so, da bo vrednost naložbe vedno samo rasla. Seveda se s takšnim načinom veliko bolj tvegajo, kot če bi premoženje razpršili preudarno razpršili v različne naložbene oblike.

Kako so prebivalci svoje premoženje vlagali v obdobju visokih rasti na borzah?
Neizkušeni ali nepoučeni vlagatelji so najpogosteje vlagali v slovenske delnice, v »balkanske« in druge bolj tvegane investicijske sklade. Zaradi iskanja vročih zgodb je marsikdo premajhno pozornost namenil obvladovanju tveganj oziroma razpšitvi. Tako ima povprečen slovenski vlagatelj večino svojega premoženja v delniških skladih, le malo pa v mešanih ali celo obvezniških.

Kakšen pa je odnos do tveganja sedaj, ko razmere še zdaleč niso rožnate?
Spet opažamo čustveno odzivanje, sploh pri tistih vlagateljih, ki so šele zdaj občutili, kaj pomeni sprejemati naložbena tveganja. Gotovo bodo nekateri za vedno zapustili kapitalske trge, namesto da bi se iz napak učili in si začrtali jasne finančne cilje, podkrepljene s celovitim finančnim načrtom. Na drugi strani so seveda tudi vlagatelji, ki to razumejo in so se že na začetku investiranja zavedali, kako pomembno je biti pripravljen na razmere, kakršne so danes na kapitalskih trgih. Ti vedo, da ni vedno vse rožnato in da bodo samo z znanjem, varčevanjem, predvsem pa racionalnim vedenjem svoje premoženje povečevali skladno s svojimi jasno zastavljenimi finančnimi cilji.

Kako vi definirate premoženjsko piramido?
Namenjena je temu, da nas v vsakem trenutku opozarja, ali imamo svoja denarna sredstva preudarno razporejena v različne naložbene oblike. Tako kot pri prehranski piramidi, po kateri je treba uživati največ izdelkov iz žit, sadja in zelenjave ter nekoliko manj mesa in mlečnih izdelkov, je smiselno imeti največ svojih prihrankov v naložbah z nizkim in srednjim tveganjem. In tako kot ni priporočljivo zaužiti veliko maščob in sladkorjev, tudi večine prihrankov ne bi smeli dati v zelo tvegane naložbe.

Katere elemente je treba upoštevati pri gradnji osebnega naložbenega portfelja?
Kdor premoženjsko piramido jemlje resno, ve, da je osebne dohodke treba najprej zaščititi. V poštev pridejo različne oblike zavarovalniških proizvodov, seveda odvisno od razmer in posameznikovih potreb. Šele nato se začne denar usmerjati naprej v konservativnejše varčevalne proizvode namenjenea denarne rezerve, ki služi zgolj za potrebe morebitne nepričakovane izgube delovnega mesta zaradi  za nepričakovano izgubo delovnega mesta ali bolezen. Šele ko je v denarni rezervi dovolj sredstev, se vzpenjamo naprej po lestvici, do dela premoženjske piramide, kjer smo pripravljeni na višje stopnje tveganja pri investicijskih proizvodih. Tu je seveda treba pripraviti poglobljen in celovit finančni načrt. Žal večina pozabi predvsem na prve korake oziroma preskakuje na področja, na katera še ni pripravljena. Prav temu lahko pripišemo glavni razlog za še slabšo čustveno odzivnosti množic, ko na kapitalskih trgih tudi po nekaj let ni vse samo rožnato.

Je na slovenskem finančnem trgu dovolj produktov, da lahko pokrijejo portfelj od najmanj do najbolj tveganih naložb?
Slovenci še nismo zreli za vse investicijske produkte in velika tveganja, ki jih prinašajo. V Evropski uniji smo najbolj pogumni. Marsikateri naložbeni portfelj je bil sestavljen preveč tvegano, večina pa ni upoštevala premoženjske piramide. Zaradi tega ima danes prenekateri Slovenec hude izgube. Številni so ostali brez vsega, saj je bilo moderno kupovati tvegane vrednostne papirje s posojili. Večina v denarni rezervi nima vsaj nekaj mesečnih plač, če že imajo kaj privarčevanega, je denar v skladih ali v delnicah. Ogromno ljudi ni zaščitenih pred izgubo prihodkov, ne glede na to da imajo sklenjena različna zavarovanja.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Finančna zaščita na področju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Investiram ali špekuliram? Vlagatelji nikakor nočejo razumeti pomena posameznih oblik finančnih proizvodov
• Zakaj ljudje sovražimo finančno načrtovanje?
• Opozorilo glede finančnih prevar (predvsem Forex), kam trenutno naložiti svoje prihranke, ali je naložbe v kriznih časih smiselno prodati, potrošniška oddaja Posebna ponudba na RTV Slovenija
• Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?
• Kako do mesečne rente 1000 evrov za nadaljnjih 20 let?

Tone, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Da bi dosegli želeni cilj, je potrebno mesečno odvajanje denarnih sredstev v višini 1.660 €, za oba skupaj. A žal rešitev ni tako preprosta, zato si v nadaljevanju preberite, katere predpostavke sem pri izračunih upošteval in na kaj morata biti s soprogo pozorna.

Pravzaprav ste napisali, da želite, da vam oz. vaši ženi denarja zmanjka pri starosti 80 oz. 78 let. Kako bi se počutili, če bi do takšne situacije zares prišlo? Življenjska doba se podaljšuje, prav tako napreduje zdravstvo, zato je smiselno načrtovati izplačilo sredstev vsaj tja do 85. ali še bolje, 90. leta.

Sicer ne poznam vajinega odnosa do tveganja, sklepam pa, da nista agresivna vlagatelja. Tako sem v izračunih upošteval povprečne donose v višini med 6% do 8% in povprečno 3% inflacijo. Inflacija je upoštevana tudi v času črpanja oziroma izplačevanja sredstev. Torej – prvo leto si bosta izplačevala po 1.000 € mesečno, naslednje leto že 1.030 € mesečno in tako naprej…

Da bi si lahko 20 let izplačevala želeno rento, bi morala v 13 letih ustvariti glavnico v skupni realni/današnji vrednosti 440.000€, za kar je potrebno ob 8% povprečnih letnih donosih mesečno varčevanje 1.660 €. V tem primeru obstaja 93% verjetnost, da bosta svoj cilj dosegla. Pri izračunih za črpanje sredstev sem si pomagal z Monte Carlo simulacijami, ki lahko služijo kot informativni pripomoček. Klasični izračuni predvidevajo linearno gibanje donosov, kar v praksi ni izvedljivo, Monte Carlo simulacije pa predvidevajo različne scenarije – tako pozitivne kot negativne letne donose.

Predpostavimo, da je skupni portfelj isti, a se doba črpanja sredstev podaljša na 30 let. V tem primeru je verjetnost, da bi si lahko izplačevala vsak po realnih 1.000 € mesečno, samo še 68%. Povedano drugače – precej verjetno je, da bi vidva preživela svoj portfelj in ne portfelj vaju. Slednje je pravzaprav vaš cilj. Rešitev je lahko zmanjšanje mesečne potrošnje za eno četrtino, na 750 € ali pa povišanje glavnice – namesto 440.000 € je potrebno približno današnjih 550.000 €.

Da bi v trinajstih letih ustvarila tako velik portfelj, je potrebno mesečno varčevanje 2.600 € pri 6% povprečenem donosu, 2.400 € pri 7% povprečnem donosu in 2.200 € pri 8% povprečnem donosu.
Seveda so kapitalski trgi nepredvidljivi, tako zgoraj navedeni podatki služijo zgolj za približek in lažjo orientacijo.

S soprogo se bosta morala odločiti, kolikšnemu delu današnjih prihodkov sta se pripravljena odpovedati na račun prihodnjih in o možnosti, da bodo prihodnji prihodki nižji, kot načrtovano. Poleg tega je potrebno v pokojninski načrt vključiti tudi vse ustrezne zaščitne mehanizme, od zavarovanj do ustrezne razpršitve portfelja med različne vrste naložb (vrednostni papirji, nepremičnine…). Poleg tega je pokojninsko načrtovanje maraton, proces, ki ga je potrebno spremljati in ga oziroma se po potrebi tudi prilagajati. Tako si bosta s soprogo gotovo povečala verjetnost, da bosta svoje cilje res dosegla.

Samo v razmislek – morda imate več nepremičnin, katere so primerne za oddajo. Tudi najemnine so lahko pomemben in relativno stabilen del mesečnih prihodkov, ki ni odvisen od gibanja delniških trgov.

V nobenem izračunu nisem upošteval davkov. Ti občutno vplivajo na vrednost premoženja, zato je potrebno pri načrtovanju iskati take rešitve, ki vam bodo omogočale davčno ugodno investiranje in črpanje sredstev.

Boris Škaper
finančni svetovalec

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Kako naj prekinem/pretrgam življenjsko zavarovanje?
• Zaščiti, varčuj, investiraj – pomembnost zaporedja elementov in premoženjske piramide pri načrtovanju osebnih financ
• Česa vam bančniki o kombiniranih produktih ne bodo povedali
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?

Finančna kondicija ni npr. odvisna samo od tega koliko posameznik zasluži ali koliko denarja ima v različnih finančnih proizvodih. Finančna kondicija je sorazmerna z odnosom, ki ga posameznik do denarja ima. In ravno odnos do denarja je tisti, ki v veliki meri odloča o finančnem uspehu ali neuspehu.

Prvi korak, ki bi ga za izboljšanje svojega finančnega stanja moral napraviti vsakdo, je analiza trenutne situacije v kateri se nahaja. Razlog je izredno preprost – le kako naj posameznik rešuje težave, če jih morda niti ne zna identificirati ali pa ne pozna vzrokov zanje?

Trend zdravega prehranjevanja in zdravega načina življenja v splošnem, je dandanes vse bolj prisoten. Pri nekaterih kot posledica zdravstvenih težav, pri drugih da bi te čimbolj omejili, spet pri tretjih zgolj zaradi trendovskih smernic.

Kaj pa na področju osebnih financ?
Kdaj ste bili nazadnje na finančnem treningu npr. ali na ‘finančnem fitnesu’ če hočete? Kdaj ste nazadnje natančno določili, koliko boste zapravili za špecerijo v celem naslednjem letu (o.p.: podražitve niso izgovor, da tega ne bi mogli napraviti)?Kdaj ste nazadnje čimbolj natančno denarno ovrednotili finančni cilj in ga zapisali vključno z datumom, ko bi ga želeli doseči?

Nekateri pred kratkim, spet drugi že dolgo ne, tretji nikoli. Vseeno lahko potrdim, da so nekateri Slovenci v tako vrhunski finančni kondiciji, da je kar težko verjeti. Številni med njimi so posamezniki s čisto povprečnimi denarnimi prihodki. To vem, saj v podjetju i-svetovanje d.o.o izvajamo merjenje finančne kondicije na različne načine že nekaj časa. In kar je najlepše – finančna kondicija pri teh ljudeh se iz meseca v mesec, iz leta v leto izboljšuje. In to samo zato, ker so se v preteklosti odločili prevzeti nadzor nad osebnimi financami.

Za kaj pri merjenju finančne kondicije sploh gre?
Preko odgovorov na preprosta vprašanja naši svetovalci pridobijo ustrezne podatke, ki jih nato kasneje podrobneje analizirajo. Razgovor s posameznikom ne traja več kot nekaj minut. Vprašanja so tako preprosta, da lahko nanje odgovori prav vsakdo, hkrati pa ne tako osebna, da bi npr. razkrivala koliko premoženja posameznik ima ali koliko zasluži, koliko denarja ima v različnih finančnih proizvodih ipd.. Tovrstni podatki za oceno finančne kondicije niso potrebni.

Nato v nekaj dneh na podlagi podatkov sestavimo kratko poročilo, ki ga posameznik prejme po pošti na domači naslov ali pa po želji na osebni elektronski naslov. V poročilu je razvidno v kakšni finančni kondiciji se posameznik nahaja in kaj bi bilo dobro izboljšati. Brez kakršnihkoli skritih marketinških prijemov ali namena prodaje določenega finančnega proizvoda – torej brez kakršnihkoli obveznosti.

Posameznik je nato tisti, ki se bo samostojno odločil kaj bo napravil. Ko so težave indentificirane, jih lahko z nekaj volje vsakdo popravi sam ali s pomočjo zakonskega partnerja, v primeru potrebe pa se posluži strokovne finančne pomoči.

Če bi torej radi izvedeli v kakšni finančni kondiciji ste, smo vam na voljo, da nas kontaktirate do vključno srede 31.oktobra in v nekaj minutah bomo izmerili stopnjo vaše finančne pripravljenosti (OPOMBA: od sedaj na voljo za vsakogar in brez časovnih omejitev).

Telefonska številka 059 090 220 (omrežje T2 operaterja) je odprta vsak delovni dan od 9. do 17. ure, kadarkoli pa lahko izpolnite spodnji kontaktni obrazec in poklicali vas bomo nazaj.

P.S.: Ne pozabite prebrati tudi elektronskega poročila ‘Nekaj pomembnih razlogov zakaj večina ljudi ni finančno uspešnih’   (56 KB)

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?
• Obvarujte se prazničnih nakupovalnih pasti in prihranite prenekateri evro
• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančna pismenost otrok in Slovencev
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Česa vam bančniki o kombiniranih produktih ne bodo povedali
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine