Vprašanje:

Oba imava urejena tudi zavarovanja, in sicer riziko življenjsko zavarovanje z zavarovalno vsoto po 50 tisoč evrov in s priključenim nezgodnim zavarovanjem za invalidnost v vrednosti 100 tisoč evrov ter za nezgodno smrt 50 tisoč evrov.

Sama mesečno za to plačujem okoli 30 evrov, mož pa 37. Ali so takšna zavarovanja za naju primerna in cenovno dovolj ugodna ali bi lahko še kaj izboljšala? Posebej sta vsako leto nezgodno zavarovana tudi otroka, življenjskih zavarovanj pa nimata.

Mesečno nama sicer ostane še približno 400 evrov, ki jih varčujeva v banki. Nabralo se je že 13 tisočakov. Razmišljava tudi o drugih oblikah varčevanja, vendar se na to ne spoznava dovolj. Tveganja se ne bojiva, prav tako denarja predvidoma nekaj let ne bova potrebovala. Kaj nama predlagate?

Odgovor: Primerjajte cene zavarovanj! V grobem ocenjujem, da imata razmeroma trdne temelje, vaša skrb za lastno in za družinsko eksistenco pa je odgovorna. Riziko življenjska zavarovanja so namreč izredno primerna, prav tako tudi cenovno sprejemljiva za visoka zavarovalna kritja v primeru smrti, nezgodno zavarovanje za delno ali popolno invalidnost pa je pravzaprav nujno za vsakega posameznika. Obe obliki zavarovanj potrebujeta in jih tudi imata.

Že pred več kot letom dni je bil v reviji Moje finance objavljen zgleden članek, da zavarovalnice ne tržijo rade riziko življenjskih zavarovanj, saj so zaslužki z drugimi življenjskimi zavarovanji praviloma večji, objavljena pa je bila tudi cenovna primerjava. Cenovne razlike so bile tudi 50-odstotne. Vaših zavarovalnih polic si tako ne bi drznil natančno ocenjevati na pamet, saj ne vem, pri kateri zavarovalnici so sklenjene, tako tudi nimam natančnega vpogleda v splošne pogoje zavarovalnih pogodb. Vseeno pa je iz podatkov, ki ste jih posredovali, mogoče vsaj v grobem oceniti primernost oblike in višine zavarovalnih kritij.

A najprej si poglejmo dodatno zavarovanje za nezgodno smrt. V vajinem primeru je zavarovalna vsota za nezgodno smrt enaka, kot je osnovna zavarovalna vsota za naravno smrt. S tem načelno ni nič narobe, vseeno pa je na zavarovalni pogodbi dobro pogledati, kolikšen strošek pomeni ta priključitev. Nemalokrat je ta odveč oziroma bi bilo ta denar bolj smiselno nameniti višjemu kritju oziroma plačilu višje premije za nezgodno zavarovanje invalidnosti. Naj karikiram – v primeru vaše ali moževe smrti je povsem vseeno, kako umrete.

Če sta z možem popolnoma zdrava, vam nekatere zavarovalnice pri riziko življenjskih zavarovanjih ponujajo tudi tako imenovani premijski bonus, nagrado za zdravo življenje. Ta močno vpliva predvsem na precej cenejšo premijo zavarovanja.

Z zavarovalnimi kritji za primer smrti se ne bi preveč ukvarjal, saj so primerna, če se zgodi najhujše (smrt obeh), pa je tudi stanovanje premoženje, ki bi lahko otroka dodatno finančno preskrbelo. Kritje pri nezgodnem zavarovanju za invalidnost bi povišal na vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih prihodkov, čeprav ni odveč pripomniti, da imata že zdaj razmeroma ustrezna kritja.

Naj se sliši še tako izpeto, mladoletni otroci življenjskega zavarovanja ne potrebujejo. Otroci potrebujejo kakovostno nezgodno zavarovanje, predvsem ali raje izključno za primer delne ali popolne invalidnosti. Primerne so maksimalne zavarovalne vsote. Zavarovanja drugih nevarnosti (dnevna, bolnišnična nadomestila …) pa so zaradi majhnih zneskov in strogih pogojev za izplačilo skoraj brez pomena.

Pri nezgodnem zavarovanju za otroke in tudi pri vašem ter pri moževem se je smiselno odločiti za progresivno izplačevanje zavarovalne vsote za invalidnost. To pomeni, da se zavarovalna vsota podvoji, potroji …, če je odstotek invalidnosti večji.

Solidna rezerva

Mesečno privarčujeta več kot 13 odstotkov prihodkov, kar je primerno. Privarčevanih 13 tisoč evrov vama zadostuje za več kot štiri mesece v primeru izgube ali zamenjave zaposlitve obeh. Priporočam, da je ta znesek namenjen samo temu tveganju in popolnoma ločen od drugih finančnih ciljev, predvsem pa, da je v čim bolj varni in likvidni finančni obliki, kot je bančni depozit (ali več depozitov z različno ročnostjo). Pravite, da denarja nekaj let predvidoma ne boste potrebovali. Domnevam, da imate poleg varčevanja za dodatno pokojnino še druge finančne cilje (šolanje otrok, nakup nepremičnine, nakup novih avtomobilov …). Če je katerikoli od teh ciljev oddaljen manj kot pet let, vama drugih naložbenih oblik, razen bančnih depozitov, ne priporočam. V vsakem primeru pa vama priporočam približen izračun pokojninske vrzeli in izdelavo pokojninskega varčevalno/investicijskega načrta.

Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?

Kaj moram vedeti preden sklenem katerokoli obliko življenjskega zavarovanja?

Ko ugotovite ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete, je potrebno določiti kako visoko zavarovalno kritje potrebujete oziroma kolikšna naj bo dogovorjena odškodnina v primeru vaše smrti. Šele nato je smiselno poiskati primerno obliko zavarovanja in to pri različnih ponudnikih. Pomembno je vedeti, da so za visoke zavarovalne vsote najbolj primerna t.i. riziko življenjska zavarovanja, ki so brez varčevalne komponente in pri katerih pride do izplačila samo v primeru smrti zavarovanca. Tovrstna zavarovanja je mogoče prekiniti kadarkoli in brez finančnih posledic, kar pa je seveda smiselno le v primeru, da potrebe po zavarovalnem kritju ni več. Za življenjska zavarovanja z vključenim varčevanjem namreč veljajo druga, precej zahtevnejša pravila. Spremembe in prekinitve se lahko izvajajo samo pod določenimi pogoji in običajno za seboj potegnejo občutne stroške. Pred sklenitvijo kateregakoli zavarovanja je tako nujno temeljito prebrati (in tudi razumeti) splošne pogoje, ob tem pa dodobra izprašati finančnega svetovalca oziroma posrednika finančnih proizvodov.

Če sklepam življenjsko zavarovanje zato, da varčujem, ali delam napako?

V primeru, da je varčevanje edini razlog za sklenitev življenjskega zavarovanja, to lahko označimo za napako. Osnovni namen zavarovanja je namreč finančna zaščita. Žal pa se življenjska zavarovanja nemalokrat predstavlja kot varčevalno, še bolj pa investicijsko obliko in kot taka prodaja vsepovprek, žal predvsem zaradi ekonomskega interesa tržnikov. Drugi razlog se skriva v spremembi davčne zakonodaje iz leta 2005. Takrat so naložbena življenjska zavarovanja postala davčno ugodnejši način dolgoročnega investiranja v primerjavi z neposrednimi naložbami v delnice ali v vzajemne sklade. Ne glede na to, da lahko naložbeno zavarovanje dejansko predstavlja določene davčne ugodnosti, pa dolgoročno investiranje preko življenjskih zavarovanj ponavadi ne traja samo 10 let, ampak 15 let in več, zato je potrebno upoštevati tudi vse stroške povezane s proizvodom. Naložbeno zavarovanje se tako izplača šele na resnično dolgi rok, klasične oblike življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento pa močno odsvetujemo predvsem zaradi rušilne moči inflacije.

Kateri drugi finančni produkti bi bili za varčevanje bolj smiselni?

Univerzalni varčevalni ali naložbeni proizvod ne obstaja, ne glede na vse reklamne akcije, ki jih je večkrat zaslediti. Ljudje smo si različni, imamo različne finančne potrebe, zmožnosti, želje, finančno izobrazbo, tako za vse tudi ni mogoče poiskati enakih rešitev. Ustrezen izbor kombinacije različnih varčevanj in naložb, primernih posameznikovi življenjski in finančni situaciji pa je mogoč le v primeru, ko se posameznik zavestno odloči, da stopi na pot preudarnega finančnega izobraževanja in posledično načrtovanja. Najprej je potrebno dodobra razumeti pomen, prednosti in slabosti posameznih oblik finančnih proizvodov, tako je primeren izbor teh vedno šele na koncu in predstavlja zgolj posledico razumevanja samega sebe.

Veliko se govori o pokojninah - ali jih bodo naše generacije še sploh imele? Se za pokojnino splača varčevati z življenjskim zavarovanjem?

Za dodatno pokojnino je v določenih primerih gotovo smiselno varčevati tudi s pomočjo življenjskih zavarovanj (tu mislimo na naložbena življenjska zavarovanja). Potrebno pa se je zavedati, da zgolj en finančni proizvod verjetno ne bo dovolj, da bi lahko ustrezno poskrbeli za dodatno pokojnino. Varčevanja ali bolje rečeno investiranja za dodatno pokojnino se je zelo pomembno lotiti z vso resnostjo, saj bo ta zagotovo predstavljala posameznikov največji življenjski strošek. Po grobi oceni je potrebno za dodatno pokojnino varčevati vsaj med 15 – 30% prihodkov. Za tiste mlajše od 30 let, bo dovolj že 15%, za starejše od 50 let pa bo lahko tudi 30% premalo. Razlog tiči v obrestno obrestnem računu, pri katerem je čas naš zaveznik, če ga le imamo dovolj. Sicer pa je vedno potrebno izhajati najprej iz tega, koliko denarja bo posameznik dejansko potreboval v času upokojitve in nato dovolj natančno izračunati, koliko bo potreboval varčevati, da bi ta cilj tudi dosegel.

Koliko naj mesečno plačujem za življenjsko zavarovanje? Kako to preračunati, da bo dovolj in ne premalo?

Če izhajamo iz potreb posameznika po višini zavarovalnega kritja za primer smrti, je mesečna premija posledica. Žal pa posamezniki zavarovanja običajno sklepajo s predpostavko: »Vem da potrebujem življenjsko zavarovanje, a mesečno si lahko privoščim le 30 evrov, kaj lahko dobim za ta znesek?« Določitev višine zavarovalnega kritja je tako odvisna od mesečne premije in ker je večina sklenjenih oblik življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento, je posledično večina Slovencev močno podzavarovana. Povedano drugače – v primeru smrti se lahko bližnji soočajo z velikimi finančnimi težavami, četudi je imel umrli sklenjeno življenjsko zavarovanje. Pri izbiri višine zavarovalnega kritja oziroma zavarovalne vsote za primer smrti je potrebno upoštevati vsaj družinske prihodke, že ustvarjeno premoženje, najeta posojila, starost otrok…

Sklepam naložbeno življenjsko zavarovanje. Bi mi raje svetovali neposredno vlaganje denimo v vzajemne sklade ali nakup delnic?

Žal zadeve niso tako enostavne. Ali sploh potrebujete življenjsko zavarovanje? Koliko časa bi želeli varčevati oziroma investirati? Za kateri namen/finančni cilj? Kakšen je vaš odnos do naložbenih tveganj? Koliko izkušenj in finančnega znanja že imate? Kako aktivno želite sodelovati pri investiranju? Preden sprejmete kakršenkoli nasvet kateregakoli finančnega posrednika, si je vredno zapomniti, da vas mora ta prej dodobra spoznati, preden vam lahko svetuje karkoli primernega. Tako je pri načrtovanju osebnih financ neodvisna strokovna pomoč lahko izredno dobrodošla, v vsakem primeru pa je prav vsakomur dana možnost, da se za samostojno odločanje prej dovolj dobro finančno izobrazi.

Imam sklenjeno življenjsko zavarovanje. Pride do nepričakovanih stroškov. Bi mi priporočali prekinitev police življenjskega zavarovanja ali kakšno drugo rešitev?

Prekinitev police življenjskega zavarovanja naj bo absolutno zadnja možnost. Pri sodobnejših oblikah življenjskih zavarovanj je sicer na voljo tudi izplačilo predujma oziroma delni odkup zavarovanja, a obvezno upoštevajte, da ob prekinitvi (če je ta po splošnih pogojih seveda sploh možna), tako tudi pri predujmu nastanejo stroški (stroški zavarovalnice, davki…). V splošnem so v večini primerov žal nepričakovani stroški zgolj posledica neustreznega finančnega načrtovanja. Prej se posameznik odloči za zrelo načrtovanje osebnih financ, manj težav,  skrbi in negotovosti mu bodo te povzročale skozi vse življenje.

Odgovore pripravila: Klemen Kavčič in Boris Škaper

Opomba: Vprašanja v povezavi z življenjskimi zavarovanji nam lahko seveda še vedno posredujete preko te spletne povezave…

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Naložba 1.000 EUR v naložbeno življenjsko zavarovanje
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje

Peter je do zdaj občasno že delal, redno zaposlen pa ni bil še nikoli. Zelo težko se namreč skoncentrira. Ko dela, je pogosto pod takšnim pritiskom, da se kar trese. Fizično je videti povsem v redu, kot majhen otrok pa je utrpel hude poškodbe glave. Starše zanima, kako lahko poskrbijo, da bo tudi po njihovi smrti sin finančno preskrbljen.

Nameravajo mu zapustiti stanovanje v Ljubljani, veliko 80 kvadratnih metrov, ki bi ga po njihovi oceni mogoče prodati za približno 150 tisoč evrov. Verjamemo, da je takih Petrov v Sloveniji več. Zato smo se obrnili na različne ustanove in na koncu vprašali še neodvisnega finančnega svetovalca Igorja Mujdrico iz i-svetovanja, ki je pokomentiral posamezne rešitve.

Psihološki in socialni vidiki

Psihologinja Andreja Pšeničny meni, da je treba najprej ugotoviti, od kod izvirajo Petrove težave. Te so namreč lahko organskega izvora (poškodba glave), psihogene (psihični izvor) ali pa kombinacija obojega. Zato je treba opraviti pregled pri nevrologu in psihiatru ter psihološko diagnostiko pri kliničnem psihologu, ki opredeli, za katero vrsto motnje gre. Na te preglede lahko Petra napoti njegov osebni zdravnik, ki je prvi, ki bi ga bilo treba seznaniti z omenjenimi težavami.

“Ugotovitve diagnostičnih postopkov so podlaga za odločitev o morebitni terapiji oziroma nadaljnjem ukrepanju,” pravi psihologinja Andreja Pšeničny. Če so Petrove težave s koncentracijo in socialno fobijo predvsem psihogene, je prav tako treba ugotoviti, katera motnja se skriva za simptomi – recimo anksioznost, depresivnost, osebnostna motnja ali morda prikrita psihoza. Po tem je treba začeti ustrezno zdravljenje (psihoterapija, zdravila), da se težave, ki ovirajo sinovo normalno delovanje, čim bolj zmanjšajo.

“Cilj terapije je, ne glede na vrsto in izvor motnje, da se oseba v okviru svojih zmožnosti čim bolj usposobi za samostojno življenje in delo,” je prepričana Andreja Pšeničny. Če pa težave resno ovirajo delovne sposobnosti in so zaradi organskega izvora kronične, potem lahko osebni zdravnik sproži uvedbo postopka za oceno sposobnosti za delo in razvrstitev v kategorijo invalidnosti. Nadaljnje informacije o tem postopku so na voljo na centru za socialno delo, kjer vsak primer obravnavajo individualno. Če invalidska komisija oceni, da je sposobnost za delo delno ali v celoti okrnjena, osebi pripada ustrezna invalidska pokojnina.

Invalidska pokojnina

“Pravica do statusa invalida se prizna od 18. leta oziroma od naslednjega meseca, ko je bila vložena vloga na centru za socialno delo,” pravi Alenka Škof s Centra za socialno delo Šiška . Pravice iz statusa invalida so nadomestilo za invalidnost, ki bo od 1. julija letos 284,11 evra, dodatek za tujo nego in pomoč za opravljanje večine osnovnih življenjskih opravil (81,18 evra) ter dodatek za tujo nego in pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih opravil (162,34 evra).

Center za socialno delo osebo s statusom invalida zdravstveno zavaruje kot otroka pred 18. letom starosti, tako da ne potrebuje dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Oseba ima tudi pravico do vključitve v dnevno ali institucionalno varstvo varstveno-delovnega centra. Na centru je mogoče pridobiti tudi denarno socialno pomoč po zakonu o socialnem varstvu. Enkratne denarne pomoči dodeljuje tudi občina, za te pa stranka vloži vlogo na centru za socialno delo. Oseba lahko zaprosi za pomoč tudi pri Karitas za plačilo položnic in podobno.

KOMENTAR: Finančni svetovalec Igor Mujdrica močno priporoča, da starša naredita vse, kar je v njuni moči, da se natančno ugotovi, katero vrsto motnje ima njihov sin. Ocena sposobnosti za delo ga lahko razvrsti v kategorijo invalidnosti in za to sinu pripada ustrezna invalidska pokojnina. “Morda se znesek res ne zdi velik, a preračunajte, koliko denarja to nanese v sinovih nadaljnjih desetletjih življenja, ki jih še ima pred seboj, ” razmišlja Mujdrica.

Zavarovanje

Omenjeni primer smo zaupali tudi nekaterim naključno izbranim zavarovalnicam – zavarovalnici Maribor , Triglav in Tilia – in jih vprašali, katere izmed svojih produktov bi v tem primeru priporočale staršem. Petrov oče je star 64 let, njegova mama pa 63 let. Predvidevali smo, da zmoreta plačevati premijo 150 evrov na mesec. “Na podlagi pregleda otrokove zdravstvene dokumentacije, starosti in zdravstvenega stanja staršev, njihovih želj in finančnih zmožnosti predlagamo življenjsko zavarovanje,” pravi Duša Lindtner iz Zavarovalnice Triglav.

Natalija Postružnik iz zavarovalnice Maribor svetuje, da se vsak starš posebej življenjsko zavaruje za dvakratnik tega, kar zasluži v letu dni, k temu pa prišteje še vse odprte obveznosti (morebitne dolgove). Za vsakega otroka, ki ga ima, naj upošteva še dodatnih 50 odstotkov siceršnje lastne porabe, še dodaja. V zavarovalnici Tilia so pripravili konkreten predlog zavarovanja. Vsakemu staršu so svetovali po eno naložbeno življenjsko zavarovanje z garancijo ob doživetju – VIP-Garant- II, ki v primeru smrti zavarovane osebe (oba starša) vsako na svoji polici zagotavlja izplačilo izbrane zavarovalne vsote. Če pa starši zavarovalno dobo preživijo, se izplača garantirana vrednost premoženja – vsakemu po njegovi polici.

Oče bi bil za mesečno premijo v vrednosti 75 evrov lahko zavarovan z zavarovalno vsoto v višini do pet tisoč evrov, njegova polica bi se iztekla 31. decembra 2021, ko se izplača tudi garantirana vrednost premoženja. Mama bi bila za mesečno premijo v vrednosti 75 evrov lahko zavarovana z zavarovalno vsoto v vrednosti do 5.500 evrov, medtem ko bi se njena polica iztekla 31. decembra 2022, ko se prav tako izplača garantirana vrednost premoženja. V zavarovalnici Tilia menijo, da bi bilo v vsakem primeru smiselno, da se zneska (ali kot zavarovalna vsota za smrt ali ob doživetju izplačana garantirana vrednost premoženja) izplačujeta v obliki dosmrtne rente za otroka.

KOMENTAR: Ker je konkretna ponudba že na prvi pogled nekoliko nenavadna, saj sta predlagani zavarovalni vsoti pri obeh starših (pet tisoč in 5.500 evrov) izjemno majhni, smo za komentar vprašali Mujdrico. Ta v tem primeru odsvetuje kakršnekoli oblike življenjskih zavarovanj z vključeno varčevalno komponento – naložbena, klasična, rentna, garantirana … “Na splošno velja, da so edina primerna življenjska zavarovanja, če bi starši želeli z velikimi zavarovalnimi vsotami zaščititi finančno odvisnost otroka v primeru svoje smrti, tako imenovana riziko življenjska zavarovanja, torej tista, ki nimajo priključenih nobenih varčevalnih oblik,” svetuje Igor Mujdrica iz i-svetovanja. Več o riziko življenjskih zavarovanjih…

Bančno varčevanje

Seveda pa smo za predloge vprašali tudi v banke. Zanimalo nas je, kako bi Peter lahko prejemal dosmrtno rento, če bi denar od prodanega stanovanja, ki je vredno 150 tisoč evrov, vložil v banko. V Poštni banki Slovenije oblike varčevanja, ki bi omogočala izplačilo rent za neomejeno število let, nimajo. Tudi Unicredit banka ta hip produkta, pri katerem bi stranka dobila izplačano dosmrtno rento, za zdaj v sodelovanju s svojimi partnerji še ne ponuja. Stranki ponujajo depozit z mesečnim izplačilom ali pa dolgoročno obveznico z rednim kuponskim izplačilom.

Na NKBM so pripravili okvirni informativni izračun za rentno varčevanje. Predvidevali so, da gre za enkratni polog v vrednosti 150 tisoč evrov in petletno obdobje varčevanja, ki bi mu sledilo mesečno izplačevanje rente. Njihov izračun kaže, da bi otrok po končanem petletnem varčevanju 25 let prejemal mesečno rento v vrednosti 622 evrov. Če bi se odločil za 60-letno izplačevanje rente, pa bi prejemal po 310 evrov na mesec.

Naredili so tudi informativni izračun za depozit, pri katerem so upoštevali čas vezave pet let. Vezanih 150 tisočakov bi pri njih v petih letih prineslo okoli 30 tisoč evrov obresti, pri čemer so uporabili štiriodstotno fiksno letno obrestno mero. V NLB so na podlagi želje po dosmrtnem izplačilu rente izbrali možnost najdaljše dobe vezave in s tem tudi izplačila rente, ki jo imajo v ponudbi. Njihov informativni izračun temelji na predpostavki, da je znesek depozita torej 150 tisoč evrov, doba vezave depozita 20 let, obrestna mera 2,25 odstotka, renta pa bi se izplačevala celotno obdobje depozita, torej 20 let. Povprečna renta bi v tem primeru znašala 766,25 evra.

Pri mesečnem izplačilu obresti in sorazmernem delu glavnice bi bila v prvem letu vezave prva renta 911,64 evra, 12. renta v istem letu pa 889,68 evra. Vrednost rente bi se po posameznih letih nekoliko zniževala. Zadnja izplačana renta po 20 letih bi bila 626,16 evra. Pri mesečnem izplačilu samo dela obresti (glavnica bi bila izplačana ob zaključku dobe vezave) bi bila v prvem letu vezave prva renta v 286,64 evra, 12. renta v istem letu pa 277,40 evra. Ker je v tem informativnem izračunu upoštevano, kot da se obrestna mera v celotnem obdobju ne spreminja, bi bile razlike posameznih rent v obdobju približno enake; zadnja izplačana renta bi bila 277,40 evra.

KOMENTAR: Finančni svetovalec Igor Mujdrica meni, da depoziti NISO primerna rešitev za težave omenjene družine. Treba je namreč vedeti, da je za Petra smiselno predvideti vsaj še 41 let življenja. Če bi od tega trenutka potreboval nujne mesečne prihodke, bi do njegove smrti to skupaj naneslo 492 rent oziroma mesečnih prihodkov. “Izračuni bank so na prvi pogled zanimivi, a treba je vedeti, da ne upoštevajo inflacije,” opozarja Mujdrica.

Nepremičnine

Zato Mujdrica staršem predlaga, naj toliko, kolikor zmoreta privarčevati na mesec, vložita v redno obnovo stanovanja. Z majhnimi koraki lahko stanovanje v razmeroma kratkem času pridobi čisto nov pomen, seveda pa tudi vrednost, zlasti če bo pri tem pomagal tudi omenjeni sin. Čeprav ni bil nikoli redno zaposlen in ima težave s koncentracijo, se lahko zaradi dodatnih manjših domačih opravil, kot je pomoč pri obnovi stanovanja, počuti močno koristnega, hkrati pa postane odgovornejši.

Mujdrica Petrovim staršem svetuje, naj si oddajo stanovanja predstavljajo kot nekakšno delnico stabilnega podjetja, ki na trgu nenehno niha, a delničarjem redno izplačuje dividende. Prodajo stanovanja za iskanje namišljeno varnejših varčevalnih oblik pa močno odsvetuje.

KOMENTAR MOJIH FINANC: Ob tem nasvetu so v uredništu Mojih financ še dodali: “Peter ima dve možnosti. Ena je, da stanovanje oddaja delno, torej da se sam preseli v eno od sob, preostale tri pa oddaja recimo študentom. Podatki kažejo, da je mogoče sobo oddati za 150 evrov, kar mesečno pomeni 450 evrov, seveda s souporabo preostalih prostorov. Če pa želi Peter po smrti staršev v svojem gospodinjstvu ostati sam, ima tudi drugo možnost, in sicer da najame garsonjero, stanovanje pa oddaja.”

Sodeč po zadnjih oglaševanih cenah na slonep.net, bi za najem garsonjere, zdaj ko cene najemnin upadajo, mesečno plačeval v povprečju po 385 evrov, za oddajanje štirisobnega stanovanja pa bi prejemal v povprečju 1.334 evrov. Razlika je skoraj tisoč evrov na mesec. To je torej ena izmed najboljših rešitev, saj bi Peter prejemal sorazmerno visoko rento, ki v daljšem obdobju praviloma narašča z inflacijo, poleg tega pa mu do konca življenja ostane tudi glavnica, se pravi njegovo štirisobno stanovanje.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank

Mož ima v službi sklenjeno še kolektivno nezgodno zavarovanje (nezgodna smrt 8.346 evrov in invalidnost 16.692 evrov), za katero plačuje 71 evrov na leto. Predvsem naju zanima, kakšna oblika varčevanja bi bila primerna za nas, glede na to, da se nam bosta klasični življenjski zavarovanji kmalu iztekli.

Zdaj mesečno varčujemo 300 evrov po sto evrov v depozitu, skladih in zlatih kovancih. Za šolnino in drugi pokojninski steber ne varčujemo. Naklonjenost tveganju je zmerna do majhna. Veliko potujemo, sama precej tudi službeno, tako da morava misliti tudi na otroka, če se nama kaj zgodi.

Odgovor: Na podlagi napisanega je vajin primer naslednji: za vaše in moževo bivališče je načelno poskrbljeno tudi dolgoročno. Kot pravite, želite dvostanovanjsko hišo prodati in se preseliti v stanovanje, in to v prihodnjem desetletju ali pozneje, kar bo verjetno smiselno tudi s finančnega vidika.

Vajino posojilo oziroma mesečni obrok za obnovo (na tem mestu bom raje uporabil izraz investicija oziroma potencialno zvišanje vrednosti nepremičnine v prihodnosti) pomeni malce več kot 11 odstotkov vajinih skupnih mesečnih prihodkov, kar je povsem sprejemljivo. Varčujeta 300 evrov na mesec, kar je 10 odstotkov vajinih skupnih mesečnih prihodkov, a temu moram dodati še premije, ki jih plačujeta za klasična življenjska zavarovanja in pomenijo štiri odstotke vajinih skupnih mesečnih prihodkov (skupaj torej 14 odstotkov).

Sklepam, da je vaš življenjski slog aktiven, saj omenjate pogosta potovanja. Če želita tudi v pokoju obdržati takšen življenjski slog, vama močno priporočam, da varčevanje za dodatno pokojnino postane vajin prednosten in skrbno načrtovan finančni cilj. To pomeni, da potrebujeta poglobljene in precej natančne izračune ter finančne simulacije, ki vama bodo pomagali doseči zastavljen finančni cilj.

Močno priporočam, da v prihodnje zavarovanja razumete kot zavarovanja, in ne kot varčevanja. Bo že držalo, da boste prek njih tudi privarčevali določen denar ob izteku, ampak poudarjam, to naj bo raje ločeno. Držite se načela zaščiti, varčuj, investiraj, pri čemer naj bodo posamezni koraki ločeni, za vsakim korakom pa naj bo tudi ločen finančni produkt.

V ustrezni praksi naj bi se zavarovalna doba in vsota pri življenjskem zavarovanju določili na podlagi zavarovančeve starosti in starosti njegovih otrok, upoštevati bi bilo treba še dolgove in prihranke, že sklenjena zavarovanja in podobno. Na podlagi preprostega osnovnega izračuna, da je priporočena zavarovalna vsota za primer smrti vsaj trikratnik letnih dohodkov posameznika, si okvirno izračunajta, ali je vajina zavarovalna vsota za primer smrti na policah življenjskih zavarovanj dejansko ustrezna oziroma ali ustreza temu, kako bi želela poskrbeti za upravičence v primeru najhujšega torej smrti.

Opomba: ne pozabita zavarovalni vsoti prišteti še zaščite posojila. Sicer nimam natančnega podatka, kako je to zavarovano, je pa na splošno dobro, da je zavarovalna vsota enaka vrednosti posojila. Priporočena zavarovalna vsota za primer invalidnosti pa naj bi bila vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih prihodkov, tako bi bilo v vašem primeru okvirno primerno kritje za moža vsaj 120 tisoč evrov oziroma za vas vsaj 130 tisoč evrov.

Še pred iztekom zavarovalnih polic z ustrezno strokovno pomočjo torej naredita vse potrebne izračune glede ustreznosti zavarovalnih vsot. Nato vsak zase sklenita riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente torej) in ločeno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Če veliko potujete, nikoli ne pozabite na sklenitev komercialnih turističnih zavarovanj in se vedno zelo podrobno pozanimajte, katera in kolikšna kritja vam omogočajo različni ponudniki.

V vajin naložbeni portfelj se podrobneje tokrat nisem spuščal, priporočal pa bi vama naslednje poskrbita za ločeno varnostno denarno rezervo v vrednosti vsaj treh vajinih skupnih mesečnih prihodkov in naj bo namenjena samo zaščiti pred izgubo prihodkov zaradi izgube službe. Ta varnostna rezerva naj bo na strani točno za ta namen do konca vajinih delovnih dni, torej do upokojitve.

Za konec naj omenim samo še to, da bo pokojnina v splošnem že tako ali tako najdražji posameznikov finančni cilj. Tako računajta, da bosta za dostojno upokojitev in življenjski slog potrebovala, izredno grobo izračunano sicer, vsak vsaj okoli 250 tisoč evrov (izraženih v današnji vrednosti) privarčevanega denarja. Glede šolanja otroka se v vajinem primeru ne bi preveč obremenjeval.

Razumem sicer skrb staršev, ki želijo otroku omogočiti dostojno šolanje, a roko na srce otroci so tisti, ki pokažejo svoje sposobnosti in usmeritvene želje že precej zgodaj, če jim je pravilno privzgojen tudi odnos do denarja, pa bo težav še manj. Vseeno nikar ne pozabita tudi na to, da otroka zaščitita samo za primer invalidnosti z ločenim cenovno sprejemljivim nezgodnim zavarovanjem, saj vaju lahko v primeru najhujšega dogodka (invalidnosti otroka) to povsem finančno izčrpa.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami kakršnakoli vprašanja ali težave pri načrtovanju osebnih financ?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko popolnoma brez obveznosti pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali nas kontaktirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?

Revija Moje finance je k oceni osebnega portfelja v prednovoletni izdaji povabila vse predsednike parlamentarnih strank. Odzvali so se Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS, Karl Erjavec iz Desusa in Radovan Žerjav iz SLS. Reviji Moje finance so zaupali večino podrobnosti o svojem osebnem premoženju: o mesečnih dohodkih, naložbah v delnice in vzajemne sklade, prihrankih v banki, zavarovanjih, vrednosti nepremičnin. Po drugi strani pa Borut Pahor, predsednik vlade in SD, Gregor Golobič iz Zaresa, Katarina Kresal iz LDS in Janez Janša iz SDS žal niso izkoristili možnosti brezplačnega finančnega svetovanja. In razlog: nekateri so menda prezaposleni, drugi pa ne želijo odgovarjati. Kakšni so torej Jelinčičev, Erjavčev in Žerjavov portfelj in kakšno oceno smo podali v podjetju i-svetovanje d.o.o. ?

Kakšen portfelj imajo predsedniki parlamentarnih strank?

NAŠA OCENA PORTFELJEV PREDSEDNIKOV PARLAMENTARNIH STRANK:

V Sloveniji zaščita kot temelj osebnih financ močno šepa oziroma je na trhlih temeljih. Tudi pri politikih ni nič drugače, morda je izjema Radovan Žerjav (za katerega pa niso dostopni vsi podatki). Vrednost premoženja preveč temelji na vrednosti nepremičnin, kar je značilno za slovensko razmišljanje. Vprašanje namreč ni, ali imeti nepremičnino v lasti ali ne, ampak ali ta pomeni vir prihodkov ali obveznost do virov sredstev. Če v nepremičnini živimo, je strošek, dokler smo v njej. Do takrat je ni smiselno upoštevati kot pomemben del vrednosti premoženja. Pri vseh sodelujočih politikih je premalo (ali nič) poudarka na načrtovanju dodatne pokojnine, prav tako na vlaganju v različne naložbene oblike kapitalskih trgov. Tudi lastništva delnic slovenskih podjetjih (s tem tudi podpora domačemu gospodarstvu) so izredno šibka. Različni finančni cilji so premalo razčlenjeni, premalo je aktivnega pristopa k ciljem, kot je varčevanje za otrokovo pokojnino (sam ne zagovarjam varčevanja za šolanje otrok). Lahko pa pohvalim omenjene politike, da so bili pripravljeni razkriti podrobnosti o osebnih financah, namen vsekakor ni bil kritizirati posameznika. Politika pa je vseeno ogledalo naše družbe in prav predstavniki politike so tisti, ki so lahko enkraten zgled sedanji in prihodnjim generacijam, ki se bodo morale precej bolj intenzivno ukvarjati s pokojninsko, stanovanjsko problematiko, z visokimi stroški šolanja in podobno.

Radovan Žerjav: Podrobnosti zavarovanj sicer niso razkrite, smiselno pa bi bilo imeti sklenjeno riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente) tako zanj kot za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote je okvirno sedemkratnik letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za otroka vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Prihranki v vrednosti do 10 tisoč evrov na banki lahko pomenijo rezervo ob morebitni izgubi oziroma zamenjavi službe oziroma delovnega mesta kateregakoli izmed partnerjev. Varnostni sklad je pomemben del zrelega upravljanja tveganj in je dobrodošel. Priporočam povišanje na vsaj 20 tisoč evrov za oba partnerja skupaj. Če nikoli ne bo uporabljen, bodo ta sredstva lahko namenjena dodatni pokojnini. Natančno vrednost osebnega premoženja je smiselno oceniti približno enkrat na leto to pomeni zrelo upravljanje družinskih financ.

Karl Erjavec: Zaščite oziroma temelja osebnih financ nima urejenega. Obvezna bi bila sklenitev riziko življenjskega zavarovanja zanj in za ženo s priporočeno zavarovalno vsoto v višini vsaj sedemkratnika letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, pri čemer priporočam zavarovalno vsoto v višini vsaj stokratnika mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. O varnostnem skladu in vrednosti premoženja menim, da sta odlična.

Zmago Jelinčič Plemeniti: Podobno kot pri predhodnikih priporočam sklenitev riziko življenjskega zavarovanja vsaj za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo okvirno sedemkratnik letne neto plače. Žena in oba otroka potrebujejo samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Pohvalno je, da je Zmago Jelinčič brez posojil. Kritika pa leti na oceno vrednosti premoženja, saj zelo veliko ne pomeni nič, če ni jasno začrtanih poti oziroma virov prihodkov, ko bodo prihodki iz naslova plače (in preostalih dodatkov) usahnili ali se zmanjšali.

Igor Mujdrica

Objavljeno v reviji Moje finance, dne 16.12.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava

VAŠE VPRAŠANJE:

V delnicah slovenskih blue chipov imava še slabih dva tisoč evrov. Skupaj z delodajalcem (večino delodajalec) od leta 2002 vplačujem v pokojninski sklad ene od bank (drugi steber) okoli 150 evrov na mesec. Mislim, da je trenutna vrednost dobrih 11 tisoč evrov. Žena pa od leta 2004 skupaj z delodajalcem vplačuje v sklad kapitalske družbe za javne uslužbence.

Delodajalec vplača okoli 30 evrov na mesec, sama pa zadnja leta decembra vplačuje še po tisoč evrov, predvsem zaradi davčnih olajšav. Konec leta 2009 je imela v tem skladu okoli 4.500 evrov. Živimo v dovolj velikem lastniškem stanovanju. Posojil nimava.

V prihodnjih dveh letih nameravava približno sedem tisoč evrov nameniti za zamenjavo avta, kar pa ni nujno. Do borznih in podobnih naložb sva bolj zadržana, nisva preveč naklonjena tveganju, ampak razmišljava, da bi bilo premoženje dobro razpršiti.

Nagibava se tudi k možnosti nakupa stanovanja skupaj s starši, ki bi bilo naložba in bi ga oddajali. Najin vložek bi bil 50 tisoč evrov. Osebnega življenjskega ali nezgodnega zavarovanja nimava, zavarovanje pa imamo sklenjeno za otroka in stanovanje.

Kako naj sestavimo portfelj naložb (borza, nepremičnina ) s privarčevanim denarjem in z denarjem, ki ga mesečno privarčujemo, da bo čim bolj razpršeno in da bi uresničila postavljene cilje? Kakšna osebna zavarovanja nam priporočate? Zanima naju tudi, kakšno pokojnino lahko pričakujeva in od kdaj?

NAŠ ODGOVOR:
Začnimo pri temelju osebnih financ zaščiti pred izpadom družinskih prihodkov. Ta je še toliko bolj pomembna, ker sta od vajinih prihodkov finančno odvisna dva mladoletna družinska člana.

Treba se je vprašati, v katerih primerih oziroma scenarijih lahko izpade prihodek enega ali obeh. Prvič, ob izgubi službe; drugič ob morebitni nezmožnosti opravljanja dela zaradi poškodbe (bolezen, invalidnost); in tretjič, zaradi najhujšega prezgodnje smrti.

Za prvi primer (izguba službe) sta skoraj že zaščitena. Enaindvajset tisoč evrov, ki jih kratkoročno vežeta na banki, je približno sedem vajinih skupnih mesečnih prihodkov. Priporočam, da ta denar namenita samo za zaščito pred izpadom prihodkov skozi celotno vajino delovno obdobje.

Za drugi in tretji scenarij izpada prihodkov nimata ustrezne zaščite, čeprav bi jo glede na vajin izredno soliden finančni položaj lahko imela. Priporočam, da vsak od vaju sklene samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, ki ni vezano na nobeno od drugih oblik zavarovanj. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj 100-kratnik mesečnih prihodkov.

Prav tako vama priporočam sklenitev življenjskega zavarovanja brez varčevalne komponente gre za tako imenovano riziko življenjsko zavarovanje. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj sedemkratnik letnih prihodkov.

Za otroka niste navedli, kako sta zavarovana oziroma katere oblike zavarovanj ste sklenili zanju. Primerno je samo nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, drugih oblik pa ne priporočam. Če imate sklenjeno katerokoli drugo zavarovanje, predlagam temeljitejši pregled polic pri strokovno usposobljeni osebi za nepristransko oceno oziroma nasvet.

Takoj odprita poseben varčevalni račun na banki in varčujta za naslednji finančni cilj avto. Cilj: v dveh letih privarčevati sedem tisoč evrov. Nameniti bo treba po približno 300 evrov na mesec. Če avtomobila takrat ne bosta kupila, bo privarčevani denar namenjen za druge finančne cilje.

Glavni finančni cilj bi moral postati dodatna pokojnina. Ne želim pretiravati ali vaju strašiti, a to bo zagotovo vajin največji življenjski strošek (kar velja za vse nas).

Vplačila v drugi steber, ki jih že izvajata, bodo sicer malo pripomogla, a zaradi konservativne politike pokojninskih skladov vam s tem ne bo uspelo pridobiti želene finančne varnosti. Razumem, da ste tudi sami konservativni, a sredstva za pokojninsko varčevanje boste morali izpostaviti naložbam z višjo stopnjo tveganja.

Naj razložim namesto da opisujem, kako lahko statistična inflacija vpliva na kupno moč vašega denarja, za lažjo, žal pa tudi bolj realno ponazoritev predvidevam, da bo letna inflacijska stopnja petodstotna. V tem primeru se bo realna vrednost ene denarne enote v 40 letih znižala za približno sedemkrat ali drugače povedano: 700 evrov, ki vam jih danes obljubljajo različni izračuni, bo po koncu 40-letnega varčevanja v resnici vrednih le približno 100 današnjih evrov.

Samo zaradi inflacije tako večini varčevalcev nikoli ne bo uspelo pridobiti dovolj visoke pokojninske rente, ki bi jim zagotavljala finančno dostojno življenje. Treba je razumeti, da pri varčevanju za dodatno pokojnino najbolj tvegate, če sploh ne tvegate. Ne glede na vse borzne pretrese in nihajnosti, bo nujno treba tudi tvegati.

Vajin finančni položaj vama omogoča, da začneta intenzivneje zbirati finančne informacije, ki vaju bodo že danes popeljale na pravo pot varčevanja oziroma vlaganja za dostojno dodatno pokojnino. Privarčujeta skoraj tretjino mesečnih prihodkov in priporočam, da ves privarčevani denar razen 300 evrov, ki jih bosta prihodnji dve leti varčevala za morebiten nakup avtomobila namenita izključno za dodatno pokojnino.

Za začetek lahko ta denar nekaj časa varčujeta na banki, a naj bo ločen od drugih varčevalnih ciljev. Postopno, skladno z vajinim razumevanjem pravilnega finančnega načrtovanja in spoznavanja zakonitosti finančnih trgov, pa ga bosta preusmerila v bolj tvegane naložbe.

Zakaj vama ne priporočam nakupa oziroma sofinanciranja stanovanja za oddajanje? Prvič, zanj nimata dovolj denarja, torej bi se morala dodatno zadolžiti ali pa intenzivno varčevati in pozabiti na druge finančne cilje (dodatna pokojnina).

Drugič, denar bi morala črpati iz varnostnega sklada (21 tisoč evrov), ki je temelj pravilnega in stabilnega finančnega načrtovanja. In tretjič, ne glede na splošen ugled in mnenje, da so nepremičnine kot naložba namenjene prav vsem v kakršnihkoli razmerah, so le alternativna oblika naložbe, in to celo ena izmed najbolj nelikvidnih.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.2.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?

OPIS PORTFELJA:

Ali se splača poplačati del posojila ali je bolje, da bi ga plemenitili kako drugače, recimo za najino pokojnino? Če se odločimo za drugo možnost, me zanima, kje sploh varčevati, da bi dosegli boljše donose, in za koliko bi potem lahko imela višjo pokojnino. Zanimajo me tudi zavarovanja, saj zdaj nismo nikjer zavarovani. Zavarovano imamo le hišo in avtomobil. Kakšna zavarovanja sploh potrebujemo?

ODGOVOR: Finančni položaj ste opisali dovolj podrobno in predvidevam, da mesečne obveznosti, vključujoč stroške vzdrževanja nepremičnine, ne presegajo tretjine vajinih skupnih prihodkov. Zaradi selitve v hišo prav tako predvidevam, da boste v njej živeli in vzgajali otroke še mnogo let, prav verjetno je, da boste v njej preživeli vse svoje življenje. Če se poskusim postaviti v vajino vlogo z 18 tisoč evri podedovanih sredstev v rokah , se za poplačilo dela posojila ne bi odločil.

Nimam sicer podatka, ali imate poleg podedovanih sredstev že karkoli privarčevanega, kar pa niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da razumete, da ste v položaju, kjer vam manjka samo nekaj okrepitev finančnih temeljev.

Varnostni sklad

Varnostni sklad je eden izmed glavnih temeljev pravilnega upravljanja osebnih financ. Je količina privarčevanega denarja oziroma denarna rezerva za življenjsko nujne primere (izguba zaposlitve, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški …). Varnostna denarna rezerva mora biti vedno likvidna, torej vsak trenutek na voljo.

Tako so za ta temeljni gradnik primerne naslednje oblike finančnih produktov: bančne vloge na vpogled, mesečni depoziti, pozneje tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi. Druge oblike finančnih produktov za ta namen nikakor niso primerne.

Ker ste podedovali 18 tisoč evrov, predlagam, da vsaj polovico tega zneska, to je približno štiri vajine mesečne plače, namenite varnostnemu skladu. Ta denar naj bo torej na posebnem računu z namenom, da ga nikoli ne boste porabili za stroške, ki niso življenjsko pomembni. Če sredstev iz varnostnega sklada nikoli ne boste potrebovali, bodo namenjena vajini dodatni pokojnini.

Zavarovanja

Vprašajmo se, katerim tveganjem boste še izpostavljeni in katera je smiselno omiliti oziroma zmanjšati. Oba z možem potrebujeta življenjsko zavarovanje za primer smrti, saj imata tri mladoletne družinske člane, odvisne od vajinih prihodkov, prav tako sta denarno odvisna drug od drugega; ali drugače povedano če bi eden od vaju predčasno umrl, bi se finančni standard družine znižal in drugi verjetno ne bi bil zmožen plačevati vseh obveznosti in stroškov. Oba z možem potrebujeta tudi nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti.

Posameznik, ki postane priklenjen na posteljo in brez drugih virov dohodkov, predvsem pri trajni ter stoodstotni invalidnosti, se lahko sreča z resnimi dolgoročnimi finančnimi težavami, ne le zaradi oskrbe, temveč tudi (ne)zaposljivosti in s tem povezanim izpadom rednega dohodka. Tudi za otroke je treba razmisliti, kateri nezgodni primeri imajo lahko največje finančne posledice za vaju. Priporočam, da za vsakega otroka skleneta nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, saj je prav ta največja finančna obremenitev v primeru najhujšega.

Upam, da se napisano ne sliši preveč zapleteno, saj vaju pravi zapleti čakajo samo ob nerazumevanju različnih oblik zavarovanj. V praksi namreč starši precej pogosto sklepajo neustrezna zavarovanja, saj je nepoučenim zlahka prodati vse mogoče in nemogoče kombinacije zavarovalniških produktov. Ne storite te napake! Ne le da vaju to lahko preveč finančno obremeni, tudi zavarovalna kritja ne bodo ustrezna in v primeru škodnih primerov lahko pride do izredno neprijetnih finančnih posledic. Da bi se temu izognili, sem vama pripravil še poimenovanje oblik zavarovalniških produktov in tudi izračune okvirno priporočenih zavarovalnih vsot.

Oblika življenjskega zavarovanja, ki vama jo priporočam, se imenuje riziko življenjsko zavarovanje. Pri tej obliki lahko dosegata velike zavarovalne vsote, ker ni vključene varčevalne komponente. Okvirno priporočena zavarovalna vsota za vas je 74 tisoč evrov, za moža pa 88.400 evrov. Priporočam, da tovrstnemu zavarovanju priključite samo še nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti – priporočena zavarovalna vsota za vas znaša 100 tisoč evrov, za moža pa 130 tisoč evrov.

Za otroke sklenita samostojna nezgodna zavarovanja za primer invalidnosti, priporočena zavarovalna vsota za vsakega izmed njih je približno 85 tisoč evrov. Strošek vseh navedenih zavarovanj je naslednji: za vas okoli 35 evrov na mesec, za moža približno 63 evrov na mesec, za vse tri otroke skupaj pa približno 12 evrov na mesec. To pomeni približno pet odstotkov vajinih skupnih prihodkov, kar je za optimalno zaščito in pravilno gradnjo osebnega premoženja povsem sprejemljivo.

Ko bosta okrepila temelje osebnih financ, vama ostane še polovica podedovanega denarja. Tega vsekakor namenita varčevanju za dodatno pokojnino, a se pred tem ustrezno strokovno posvetujta. Temelj pokojninskega načrtovanja je namreč čim natančneje izračunati pokojninsko vrzel razliko med prejemki, ki jih je oseba vajena prejemati pred upokojitvijo in pokojnino, do katere je upravičena. To je predpogoj za določitev varčevalnih zneskov in poti do finančnih ciljev, izbor finančnih proizvodov pa bi moral biti vedno zadnji korak načrtovanja.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 18.11.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine

Najprej nas je zanimalo, kdaj je smiselno sredstva vložiti v naložbeno življenjsko zavarovanje, namesto da se odločimo za neposredna vlaganja v sklade. Klemen Kavčič pravi, da posamezniki pogosto enačijo zavarovanje in varčevanje, čeprav sta to dva povsem različna produkta. »Če je od vaših prihodkov kdo odvisen (otroci, partner, bolni starši) oziroma bi mu izpad vaših prihodkov povzročil velike finančne težave, je treba poskrbeti za življenjsko zavarovanje. Če pa ni tako in se boste vseeno odločili za življenjsko zavarovanje, morate vedeti, da bo del vaših vloženih sredstev oziroma premije vseeno porabljen za pokrivanje stroškov zavarovalnice, čeprav njihove storitve pravzaprav ne potrebujete. Torej bo končni rezultat varčevanja manjši, kot bi bil pri neposrednem vlaganju.« Naložbeno življenjsko zavarovanje je namenjeno predvsem posameznikom, ki ta produkt potrebujejo, obenem pa želijo varčevati dolgoročno, vsaj deset let.

Vendar Kavčič dodaja, da za doseganje visokih zavarovalnih vsot naložbena življenjska zavarovanja niso najprimernejša oziroma praktična. Za visoka kritja (50.000, 100.000 ali več evrov) so primernejša tako imenovana riziko življenjska zavarovanja, ki ne vsebujejo varčevalne komponente. Izbiro med klasičnim življenjskim zavarovanjem, pri katerem je zavarovalna vsota za doživetje dogovorjena z zavarovalno pogodbo, in naložbenim oziroma investicijskim zavarovanjem, pri katerem naložbeno tveganje prevzema zavarovalec, je torej odvisna predvsem od tega, kaj je za posameznika pomembneje: donosnost ali varnost naloženih sredstev. Pri zavarovanju z naložbenim tveganjem namreč zavarovalec sam odloči, kam naj se nalagajo njegova sredstva ter za to tudi prevzame naložbeno tveganje.

Izbiramo lahko med skladi, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto naložbe, razpršitev tveganja, geografsko usmerjenost in možnosti donosov. Naložbeno življenjsko zavarovanje je smiselno skleniti za daljše časovno obdobje, saj s tem zmanjšamo vpliv nihanja vrednosti enot sklada. Za manjše tveganje pa lahko poskrbimo tudi s tekočim plačevanjem premije. S tem nevtraliziramo obdobje krize in naložbo še bolj oplemenitimo, poleg tega pa nam ni treba imeti veliko privarčevanih sredstev, saj lahko mesečno vplačujemo le po 25 evrov. Dobra stran sklepanja zavarovanja za obdobje, daljše od deset let je tudi oprostitev plačila davka. Če pa od pogodbe odstopimo prej, smo dolžni plačati 6,5 odstotka davka od izplačila in še davek na morebitni dobiček. Ne glede na čas trajanja pogodbe pa smo plačila davščine oproščeni v primeru smrti zavarovanca. Ker ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja težko predvidimo, kakšne bodo razmere na trgu čez nekaj let, se je pred podpisom pogodbe smiselno prepričati, ali zavarovalnica ponuja možnost spreminjanja naložbene strukture, kako pogosto imamo to možnost in kakšni stroški so povezani s tem.

Kavčič opozarja, da menjava naložbene strukture praviloma ni možna kadar koli, ampak po določenem obdobju (leto, dve ali več), in ne na kateri koli dan. Te dneve zavarovalnica določi v splošnih pogojih, zato velja pozorno prebrati drobni tisk. Med slabostmi je poudaril predvsem netransparentne in visoke stroške, ki jih zavarovalnice zaračunajo za vodenje večine naložbenih zavarovanj, ter obveščanje o stanju. Dobro je tudi preveriti, kdaj zavarovanec dobi prve informacije o stanju vloženih sredstev, da ne bomo presenečeni, če nekaj let po sklenitvi zavarovanja od zavarovalnice ne bomo dobili drugega kot položnico. Zavarovalnice namreč obvestila pošiljajo šele po obvezni dobi vplačevanja, ki pa se razlikuje med zavarovalnicami in produkti, tako da lahko obvestilo prejmemo šele po enem, dveh ali treh letih.

Zaradi nestabilnih gospodarskih razmer se lahko zgodi, da ostanemo brez službe ali pa denar nujno potrebujemo za obnovo hiše, stanovanja oziroma popravilo avtomobila. Zavarovalnice ponujajo možnost predčasnega odkupa zavarovanja oziroma predujem pod različnimi pogoji, zato se je pred sklenitvijo zavarovanja dobro pozanimati tudi o tem. Kavčič opozarja, da smo v primeru odkupa zavarovanja prej kot v desetih letih od sklenitve pogodbe dolžni plačati davek, svoj kos pogače pa si bodo pri tem odrezale tudi zavarovalnice. Obstaja tudi možnost, da predujem delno ali v celoti vrnemo, ko nam finančno stanje to dopušča.

Želite, da vam pripravimo neobvezujočo ponudbo za riziko življenjsko zavarovanje? Pokličite nas na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro ali izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v eni izmed naših poslovnih enot. 

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT dne 23.11.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – prednosti in slabosti
• Zavarovanje družine – primerno nezgodno zavarovanje invalidnosti je ključno
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Varčevanje za pokojnino – kje in kako naj varčujem?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom

Marsikdo bo samo zamahnil z roko, češ kako naj varčujem, ko pa na mesec zaslužim komaj 800 evrov neto ali manj. A če upoštevate staro modrost: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, lahko z nekaj odrekanja poskrbite za boljši jutri. S konkretnim primerom štiričlanske družine Novak iz okolice Ljubljane prikazujemo, kako se lotiti varčevanja.

Družina Novak, mama je stara 35 let, oče 37, otroka pa šest in 12 let, iz okolice Ljubljane nas je prosila za oceno svojega varčevalnega načrta. Oče in mama sta redno zaposlena, skupaj na mesec domov prineseta 2.500 evrov neto. Manjše posojilo za nakup stanovanja sta že odplačala, zdaj bi se rada posvetila varčevanju.

Novakovi cilji
Trenutno nimata privarčevanega niti evra. Podrobno smo jih povprašali, kakšni so njihovi varčevalni cilji. Poslali so nam seznam varčevalnih ciljev z različno ročnostjo.
Kratkoročno želijo najprej ustvariti denarno rezervo za nujne primere, nato privarčevati približno 10 tisoč evrov za tritedenske počitnice v ZDA, ki bi si jih privoščili prihodnje leto, in pet tisoč evrov za obnovo kopalnice, ki bi se je lotili čez dve leti.

Čez tri leta namerava družina Novak zamenjati stari avtomobil, za katerega bo takrat iztržila približno tri tisoč evrov. Za nakup novega bi odštela še dodatnih 15 tisoč evrov.
Najstarejšemu otroku načrtujeta Novakova plačati vozniški izpit opravljal ga bo čez pet let, stal pa bo okoli dva tisoč evrov. Pet tisoč evrov sta pozneje pripravljena primakniti za rabljeni avtomobil za otroka, sam pa bo moral prispevati tretjino. Privarčevati želita tudi približno 20 tisoč evrov za izobraževanje otrok. Nista pozabila niti na varčevanje za pokojnino. Vsak od njiju želi po 400 evrov dodatne mesečne pokojnine. Prav tako želita pomagati otrokoma pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Računata, da bi pri 27 letih otrokoma podarila vsakemu po dve tretjini garsonjere, za kateri ocenjujeta, da bo vsaka takrat vredna okrog 100 tisoč evrov.

1. korak: Pregled zdajšnjega finančnega položaja in njegova zaščita

Najprej morajo Novakovi poskrbeti za finančno zaščito tistega, kar so do zdaj ustvarili. To storijo tako, da na eni strani pogledajo, kaj je v njihovi lasti nepremičnine, avtomobil, delnice, točke vzajemnega sklada, in na drugi strani, kakšni so njihovi dolgovi stanovanjska, potrošniška in druga posojila. Ko od premoženja odštejejo dolgove, vedo, kolikšen je njihov premoženjski presežek in hkrati kakšno je izhodišče za varčevanje.

Družina ima hišo zunaj Ljubljane, za katero je že odplačala posojilo in katere trenutna tržna cena je približno 200 tisoč evrov. Omenjeno čisto premoženje pomeni pomembno varnost za družino v prihodnosti, poleg tega pa bo mogoče nekega dne vir dodatne rente ob upokojitvi. Prav zato je smiselno omenjeno nepremičnino zaščititi oziroma razumno zavarovati, saj si s tem družina utrdi finančni položaj, ki ga je že dosegla.

Pogosto varčevalci in tudi nekateri finančniki ne upoštevajo izhodiščnega premoženja družine in se takoj zakadijo v tekoče prihodke in odhodke ter pozabijo vprašati, ali je treba zavarovati že ustvarjeno čisto premoženje. Za premijo za zavarovanje doma in stanovanjske opreme bi družina Novak mesečno odštela slabih 30 evrov. Hiša bi bila tako zavarovana za približno 140 tisoč evrov, stanovanjska oprema za okrog 30 tisoč evrov, zavarovanje odgovornosti zasebnika ter iz posesti nepremičnine ali zemljišča pa bi bilo 75 tisoč evrov, za družino Novak ocenjuje finančni svetovalec Boris Škaper iz i-svetovanja.

Pregled prihodkov in stroškov
Naslednja poteza je temeljit pregled mesečnih dohodkov in odhodkov družine. Pri dohodkih večjih neznank ni. Novakovi ustvarijo 2.500 evrov neto na mesec. Med odhodke štejemo plačila posojil, položnic, nakup živil in drugih zadev. Če mesečno ne ostane nič na računu, moramo poiskati največje potratneže, ki nam odžirajo denar. Zato je treba narediti seznam vseh izdatkov in jih razdeliti na neizogibne, nujne, ki jih je mogoče zmanjšati, in druge, brez katerih lahko preživimo mesec. To bo omogočilo, da lažje ugotovimo, kje bi našli dodatne evre, ki bi pomagali pri uresničevanju ciljev. Hkrati vedite, da seznam brez zaveze celotne družine k osnovni disciplini pri porabi ni vreden nič.

Zaščita vira dohodkov
Tako kot o finančni zaščiti premoženja je treba razmisliti tudi o ustrezni zaščiti izpada dohodka torej dohodka staršev. Svetovalca Boris Škaper in Klemen Kavčič iz svetovalne družbe i-svetovanje staršem priporočata riziko življenjsko zavarovanje za primer smrti z zavarovalno vsoto po 65 tisoč evrov ter nezgodno zavarovanje za zaščito trajne nezgodne invalidnosti za vsaj po 130 tisoč evrov za obdobje 20 let, torej do konca študija najmlajšega otroka. Mesečna premija za oba starša skupaj bi bila tako okvirno 77 evrov. Za zavarovanje trajne nezgodne invalidnosti obeh otrok, v praksi je priporočljiva zavarovalna vsota med 60 do 90 tisoč evri, pa bi dodali še dodatnih 7,2 evra na mesec, ocenjujeta svetovalca. Ob tem naj pojasnimo, da se pri določanju ustrezne višine življenjskega zavarovanja za primer smrti na splošno upoštevajo tekoči dohodki, število družinskih članov, vrednost likvidnega kapitala ter neizplačana vrednost morebitnih dolgoročnih posojil. Pri višini zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti pa je dobro upoštevati priporočilo vsaj sto plač, svetuje Škaper.

2. korak: Določitev ciljev

Pred varčevanjem je treba pripraviti seznam varčevalnih ciljev tako kot je storila družina Novak ter določiti prednostne cilje. Navadno se najprej ustvari varnostna rezerva v višini vsaj treh do šestih mesečnih prihodkov in potem določijo drugi cilji. Vendar pa bi družina za to potrebovala preveč časa, zato svetovalca menita, da naj na prvo mesto hkrati postavi varčevanje za pokojnino in vzpostavitev denarne rezerve oziroma varnostnega sklada. Za dodatno pokojnino bosta Novakova varčevala približno 28 let. Priporočljiv privarčevani znesek za brezskrbna zrela leta je okrog 240 tisoč evrov za oba.

Glede na to, da želita prejemati vsak po 400 evrov dodatne mesečne rente, merjeno v kupni moči evra danes, torej ob upoštevanju štiriodstotne inflacije, bi se morala danes odpovedati po 190 evrom na mesec, ocenjujeta Škaper in Kavčič. Pri tem svetujeta varčevanje na kapitalskem trgu z nakupom naložb, vezanih na delnice. V izračunu sta upoštevala štiriodstotno realno donosnost (povprečno osemodstotno predvideno donosnost ter štiriodstotno inflacijo), in sicer brez vstopnih in upravljavskih stroškov ter davkov.
Skupno denarno rezervo, želita jo imeti v višini 10 tisoč evrov, lahko ob upoštevanju inflacije privarčujeta v petih letih tako, da za ta cilj namenita skupaj 180 evrov na mesec.
Pri tem svetovalca predlagata varčevanje v bolj konservativnih naložbah, kot so bančni depoziti, skladi denarnega trga ali obvezniški skladi. Ocenjujeta, da bi lahko dosegli v povprečju od štiri- do šestodstotno nominalno donosnost, torej realno med nič in dvema odstotkoma.

Nakup stanovanja za otroke in njihovo šolanje
Glede na zaporedje ciljev je naslednji najpomembnejši cilj pomoč pri prvem nakupu stanovanja za otroka ter za njuno morebitno izobraževanje v tujini. Ocenjeni čas varčevanja za nakup dveh garsonjer je za prvo približno 15 let in za drugo okoli 21 let. Novakova želita privarčevati in prispevati dve tretjini vrednosti garsonjere nekje v prestolnici. Menita, da je danes mogoče kupiti garsonjero po 60 tisoč evrov in da bo do konca pričakovanega obdobja vrednost nepremičnine rasla z nominalno stopnjo po tri odstotke na leto. To je pač njuna ocena, kako bo v resnici, žal ne ve nihče. Pri tem bi prvi znesek, ki bi ga potrebovala čez 15 let, bil dobrih 62 tisočakov, drugi znesek, ki bi ga potrebovala čez 21 let, pa dobrih 74 tisočakov. Za ta cilj bi morala skupaj na mesec odšteti 440 evrov. Svetovalca priporočata, da varčujeta predvsem v delniških naložbah, v določenem deležu pa tudi v 10-letni stanovanjski shemi. Čas varčevanja za šolanje otrok je od pet do 13 let. Privarčevati želita okrog 20 tisoč evrov, uspelo pa jima bo, če namenita 250 evrov na mesec in denar uspešno plemenitita. Priporočljiv je zmerno uravnotežen portfelj, sestavljen iz delniških in obvezniških naložb, pravita svetovalca.

Novi avto zase in rabljeni za otroka
Čez tri do pet let želita Novakova zamenjati svoj rabljeni avto, financirati vozniški izpit starejšemu otroku (dva tisoč evrov) ter kupiti rabljen avto za otroka in za to nameniti približno pet tisoč evrov. Otrok naj bi sam privarčeval oziroma dodal tretjino zneska pri nakupu avtomobila. Da bi lahko dosegla želeno, svetovalca predlagata, da se oba cilja zastavita za petletno obdobje. S tem se varčevalni znesek za njun avto zmanjša s 420 evrov na 250 evrov na mesec. Po petih letih bosta privarčevala želenih 15 tisoč evrov in dodala še tri tisoč evrov od prodaje rabljenega avta. Za otrokov vozniški izpit in rabljen avto bosta morala varčevati po 90 evrov na mesec, po petih letih se bo nabralo 5.500 evrov.

Ali so cilji uresničljivi
Ko starša od skupnega mesečnega prihodka v višini 2.500 evrov odštejeta zneske za omenjene varčevalne cilje 1.703 evre, družini za življenjske stroške ostane 797 evrov na mesec, sta izračunala svetovalca. Štiričlanska družina bi s preostankom težko plačevala tekoče in fiksne stroške oziroma obveznosti. Če bi želeli privarčevati še za preostala kratkoročna cilja – prenovo kopalnice v prihodnjih dveh letih v vrednosti pet tisoč evrov in družinsko potovanje v ZDA čez leto dni za ceno približno 10 tisoč evrov , se izračun ne izide, opozarjata.
Družina bi namreč za varčevanje porabila več denarja (2.713 evrov), kot ga bo zaslužila (2.500 evrov). Torej so si Novakovi zastavili precej ambiciozen varčevalni načrt, ki ga z njihovimi dohodki ni mogoče uresničiti.

Prilagoditev načrta
Realna pričakovanja in zrelo zastavljeni finančni cilji so odločilni pri finančnem načrtu posameznika, še posebej pa družine, kjer uskladitve finančnih ciljev vseh članov družine zahtevajo še več pozornosti in premišljenih potez, opozarjata svetovalca. Ker družini ne bo uspelo privarčevati za vse želene cilje, svetovalca priporočata prilagoditev prvotno zastavljenega načrta. To lahko storijo tako, da se odpovejo enemu od ciljev, lahko si otroka na primer sama kupita avtomobil ali pa se družina odloči za nekoliko cenejši avto.
Lahko znižajo nepomembne ali nepotrebne stroške, preložijo potovanje za nekaj let ali povečajo prihodke, še najbolje pa je, da kombinirajo vse ponujene rešitve, naštevata svetovalca. Sicer bi bila ena izmed možnosti tudi, da bi pri kratkoročnih ciljih, kot so potovanje ali prenova kopalnice, tudi denarna rezerva, tvegali več in denar vložili v bolj tvegane naložbe, vendar to svetovalca odsvetujeta. Krajši čas pomeni večje tveganje, zato je smiselno v tem času vlagati večji del premoženja v manj tvegane naložbe, kot so bančni depoziti, pri katerih je predvidena stopnja donosa sicer nižja, a je hkrati večja verjetnost, da bo finančni cilj dosežen, utemeljujeta.

3. korak: Kako varčevati in vlagati

Ko cilje vendarle približamo realnosti, pa je vprašanje, kje in kako varčevati. Kako uresničiti varčevalne cilje, je odvisno od tega, koliko smo nagnjeni k tveganju, za kakšne cilje varčujemo, kakšna je ročnost teh ciljev ter kakšno znanje in izkušnje imamo z varčevanjem. Zlasti pri dolgoročnih ciljih, kot je varčevanje za pokojnino, potrebujemo dober načrt, ki ga je občasno treba tudi prilagoditi. Pri finančnem načrtovanju ne gre za enkratno dejanje, ampak za proces. Zavedati se moramo, da za avto varčujemo vsaj petkrat v življenju, za pokojnino pa le enkrat, zato se moramo tega lotiti natančno in premišljeno, opozarjata svetovalca, ki opažata, da Slovenci za stara leta začnemo prepozno ali premalo premišljeno varčevati. Prednost dajemo nakupu dragih avtomobilov in morebiti tudi drugim manj potrebnim zadevam, ker se pač večina ne zaveda, da je najpomembnejša stvar, ki jo bomo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina. Obenem še opozarjata, da varčevanje za otrokove finančne cilje, kot je nakup avtomobila ali stanovanja, nikakor ne sme prednjačiti pred varčevanjem za lastno dodatno pokojnino. Tisti, ki ne bo ustrezno poskrbel za svojo pokojnino, lahko nehote posredno ogrozi otrokovo finančno prihodnost, še svarita.

Ob vsem skupaj je na koncu pomembno še nekaj.

Zavedati se moramo, da so izračuni okvirne ocene, saj donosi vnaprej niso zagotovljeni. V prihodnosti so možne spremembe davčne zakonodaje, nepredvidene okoliščine…Nihče vam ne more zagotoviti, koliko denarja boste dejansko privarčevali in kakšna bo njegova realna kupna moč. Danes se recimo sto tisoč evrov sliši veliko, čez 30 let pa bo morda ta znesek zadostoval le za leto dni.

Potrebujete neobvezen in strokoven posvet s področja osebnih financ? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta

Bančno varčevanje
Triinštirideset odstotkov Slovencev svoje prihranke zaupa bankam, je pokazala zadnja raziskava tržnoraziskovalne družbe GfK . Podatki v julijsko-avgustovskem biltenu Banke Slovenije kažejo, da je bilo konec julija za 7,8 milijarde evrov vezanih vlog gospodinjstev. Sicer je varčevalnih možnosti na bankah veliko. Varčevalci lahko recimo vežejo denar za različna obdobja. Za vezavo določenega zneska, navadno nekaj tisoč evrov, nad letom dni je najvišja obrestna mera trenutno od dva do štiri odstotke. In koliko s tem zaslužimo?

Če zdaj vežemo recimo pet tisoč evrov po povprečno triodstotni letni donosnosti (medletna inflacija je bila po zadnjih podatkih statističnega urada ničodstotna), bomo v letu dni privarčevali 150 evrov obresti. Dodajmo, da so bile konec minulega leta obrestne mere občutno višje, saj je bilo za vezavo mogoče dobiti tudi do šestodstotne obresti. Obresti se torej vseskozi spreminjajo. Toda izkušnje kažejo, da z bančnimi depoziti le težko dolgoročno ustvarimo otipljivo realno donosnost, torej kaj veliko več od inflacije. Zato finančni svetovalec Boris Škaper za dolgoročno varčevanje, recimo za pokojnino, tovrstno varčevanje odsvetuje.

Življenjska zavarovanja
Po podatkih GfK se je 19 odstotkov Slovencev odločilo za varčevanje v okviru življenjskih zavarovanj. V juniju je bilo vplačanih 642 milijonov evrov bruto premij za vsa življenjska zavarovanja, kar je 32 odstotkov vseh zavarovanj, kaže statistika Slovenskega zavarovalnega združenja. Ob tem je treba povedati, da vsa življenjska zavarovanja nimajo varčevalne komponente. Takšno je recimo riziko življenjsko zavarovanje, kjer se zavarujemo samo za primer smrti, izplačil ob doživetju pa ni. Varčujemo pa lahko v okviru klasičnih in naložbenih zavarovanj. Svetovalec Škaper sicer varčevanje v klasičnih življenjskih zavarovanjih odsvetuje. Trenutno je zagotovljena obrestna mera 2,75 odstotka in na to še pripisan minimalni dobiček na zavarovalno vsoto, kar pomeni, da ljudje na 20 ali več let izgubljajo, saj jim inflacija požre večino ustvarjenega denarja, pojasnjuje. Takšna zavarovanja imajo namreč precej konservativno naložbeno politiko. Na drugi strani pa si lahko varčevalec košarico naložb v naložbenih življenjskih zavarovanjih oblikuje sam. Takšno varčevanje Škaper priporoča predvsem tistim, ki pri varčevanju niso dovolj disciplinirani, in tistim, ki se padcev na borzi hitro ustrašijo. Varčevati je namreč treba brez premorov po metodi povprečnega stroška in prav naložbena zavarovanja to omogočajo, saj za pretrganje pogodbe precej plačamo, poudarja. Na drugi strani imamo možnost vplivati na zavarovalno vsoto. Zato Škaper tistim, ki bi se odločili za varčevanje v okviru tega zavarovanja, priporoča minimalno zavarovalno vsoto za smrt in pravilno strukturirano košarico naložb. Donosi znotraj naložbenih zavarovanj so po 10 letih neobdavčeni, prav tako se ne plača 6,5-odstotni davek na zavarovalne posle. Slaba stran naložbenih zavarovanj je, da pogosto vsebujejo razmeroma visoke stroške provizij prodajalcem v primerjavi s provizijami pri neposrednem vlaganju v sicer iste naložbe, recimo vzajemne sklade. Stroški pogosto tudi niso jasno razkriti in se navadno obračunajo v prvih treh letih police. Pričakovana donosnost je odvisna od naložb, na katere so vezane police zavarovanja. Po neuradnih podatkih se večina Slovencev znotraj naložbenih zavarovanj odloča za delniške vzajemne sklade oziroma razmeroma agresivne naložbe. To pomeni, da lahko glede na zgodovino delniških donosov dolgoročno pričakujejo približno osemodstotno povprečno letno donosnost, a dodajmo, da pretekli donosi niso zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje.

Vzajemni skladi
Za varčevanje v vzajemne sklade se odloča devet odstotkov anketiranih Slovencev, kažejo podatki GfK. Statistika agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) razkriva, da je bila v juliju vrednost sredstev, vloženih v slovenske vzajemne sklade, 1,7 milijarde evrov, vplačil pa za 3,6 milijona evrov. Pričakovana povprečna letna donosnost globalno razpršenega portfelja delnic je dolgoročno okrog osem odstotkov. V vzajemne sklade lahko vlagamo različno, kadar pač želimo, in v zneskih, ki jih pač imamo. Lahko pa se odločimo tudi za redno vplačevanje, kar pa je najbolje narediti prek varčevalnih načrtov pri kateri izmed družb za upravljanje. Gre za načrt, s katerim se zavežemo, da bomo redno vlagali v vzajemne sklade. Vstopni stroški so nižji, a se največkrat plačajo vnaprej glede na predviden znesek v dogovorjenem varčevalnem obdobju. Sami lahko izberemo pogostost vplačil (mesečno, četrtletno, polletno ali letno) in jih lahko opravimo prek direktne bremenitve. Varčevalci lahko kadarkoli predčasno nehajo vplačevati, ob izplačilu privarčevanega zneska pa vam zaračunajo izstopne stroške.

Delnice in indeksni skladi (ETF)
Ena od možnosti je tudi samostojen poskus izbora naložb v delnice podjetij ali tako imenovane indeksne sklade, ki sledijo gibanju skupini delnic. Prvi izziv je, da za samostojno vlaganje potrebujete več znanja in osebne zavzetosti kot pri drugih oblikah naložb. Poleg tega obstaja določena smiselna velikost posla nakupa delnic. Mesečni nakupi delnic v vrednosti manj kot 200 evrov verjetno niso smiselni glede na to, da borzne hiše za posredovanje pri nakupu ali prodaji praviloma zaračunavajo tako imenovane minimalne provizije v višini deset ali več evrov. Zato je za delnice potrebnih vsaj približno tisoč evrov, razen če trgujete prek spleta, kar je nekoliko ceneje. Pogosto neizkušeni vlagatelji zaradi omenjenih razlogov izberejo zelo ozek nabor delnic, recimo tipičen slovenski nacionalni šampion je Krka , pri tem pa pozabijo, da z vlaganjem večjega dela premoženja v le eno delnico ali ozek nabor delnic sprejemajo preveliko tveganje. Nekoliko več razpršitve v tem pogledu ponuja nakup delnic indeksnih skladov (ETF), ki prav tako kotirajo na borzi. Dodajmo še, da boste pri delnicah ob zamenjavi v portfelju delnic in ob ustvarjenem dobičku takoj obdavčeni, davek pa boste plačali naslednje koledarsko leto. Pri vzajemnih skladih pa velja odlog davka, tudi če zamenjujete podsklade, a ostajate znotraj krovnega sklada.

Zlato
Med priljubljene oblike varčevanja v zadnjem času sodi zlato in tudi naložbe, ki so povezane z zlatom. Gre namreč za sredstvo, ki se najbolj obnese v depresiji in okolju finančne krize. Zgodovina kaže, da v inflacijskem okolju ni bil vedno najboljši kratko in srednjeročni ohranjevalec vrednosti, zato je pri tem treba biti zelo previden. Vseeno je lahko določena varovalka v naložbeni košarici, če kriza vnovič pokaže zobe.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?