V zadnjem času smo opazili, da so banke začele vlagatelje bombardirati z različnimi kombiniranimi varčevalnimi produkti; najbrž želijo denar bančnih varčevalcev počasi preusmeriti na kapitalske trge, saj konec leta poteče neomejeno jamstvo za vezane vloge; preverili smo, kaj ponuja nekaj naključno izbranih kombiniranih produktov, in jih ocenili. 

1. Hypo dvojček (Hypo banka)

Gre za kombinacijo depozita za leto dni in naložbe v sklade Hypo. Polovico sredstev vežete za dobo enega leta, polovico pa gre v sklade Hypo, ki jih vlagatelj izbere sam. Stroški vlaganja v sklade so odvisni od vrste sklada, naložbene politike in zneska vplačila; za sklade, ki so izpostavljeni višjim tveganjem in katerih upravljanje je bolj aktivno, so vstopne provizije in upravljavski stroški navadno višji. Za Hypo Dynamic Equity, ki je delniški sklad z višjim tveganjem, je vstopna provizija do pet odstotkov, upravljavska pa 1,75 odstotka. 

Vlagatelj lahko kadarkoli vloži zahtevek za izplačilo svojih sredstev, tudi pred potekom vezanega depozita, izstopne provizije za sklade Hypo ni. Donosnost je odvisna od vrste vzajemnega sklada delniški ali obvezniški -, pri čemer so seveda delniški -navadno bolj donosni, a tudi bolj tvegani, nasprotno velja za obvezniške. Ob predčasnem pretrganju pogodbe bi stroški znašali 0,5 odstotka vrednosti vezanega depozita in pripadajočih obresti oziroma minimalno 25 evrov, a ne več od obračunanih obresti. Pri vezavi 15 tisoč evrov bi po pretrganju na polovici enoletnega depozita tako banki plačali 76 evrov.

Komentar Mojih financ: Zavedati se je treba, da lahko stroški naložbe v sklad krepko oklestijo sicer lepe obresti, ki se v letu dni natečejo iz depozita – vstopni stroški v delniški sklad, ki je najdražji, so lahko do pet odstotkov, depozit pa prinaša 4,5 odstotka. Vlagatelj si torej z depozitom kupi vstopne stroške v sklad, a bi lahko bilo ugodneje, če bi recimo počakal na akcijo, ko družbe za upravljanje ponudijo vstop v sklade po znižani ali celo nični vstopni proviziji, depozit pa bi po sicer nekoliko nižji obrestni meri vezal posebej. 

Glede na to, da gre za enoletni depozit, naložbo v sklade pa je priporočljivo obdržati dlje časa, dobimo občutek, da je privlačni depozit predvsem vaba za vlagatelje v vzajemne sklade. Končna dolgoročna donosnost tega produkta bo tako odvisna predvsem od uspešnosti upravljanja skladov oziroma razmer na kapitalskih trgih.

2. Dvojna turbo priložnost (Raiffeisen banka)

Gre za paket depozita banke in investicijskih skladov družb Raiffeisen Capital Management oziroma Allianz Global Investors. Polovico sredstev naložite v depozit, polovico pa v izbrane sklade. Vezave predčasno ni mogoče pretrgati. Stroška v skladih sta vstopna provizija, ki se med skladi razlikuje in se giblje med štirimi in petimi odstotki vplačanega zneska (izstopne provizije ni) ter upravljavska provizija, ki je na letni ravni do 2,5 odstotka.

Komentar Mojih financ: Obrestna mera za depozite je v primerjavi s preostalo ponudbo pri nas zelo visoka in privlačna. Ob tem je zanimivo, da so obresti vezave za krajšo dobo višje kot pri daljši vezavi, kar je v nasprotju s siceršnjo bančno ponudbo. Iz tega lahko sklepamo, da želi banka privabiti več vlagateljev, ki bi sklenili trimesečno vezavo, kot tistih, ki bi sklenili letno, kar je sicer nenavadno. To najbrž tudi pomeni, da je depozitni del predvsem trženjsko orodje za pridobivanje novih vlagateljev v vzajemne sklade – depozit poteče, vlagatelji v sklade pa ostanejo. 

Vlagatelj si torej z depozitom kupi vstopne stroške, a bi bilo, kot je omenjeno že v prejšnjem primeru, najbrž ugodneje, da bi počakal na akcijo družb za upravljanje, ki ponuja vstop v sklade po znižani ali celo nični vstopni proviziji, depozit pa bi po sicer nekoliko nižji obrestni meri vezal posebej. Skupna dolgoročna donosnost je odvisna predvsem od skladov.

3. Kombinirana naložba (Abanka)

Del naložbe je depozit s spremenljivo obrestno mero, del pa naložba v Krovni sklad Abančne DZU. Naložba se sklene v razmerju 60 proti 40, sredstva je mogoče vložiti po lastni izbiri v podsklade Krovnega sklada Abančne DZU. Pretrganje vezave je mogoče le v izjemnih primerih, če je to po letu dni, pa vlagatelj plača 1,25 odstotka od depozita oziroma najmanj 80 evrov. S sredstvi, vloženimi v sklade, pa lahko vlagatelj razpolaga kadarkoli. Pri naložbi v podsklade se obračunajo vstopni stroški, upravljavska provizija in provizija za skrbniške storitve ter izstopni stroški pri izplačilu sredstev.

Komentar Mojih financ: Vezava denarja v tem produktu je v nasprotju z nekaterimi drugimi mogoča tudi za daljše obdobje, kar pomeni, da lahko v kombinaciji vzporedno varčujete tudi dalj časa. Večji del – 60 odstotkov vplačila – je namenjen depozitu, torej je “na varnem”, če seveda vložek ne presega 100 tisoč evrov, torej zneska, ki bo v prihodnje še sodil v sistem zajamčenih bančnih vlog. Obrestna mera je spremenljiva, vezana na šestmesečni EURIBOR. 

Ta hip je skupna obrestna mera nekoliko nižja, kot jo ponujajo nekatere banke za fiksne obresti, a boste pri srednje- in dolgoročni vezavi gotovo deležni ugodnejših obresti, saj so zdaj obrestne mere (EURIBOR) še vedno blizu zgodovinskega dna. Dolgoročno, recimo v obdobju 30 let, pa je pričakovati več nihanj obresti. Skupna dolgoročna donosnost bo torej odvisna od gibanja obrestnih mer in uspešnosti skladov na kapitalskih trgih. Pri večletni bančni vezavi je treba biti pozoren tudi na davčni vidik, in sicer se splača obresti iz vezave pripisovati sproti vsako leto, s čimer se izkoristi tisoč evrov davčne olajšave na leto, in ne šele po koncu varčevanja.  

4. NLB Naložbeni par (NLB)

Ena od možnosti tega produkta je, da poleg depozita vplačate življenjsko zavarovanje z enkratnim vplačilom premije, pri čemer lahko izbirate med: NLB Vita Razigrana, NLB Naložba Vita Plus, NLB Vita Zanesljiva in NLB Vita Izbrana. Zavarovalna vsota je odvisna od izbranega produkta življenjskega zavarovanja. Druga možnost je vplačilo v katerikoli podsklad družbe NLB Skladi, lahko tudi v več skladov hkrati; stroški so enaki kot pri samostojnih vplačilih v sklad. 

Pri obeh različicah sta na voljo dve možnosti glede na razmerje med depozitom in naložbo (50 proti 50 oziroma 85 proti 15). Od razmerja vplačila sta odvisna tudi minimalni znesek vplačila in obrestna mera. 

Dodajmo še, da lahko obrestno mero za depozit, ki velja v okviru produkta NLB Naložbeni par (v razmerju 50 proti 50), izkoristijo tudi imetniki storitve individualnega upravljanja premoženja. Ti morajo vložiti dodatna denarna sredstva, in sicer vsaj 10 tisoč evrov; komitenti, ki na novo sklenejo pogodbo, pa morajo v upravljanje vložiti vsaj 60 tisoč evrov.

Komentar Mojih financ: Naložbeni par 85 proti 15 je manj tvegan, vendar pa mora vložek presegati 10 tisočakov, kar ni vsakomur dostopna vsota. Poleg tega je depozit v tem paru slabše obrestovan. Pri dolgoročnih depozitih s fiksno obrestno mero je treba opozoriti, da se bodo obrestne mere v prihodnjih letih verjetno poviševale, zato dolgoročna vezava po zdajšnjih fiksnih obrestnih merah v prihodnje morda ne bo več tako ugodna, kot lahko deluje zdaj. 

Če se odločimo za eno od zavarovanj, moramo biti pozorni na to, kaj to obljublja. Nekatera od teh, ki so na voljo, imajo zajamčeni donos. Obljubljajo sicer večje donose, če bo zavarovalnica pri upravljanju uspešna, a ker gre pri teh navadno za zelo konservativne in netvegane naložbe, na koncu potem vendarle niso zelo donosne. Druga zavarovanja so vezana izključno na sklade, pri čemer se lahko odločimo za različno tvegane naložbene politike. Pri srednje tveganih, recimo mešanih skladih, je predvidena letna donosnost šest odstotkov. To je sicer več kot v konservativnejših skladih ali bančnem depozitu, je pa seveda bolj tvegano; ker za predvideno donosnost ni nobenega zagotovila, obstaja tudi možnost, da vlagatelj na koncu ostane brez dela glavnice.  

Sicer pa z vidika stroškov in tudi preglednosti teh na splošno velja, da je bolje vlagati v sklade neposredno, zavarovati pa se posebej.

 5. Bonus depozit (Unicredit banka)

Pri tem produktu gre za kombinacijo depozita in brezplačnega zavarovanja za primer nezgodne smrti pri zavarovalnici Generali . Ob predčasnem pretrganju vezave depozita mora varčevalec plačati nadomestilo za predčasni odstop od pogodbe, in sicer odstotek oziroma najmanj 50 evrov od zneska privarčevanih sredstev, torej glavnice in obresti skupaj, na dan razvezave depozita. Za lažjo predstavo: če bi za leto dni vezali 15 tisoč evrov po obrestni meri 3,5 odstotka in bi po šestih mesecih sredstva depozita nujno potrebovali, bi stroški predčasnega pretrganja vezave znašali 152 evrov. Zavarovalna vsota je odvisna od ročnosti depozita. 

Komentar Mojih financ: Obrestna mera za depozit v okviru tega produkta je v primerjavi z nekaterimi drugimi bankami, tudi tistimi, ki niso v tem pregledu, kar ugodna, zato je sredstva v tem produktu smiselno vezati, sploh ker je brezplačno še dodatno zavarovanje za primer nezgodne smrti. Vendar pa je minimalni znesek vezave (10 tisoč evrov) precej visok, tako da številnim navadnim smrtnikom ni dosegljiv.  

Preverili smo tudi, koliko bi nas sicer stalo zavarovanje, ki ga tukaj dobimo brezplačno. Za sklenitev nezgodnega zavarovanja za primer nezgodne smrti za leto dni z zavarovalno vsoto 15 tisoč evrov bi pri tej zavarovalnici recimo 39 let stara ženska sicer plačala 32,13 evra (oziroma 2,68 evra na mesec). Za dve leti z zavarovalno vsoto 30 tisoč evrov pa 59,93 evra na leto (4,99 evra na mesec). Gre za neto premije, h katerim je treba prišteti 6,5-odstotni davek od prometa zavarovalnih poslov, če zavarovanje traja manj kot 10 let.  

Nevednost lepo prodaja kombinirane produkte

“Banke s kombiniranimi produkti sredstva zadržijo pod svojim okriljem in s temi precej preprosto ustvarjajo dobičkonosen posel,” o kombiniranih produktih meni finančni svetovalec iz podjetja i-svetovanje Igor Mujdrica. Prav nič čudnega ni, da je na bančnem trgu toliko tovrstnih produktov, saj je ta hip denarja v depozitih in vlogah na vpogled ogromno. Obrestne mere v redni ponudbi so še vedno nizke, vendar je pričakovati njihovo zvišanje v prihodnjem letu. 

“Sicer pozdravljam dodatno spodbujanje prebivalstva k vlaganju, a ne za vsako ceno,” je zadržan Mujdrica. Vlagatelji namreč radi pozabljajo, da je le depozit, torej del naložbe, razmeroma varna oblika varčevanja. Investicijski skladi pa niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Tako banka ne jamči za donosnost naložbe v sklade. 

Druga plat medalje so različni stroški, s katerimi so obremenjeni prav vsi skladi. “Tudi če banke v tovrstnih kombiniranih ponudbah večinoma omogočajo možnost vlaganja v investicijske sklade brez vstopnih stroškov, je treba celoten stroškovnik investicijskih skladov in posledično tudi vpliv na morebitni izkupiček oziroma donosnost razumeti do zadnje podrobnosti,” opozarja sogovornik. Poleg vstopnih stroškov je treba poznati tudi morebitne izstopne stroške, upravljavsko provizijo, ki je najvišji strošek, pa tudi obdavčitev investicijskih skladov. Še bolj je to pomembno pri kombinaciji depozita in naložbenega življenjskega zavarovanja, kjer gre celo za kombinacijo treh različnih finančnih produktov – depozita, življenjskega zavarovanja in investicijskih skladov. 

“Tu je močno priporočljivo poznati namen, stroškovnik in cilj vsake finančne oblike posebej. Če se posameznik za nakup odloča samo zaradi privlačne depozitne obrestne mere, ki je pogojena z nakupom dodatnega finančnega produkta, lahko to označimo za nič drugega kot za nepremišljenost,” je prepričan Mujdrica.

Kaj pa donosnost kombiniranih produktov?

V reklamnih gradivih ni nobenega govora o pričakovanih donosih, saj teh ne more prav nihče natančno napovedovati. “Se je pa oglaševanje na podlagi pretekle donosnosti precej izboljšalo; pretekla donosnost namreč ni nobeno zagotovilo za prihodnjo donosnost. Ta je v preteklosti naredila več škode kot koristi oziroma povzročila zelo nerealna pričakovanja, “se spominja Mujdrica. 

Vlagatelj se mora najprej zavedati, da z višjo pričakovano donosnostjo nekega finančnega produkta prevzema tudi večje naložbeno tveganje. “Temu se pri vlaganju v sklade nikakor ni mogoče izogniti, zato je treba naložbena tveganja tudi dobro razumeti. To je namreč tudi najpomembnejši pogoj za uspešno vlaganje, saj prav nobena kombinacija finančnih produktov ne odtehta tveganj, ki ga pomenijo investicijski skladi,” opozarja finančni svetovalec. Predvsem pa ne smemo pričakovati, da bo visoka obrestna mera depozita lahko občutno popravila morebitne večje izgube v investicijskem delu produkta. 

Ali ni nemara bolje oblike varčevanja, zavarovanja in naložb med seboj ločiti?

Mujdrica pravi: “Najpomembnejše je dobro poznavanje in razumevanje vloge posameznega finančnega produkta znotraj celovitega finančnega načrtovanja. Če se posameznik osredotoči na pomen, prednosti in slabosti posameznih oblik finančnih produktov, je izbor teh vedno šele na koncu. Žal si večina za to ne vzame dovolj časa in prav zato so kombinacijski finančni produkti največkrat prodajno izjemno uspešni.” 

Zato sogovornik vsakomur močno priporoča, da podrobno prebere vse splošne pogoje, prospekte, poročila in povzetke, preden se odloči za kakršnokoli naložbeno obliko – pa naj bo ta kombinirana ali samostojna, saj je neznanje vedno tudi najdražje.

Opomba: Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.11.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?

Opis portfelja:

Od leta 2005 imava sklenjeno naložbeno življenjsko zavarovanje za 25 let z mesečnima vplačiloma 50 in 100 evrov. Zavarovalni vsoti za primer smrti sta 15 tisoč oziroma 30 tisoč evrov. Hišo in stanovanje imamo zavarovano s premoženjskim zavarovanjem.

Sicer imava privarčevanih tudi 40 tisoč evrov v kratkoročnih bančnih depozitih ter 30 tisoč evrov v bančnih depozitih nad letom dni s fiksno obrestno mero.

V letih 2004 do 2007 sva kupila tudi točke v skladih KD Galileo (2.400 točk), KD Balkan (500 točk), KD Prvi izbor (900 točk), Infond Hrast (500 točk) in Infond Bric (700 točk). Na borzo in direktne nakupe delnic se ne spoznava dovolj. Sva pa za del naložb pripravljena sprejeti manjše do zmerno tveganje.

Za večjo razpršenost premoženja sva razmišljala o nakupu točk (še) v kakšnem večinoma obvezniškem skladu ter o nakupu točk v skladih z območja Severne Amerike. Zanima naju tudi, kakšne so prednosti in slabosti varčevanja z vezavo v tuji valuti, recimo v dolarjih, frankih, in ali je smiselno nalagati v kovine?

Kakšno zavarovanje naj skleneva za primer nezmožnosti za delo ter kako naj varčujeva za pokojnino (tudi z vidika davčnih olajšav)? Rada bi imela pokojnino vsaj v višini polovice sedanjih dohodkov. Zaradi narave najinega poklicnega dela naju zanima tudi možnost zavarovanja za primer odškodninskih tožb, povezanih z morebitnimi civilnimi tožbami pri najinem delu?

Naš odgovor: Na podlagi podatkov, ki ste jih sicer navedli precej solidno, vseeno lahko le predvidevam, da vajini skupni mesečni prihodki poleg iz plač iz naslova vajinega dela izhajajo tudi iz drugega vira. Predvidevam namreč, da dvosobno stanovanje oddajate v najem.

Poskrbita za nezgodno zavarovanje

Prav je, da imata zaradi odvisnega mladoletnega člana družine sklenjeno neko obliko življenjskega zavarovanja in v vajinem primeru so naložbena zavarovanja razmeroma dobra rešitev. Zaradi likvidnega kapitala, ki ga v srednjeročnem obdobju nimata namena porabiti, pa ne potrebujeta izredno visokih zavarovalnih kritij.

Tako vama bodo te oblike zavarovanj služile bolj kot dodatek k varčevanju za pokojnino, vsekakor pa vama predlagam, da naložbe s strokovno pomočjo pregledujeta vsako leto, prav tako sproti prilagajata višino zavarovalnega kritja glede na potrebe. Nikjer nista omenila, da bi bila na ta zavarovanja priključena še zavarovanja za primer trajne nezgodne invalidnosti.

Ta vama močno priporočam, saj so finančno varovalo ob morebitni delovni nezmožnosti zaradi invalidnosti. Priporočam tudi, da jih skleneta kot popolnoma samostojne produkte brez kakršnihkoli priključitev k že sklenjenim zavarovanjem, višina zavarovalnega kritja pa naj bo vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih plač. Zaradi narave vajinega dela vama priporočam še zavarovanje pravne zaščite.

Ta zavarovancu ponuja kritje stroškov v različnih sodnih postopkih (odvetniške stroške, stroške izvedencev, prič in tolmačev, sodne stroške, zagotovitev pologa varščine do 100 tisoč evrov, potne stroške za sojenje v tujini, stroške zunajsodnih poravnav, mediacij in s sodbo naloženih stroškov nasprotne strani).

Preveč depozitov

Če se želita z možem resnično osredotočiti na pokojninsko varčevanje oziroma na kakovost upokojitvenih let, potem imata v bančnih depozitih preveč denarja. Dovolj močno varovalo, če bi v najbolj črnem scenariju oba naenkrat izgubila zaposlitev, je 30 tisoč do 40 tisoč evrov. Odsvetujem vama varčevanje v tujih valutah, saj nista ne zaposlena v tujini niti ne prejemata plačil v drugih nacionalnih valutah.

Valutno tveganje lahko preprosto razpršita z vzajemnimi skladi, ki vsebujejo naložbe, nominirane v drugih valutah, ali pa so že ti nominirani v tujih valutah. Če se vama zdi prenos dela privarčevanega denarja iz bančnih depozitov v vzajemne sklade, v katerih imata že zdaj več kot 55 tisoč evrov, vseeno malce preveč radikalen, se lahko odločita tudi za drugo pot. Ta je, da vsa redna mesečna privarčevana sredstva preusmerita v vzajemne sklade in v teh varčujeta za pokojnino.

Tudi v sektor plemenitih kovin lahko vlagate le prek vzajemnih skladov in edino prav je tako, saj ste omenili, da se na borzo in direktne nakupe delnic ne spoznate dovolj. A pozor – s sektorskimi skladi svojemu portfelju zagotovo zvišate nihajnost in povečate tveganje, a cilj niso nadpovprečni donosi posameznega sklada, ampak uravnoteženost celotnega portfelja. Priporočam, da delež sektorskih naložb nikoli ne presega od 10 do 15 odstotkov celotnega portfelja.

Seveda imajo obveznice tudi svoj smisel oziroma mesto v oblikovanju stabilnega naložbenega portfelja, a kdorkoli bi vama točno določil naložbe, ki naj bi bile primerne za vaju, ne da bi vaju temeljito spoznal, ne da bi skupaj izredno natančno določili vašo sprejemljivo raven tveganj, časovno obdobje vlaganja, način in obdobje črpanja sredstev ob upokojitvi in še precej drugih pomembnih podrobnosti, bi vaju zavajal (pa tudi če nehote).

Koliko potrebujeta?

Tako ostane še vprašanje, koliko denarja morata privarčevati, da bi imela pokojnino vsaj v vrednosti polovice sedanjih prihodkov, torej skupaj dva tisoč evrov na mesec. Izračunal sem, da morata privarčevati 500 tisoč evrov današnje vrednosti denarja. Predvideval sem, da se ta sredstva od trenutka upokojitve še plemenitijo oziroma obrestujejo s povprečno petodstotno letno obrestno mero, ob tem pa obstaja 98-odstotna verjetnost, da bo denarja dovolj za prihodnjih 25 let popolnega izčrpanja glavnice.

Vajin cilj pa ocenjujem za še toliko bolj dosegljiv oziroma celo presežen, če upoštevam še del državne pokojnine, celotno privarčevano premoženje iz naložbenih zavarovanj in morebitne prihodke iz oddaje stanovanja v najem. Le pogumno naprej.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?

Peter je do zdaj občasno že delal, redno zaposlen pa ni bil še nikoli. Zelo težko se namreč skoncentrira. Ko dela, je pogosto pod takšnim pritiskom, da se kar trese. Fizično je videti povsem v redu, kot majhen otrok pa je utrpel hude poškodbe glave. Starše zanima, kako lahko poskrbijo, da bo tudi po njihovi smrti sin finančno preskrbljen.

Nameravajo mu zapustiti stanovanje v Ljubljani, veliko 80 kvadratnih metrov, ki bi ga po njihovi oceni mogoče prodati za približno 150 tisoč evrov. Verjamemo, da je takih Petrov v Sloveniji več. Zato smo se obrnili na različne ustanove in na koncu vprašali še neodvisnega finančnega svetovalca Igorja Mujdrico iz i-svetovanja, ki je pokomentiral posamezne rešitve.

Psihološki in socialni vidiki

Psihologinja Andreja Pšeničny meni, da je treba najprej ugotoviti, od kod izvirajo Petrove težave. Te so namreč lahko organskega izvora (poškodba glave), psihogene (psihični izvor) ali pa kombinacija obojega. Zato je treba opraviti pregled pri nevrologu in psihiatru ter psihološko diagnostiko pri kliničnem psihologu, ki opredeli, za katero vrsto motnje gre. Na te preglede lahko Petra napoti njegov osebni zdravnik, ki je prvi, ki bi ga bilo treba seznaniti z omenjenimi težavami.

“Ugotovitve diagnostičnih postopkov so podlaga za odločitev o morebitni terapiji oziroma nadaljnjem ukrepanju,” pravi psihologinja Andreja Pšeničny. Če so Petrove težave s koncentracijo in socialno fobijo predvsem psihogene, je prav tako treba ugotoviti, katera motnja se skriva za simptomi – recimo anksioznost, depresivnost, osebnostna motnja ali morda prikrita psihoza. Po tem je treba začeti ustrezno zdravljenje (psihoterapija, zdravila), da se težave, ki ovirajo sinovo normalno delovanje, čim bolj zmanjšajo.

“Cilj terapije je, ne glede na vrsto in izvor motnje, da se oseba v okviru svojih zmožnosti čim bolj usposobi za samostojno življenje in delo,” je prepričana Andreja Pšeničny. Če pa težave resno ovirajo delovne sposobnosti in so zaradi organskega izvora kronične, potem lahko osebni zdravnik sproži uvedbo postopka za oceno sposobnosti za delo in razvrstitev v kategorijo invalidnosti. Nadaljnje informacije o tem postopku so na voljo na centru za socialno delo, kjer vsak primer obravnavajo individualno. Če invalidska komisija oceni, da je sposobnost za delo delno ali v celoti okrnjena, osebi pripada ustrezna invalidska pokojnina.

Invalidska pokojnina

“Pravica do statusa invalida se prizna od 18. leta oziroma od naslednjega meseca, ko je bila vložena vloga na centru za socialno delo,” pravi Alenka Škof s Centra za socialno delo Šiška . Pravice iz statusa invalida so nadomestilo za invalidnost, ki bo od 1. julija letos 284,11 evra, dodatek za tujo nego in pomoč za opravljanje večine osnovnih življenjskih opravil (81,18 evra) ter dodatek za tujo nego in pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih opravil (162,34 evra).

Center za socialno delo osebo s statusom invalida zdravstveno zavaruje kot otroka pred 18. letom starosti, tako da ne potrebuje dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Oseba ima tudi pravico do vključitve v dnevno ali institucionalno varstvo varstveno-delovnega centra. Na centru je mogoče pridobiti tudi denarno socialno pomoč po zakonu o socialnem varstvu. Enkratne denarne pomoči dodeljuje tudi občina, za te pa stranka vloži vlogo na centru za socialno delo. Oseba lahko zaprosi za pomoč tudi pri Karitas za plačilo položnic in podobno.

KOMENTAR: Finančni svetovalec Igor Mujdrica močno priporoča, da starša naredita vse, kar je v njuni moči, da se natančno ugotovi, katero vrsto motnje ima njihov sin. Ocena sposobnosti za delo ga lahko razvrsti v kategorijo invalidnosti in za to sinu pripada ustrezna invalidska pokojnina. “Morda se znesek res ne zdi velik, a preračunajte, koliko denarja to nanese v sinovih nadaljnjih desetletjih življenja, ki jih še ima pred seboj, ” razmišlja Mujdrica.

Zavarovanje

Omenjeni primer smo zaupali tudi nekaterim naključno izbranim zavarovalnicam – zavarovalnici Maribor , Triglav in Tilia – in jih vprašali, katere izmed svojih produktov bi v tem primeru priporočale staršem. Petrov oče je star 64 let, njegova mama pa 63 let. Predvidevali smo, da zmoreta plačevati premijo 150 evrov na mesec. “Na podlagi pregleda otrokove zdravstvene dokumentacije, starosti in zdravstvenega stanja staršev, njihovih želj in finančnih zmožnosti predlagamo življenjsko zavarovanje,” pravi Duša Lindtner iz Zavarovalnice Triglav.

Natalija Postružnik iz zavarovalnice Maribor svetuje, da se vsak starš posebej življenjsko zavaruje za dvakratnik tega, kar zasluži v letu dni, k temu pa prišteje še vse odprte obveznosti (morebitne dolgove). Za vsakega otroka, ki ga ima, naj upošteva še dodatnih 50 odstotkov siceršnje lastne porabe, še dodaja. V zavarovalnici Tilia so pripravili konkreten predlog zavarovanja. Vsakemu staršu so svetovali po eno naložbeno življenjsko zavarovanje z garancijo ob doživetju – VIP-Garant- II, ki v primeru smrti zavarovane osebe (oba starša) vsako na svoji polici zagotavlja izplačilo izbrane zavarovalne vsote. Če pa starši zavarovalno dobo preživijo, se izplača garantirana vrednost premoženja – vsakemu po njegovi polici.

Oče bi bil za mesečno premijo v vrednosti 75 evrov lahko zavarovan z zavarovalno vsoto v višini do pet tisoč evrov, njegova polica bi se iztekla 31. decembra 2021, ko se izplača tudi garantirana vrednost premoženja. Mama bi bila za mesečno premijo v vrednosti 75 evrov lahko zavarovana z zavarovalno vsoto v vrednosti do 5.500 evrov, medtem ko bi se njena polica iztekla 31. decembra 2022, ko se prav tako izplača garantirana vrednost premoženja. V zavarovalnici Tilia menijo, da bi bilo v vsakem primeru smiselno, da se zneska (ali kot zavarovalna vsota za smrt ali ob doživetju izplačana garantirana vrednost premoženja) izplačujeta v obliki dosmrtne rente za otroka.

KOMENTAR: Ker je konkretna ponudba že na prvi pogled nekoliko nenavadna, saj sta predlagani zavarovalni vsoti pri obeh starših (pet tisoč in 5.500 evrov) izjemno majhni, smo za komentar vprašali Mujdrico. Ta v tem primeru odsvetuje kakršnekoli oblike življenjskih zavarovanj z vključeno varčevalno komponento – naložbena, klasična, rentna, garantirana … “Na splošno velja, da so edina primerna življenjska zavarovanja, če bi starši želeli z velikimi zavarovalnimi vsotami zaščititi finančno odvisnost otroka v primeru svoje smrti, tako imenovana riziko življenjska zavarovanja, torej tista, ki nimajo priključenih nobenih varčevalnih oblik,” svetuje Igor Mujdrica iz i-svetovanja. Več o riziko življenjskih zavarovanjih…

Bančno varčevanje

Seveda pa smo za predloge vprašali tudi v banke. Zanimalo nas je, kako bi Peter lahko prejemal dosmrtno rento, če bi denar od prodanega stanovanja, ki je vredno 150 tisoč evrov, vložil v banko. V Poštni banki Slovenije oblike varčevanja, ki bi omogočala izplačilo rent za neomejeno število let, nimajo. Tudi Unicredit banka ta hip produkta, pri katerem bi stranka dobila izplačano dosmrtno rento, za zdaj v sodelovanju s svojimi partnerji še ne ponuja. Stranki ponujajo depozit z mesečnim izplačilom ali pa dolgoročno obveznico z rednim kuponskim izplačilom.

Na NKBM so pripravili okvirni informativni izračun za rentno varčevanje. Predvidevali so, da gre za enkratni polog v vrednosti 150 tisoč evrov in petletno obdobje varčevanja, ki bi mu sledilo mesečno izplačevanje rente. Njihov izračun kaže, da bi otrok po končanem petletnem varčevanju 25 let prejemal mesečno rento v vrednosti 622 evrov. Če bi se odločil za 60-letno izplačevanje rente, pa bi prejemal po 310 evrov na mesec.

Naredili so tudi informativni izračun za depozit, pri katerem so upoštevali čas vezave pet let. Vezanih 150 tisočakov bi pri njih v petih letih prineslo okoli 30 tisoč evrov obresti, pri čemer so uporabili štiriodstotno fiksno letno obrestno mero. V NLB so na podlagi želje po dosmrtnem izplačilu rente izbrali možnost najdaljše dobe vezave in s tem tudi izplačila rente, ki jo imajo v ponudbi. Njihov informativni izračun temelji na predpostavki, da je znesek depozita torej 150 tisoč evrov, doba vezave depozita 20 let, obrestna mera 2,25 odstotka, renta pa bi se izplačevala celotno obdobje depozita, torej 20 let. Povprečna renta bi v tem primeru znašala 766,25 evra.

Pri mesečnem izplačilu obresti in sorazmernem delu glavnice bi bila v prvem letu vezave prva renta 911,64 evra, 12. renta v istem letu pa 889,68 evra. Vrednost rente bi se po posameznih letih nekoliko zniževala. Zadnja izplačana renta po 20 letih bi bila 626,16 evra. Pri mesečnem izplačilu samo dela obresti (glavnica bi bila izplačana ob zaključku dobe vezave) bi bila v prvem letu vezave prva renta v 286,64 evra, 12. renta v istem letu pa 277,40 evra. Ker je v tem informativnem izračunu upoštevano, kot da se obrestna mera v celotnem obdobju ne spreminja, bi bile razlike posameznih rent v obdobju približno enake; zadnja izplačana renta bi bila 277,40 evra.

KOMENTAR: Finančni svetovalec Igor Mujdrica meni, da depoziti NISO primerna rešitev za težave omenjene družine. Treba je namreč vedeti, da je za Petra smiselno predvideti vsaj še 41 let življenja. Če bi od tega trenutka potreboval nujne mesečne prihodke, bi do njegove smrti to skupaj naneslo 492 rent oziroma mesečnih prihodkov. “Izračuni bank so na prvi pogled zanimivi, a treba je vedeti, da ne upoštevajo inflacije,” opozarja Mujdrica.

Nepremičnine

Zato Mujdrica staršem predlaga, naj toliko, kolikor zmoreta privarčevati na mesec, vložita v redno obnovo stanovanja. Z majhnimi koraki lahko stanovanje v razmeroma kratkem času pridobi čisto nov pomen, seveda pa tudi vrednost, zlasti če bo pri tem pomagal tudi omenjeni sin. Čeprav ni bil nikoli redno zaposlen in ima težave s koncentracijo, se lahko zaradi dodatnih manjših domačih opravil, kot je pomoč pri obnovi stanovanja, počuti močno koristnega, hkrati pa postane odgovornejši.

Mujdrica Petrovim staršem svetuje, naj si oddajo stanovanja predstavljajo kot nekakšno delnico stabilnega podjetja, ki na trgu nenehno niha, a delničarjem redno izplačuje dividende. Prodajo stanovanja za iskanje namišljeno varnejših varčevalnih oblik pa močno odsvetuje.

KOMENTAR MOJIH FINANC: Ob tem nasvetu so v uredništu Mojih financ še dodali: “Peter ima dve možnosti. Ena je, da stanovanje oddaja delno, torej da se sam preseli v eno od sob, preostale tri pa oddaja recimo študentom. Podatki kažejo, da je mogoče sobo oddati za 150 evrov, kar mesečno pomeni 450 evrov, seveda s souporabo preostalih prostorov. Če pa želi Peter po smrti staršev v svojem gospodinjstvu ostati sam, ima tudi drugo možnost, in sicer da najame garsonjero, stanovanje pa oddaja.”

Sodeč po zadnjih oglaševanih cenah na slonep.net, bi za najem garsonjere, zdaj ko cene najemnin upadajo, mesečno plačeval v povprečju po 385 evrov, za oddajanje štirisobnega stanovanja pa bi prejemal v povprečju 1.334 evrov. Razlika je skoraj tisoč evrov na mesec. To je torej ena izmed najboljših rešitev, saj bi Peter prejemal sorazmerno visoko rento, ki v daljšem obdobju praviloma narašča z inflacijo, poleg tega pa mu do konca življenja ostane tudi glavnica, se pravi njegovo štirisobno stanovanje.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank

Vaše vprašanje:

Moja mesečna plača je 1.400 evrov, od tega od 650 do 700 evrov porabim za redne mesečne stroške. Moja izvoljenka ta hip nima rednih mesečnih prihodkov. Imava avtomobil, star sedem let, vreden okoli tri tisoč evrov, ki ga bova sredi leta zamenjala za enoprostorca za približno 15 tisoč evrov. Z velikim veseljem tudi sporočam, da jeseni pričakujeva naraščaj.

Leta 2004 sem pri Zavarovalnici Triglav prek Abanke sklenil mešano življenjsko zavarovanje z zavarovalno dobo 20 let in zavarovalno premijo 25 evrov na mesec. Za doživetje je izplačilo 6.500 evrov, za smrt pa prav tako 6.500 evrov. Istega leta sem sklenil tudi naložbeno življenjsko zavarovanje z zavarovalno dobo 10 let in zavarovalno premijo 25 evrov na mesec.

Za smrt je izplačilo 1.500 evrov, za doživetje pa glede na vrednost premije na naložbenem računu. Leta 2008 sem začel tudi odplačevati novo naložbeno življenjsko zavarovanje pri Zavarovalnici Merkur. To življenjsko zavarovanje je vezano na investicijske sklade z garancijo izplačila vplačane varčevalne premije. Zavarovalna vsota za smrt je 1.440 evrov, za doživetje pa 12.182 evrov za dobo 30 let. Mesečna premija je 40 evrov.

Zanima me, kako naj najbolje plemenitim denar, da ga bo ob nakupu stanovanja ali gradnji hiše čim več. Glede zavarovanj pa me zanima, katero je smiselno odpovedati, če ne bom sposoben vseh plačevati. Hkrati me tudi zanima, koliko od vplačanih premij lahko potem sploh dobim, če neham plačevati premije.

Naš odgovor: 

Nakup nepremičnine je realen

Vaš finančni cilj nakupa bivalne nepremičnine čez pet do sedem let je razmeroma realen. Od 45 do 50 odstotkov prihodkov porabite za redne mesečne stroške, kar se mi zdi malce preveč, vendar razumem, saj financirate tudi izvoljenko. Predlagam, da si že zdaj preračunate okvirno povišanje rednih mesečnih stroškov, ki jih boste imeli ob naraščaju, in si ustvarite zelo natančen vpogled v stroškovnik. Sicer je postavitev cenovne meje za zamenjavo avtomobila pohvalna, vseeno pa vam toplo priporočam, da k finančnemu konstruktu prištejete tudi stroške registracij, kasko zavarovanja, servisne intervale, povprečno ceno servisov in podobno.

Varčevanje

Če ste se prihrankom pripravljeni odreči za nekoliko dalj časa v zameno za višje obresti, preverite, v kateri banki lahko za svoj denar iztržite največ. To naj bo vaš prvi korak s 40 tisoč evri pridobiti čim ugodnejšo obrestno mero.

Stanovanje

Ob pogajanjih z bankami za boljšo obrestno mero že zdaj za občutek zahtevajte tudi izračun in amortizacijski načrt (načrt odplačevanja posojila) za stanovanjsko posojilo, če bi bil 40 tisoč evrov vaš polog pri najemu posojila. Če resnično želite čim natančnejšo oceno, v katere smeri se je smiselno podati, je prav, da se z različnimi finančnimi scenariji čim bolj seznanite. Tako se miselno prestavite recimo sedem let v prihodnost in naredite zelo natančno finančno simulacijo za dosego finančnih ciljev že danes.

Zavarovanja

Kar zadeva različne oblike življenjskih zavarovanj, se vprašajte, ali resnično razumete, zakaj ste jih kupili. V primeru vaše smrti bi ta hip vaši upravičenci (predvidoma je to vaša izvoljenka) prejeli 9.440 evrov. Glede na to, da ste edini, ki prispevate v družinski proračun, grobo ocenjujem, da v tem trenutku potrebujete vsaj petkrat več zavarovalnega kritja. Devetdeset evrov mesečnih premij tako namenjate neustreznim zavarovalnim kritjem, in to samo zato, ker ste sklepali življenjska zavarovanja z varčevalno komponento. Sicer ne oporekam, tako boste dolgoročno tudi nekaj privarčevali, a težava neustrezne zaščite družinskih prihodkov ostaja.

Tako je vprašanje, ali se je smiselno odpovedati zavarovanjem, če jih morda nekoč ne bi bili sposobni plačevati, zgrešeno. Na področju osebnih financ je vaša primarna odgovornost, da finančno odvisne družinske člane najprej ustrezno finančno zaščitite, nato se šele odločajte o večjih nakupih, načinih financiranja in podobno. Nobenega smisla nima kar tako pretrgati sklenjenih zavarovanj, saj je to povezano z različnimi stroški. Najprej si morate povečati zavarovalno kritje za primer smrti in skleniti nezgodno zavarovanje za primer trajne invalidnosti, kar lahko uredite s popolnoma samostojnimi zavarovanji, ki nimajo vključenih nobenih varčevalnih komponent, prav tako pa so cenovno precej ugodna. Zavarovanj za primer trajne nezgodne invalidnosti namreč sploh niste omenili, tako da predvidevam, da jih nimate vključenih.

Potrebujete vsaj 140 tisoč evrov zavarovalnega kritja za primer invalidnosti, če resnično želite zaščititi tveganja, ki vsakodnevno prežijo na vas in vašo družino. Ob tem je nujna tudi optimizacija zavarovanj (odkup, mirovanje, zmanjšanje zavarovalne vsote, skrajšanje zavarovalne dobe …). Prvo življenjsko zavarovanje, pri katerem vam priporočam temeljito optimizacijo, je klasično (mešano) življenjsko zavarovanje, saj je povsem neprimerno za kakršnokoli učinkovito dolgoročno varčevanje. Tudi zavarovanje z garantiranim izplačilom vplačanih premij je izredno slabo, saj ponuja garancijo, ki vam dolgoročno ne bo veliko koristila. Kot primer naj navedem, da bi za isto mesečno premijo v 30 letih z bančnim depozitom, ki se obrestuje po tri odstotke na leto, lahko privarčevali skoraj dvakrat več.

V tem času pa nikar ne pozabite na varčevanja za najdražji finančni cilj – dodatno pokojnino.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki

Mož ima v službi sklenjeno še kolektivno nezgodno zavarovanje (nezgodna smrt 8.346 evrov in invalidnost 16.692 evrov), za katero plačuje 71 evrov na leto. Predvsem naju zanima, kakšna oblika varčevanja bi bila primerna za nas, glede na to, da se nam bosta klasični življenjski zavarovanji kmalu iztekli.

Zdaj mesečno varčujemo 300 evrov po sto evrov v depozitu, skladih in zlatih kovancih. Za šolnino in drugi pokojninski steber ne varčujemo. Naklonjenost tveganju je zmerna do majhna. Veliko potujemo, sama precej tudi službeno, tako da morava misliti tudi na otroka, če se nama kaj zgodi.

Odgovor: Na podlagi napisanega je vajin primer naslednji: za vaše in moževo bivališče je načelno poskrbljeno tudi dolgoročno. Kot pravite, želite dvostanovanjsko hišo prodati in se preseliti v stanovanje, in to v prihodnjem desetletju ali pozneje, kar bo verjetno smiselno tudi s finančnega vidika.

Vajino posojilo oziroma mesečni obrok za obnovo (na tem mestu bom raje uporabil izraz investicija oziroma potencialno zvišanje vrednosti nepremičnine v prihodnosti) pomeni malce več kot 11 odstotkov vajinih skupnih mesečnih prihodkov, kar je povsem sprejemljivo. Varčujeta 300 evrov na mesec, kar je 10 odstotkov vajinih skupnih mesečnih prihodkov, a temu moram dodati še premije, ki jih plačujeta za klasična življenjska zavarovanja in pomenijo štiri odstotke vajinih skupnih mesečnih prihodkov (skupaj torej 14 odstotkov).

Sklepam, da je vaš življenjski slog aktiven, saj omenjate pogosta potovanja. Če želita tudi v pokoju obdržati takšen življenjski slog, vama močno priporočam, da varčevanje za dodatno pokojnino postane vajin prednosten in skrbno načrtovan finančni cilj. To pomeni, da potrebujeta poglobljene in precej natančne izračune ter finančne simulacije, ki vama bodo pomagali doseči zastavljen finančni cilj.

Močno priporočam, da v prihodnje zavarovanja razumete kot zavarovanja, in ne kot varčevanja. Bo že držalo, da boste prek njih tudi privarčevali določen denar ob izteku, ampak poudarjam, to naj bo raje ločeno. Držite se načela zaščiti, varčuj, investiraj, pri čemer naj bodo posamezni koraki ločeni, za vsakim korakom pa naj bo tudi ločen finančni produkt.

V ustrezni praksi naj bi se zavarovalna doba in vsota pri življenjskem zavarovanju določili na podlagi zavarovančeve starosti in starosti njegovih otrok, upoštevati bi bilo treba še dolgove in prihranke, že sklenjena zavarovanja in podobno. Na podlagi preprostega osnovnega izračuna, da je priporočena zavarovalna vsota za primer smrti vsaj trikratnik letnih dohodkov posameznika, si okvirno izračunajta, ali je vajina zavarovalna vsota za primer smrti na policah življenjskih zavarovanj dejansko ustrezna oziroma ali ustreza temu, kako bi želela poskrbeti za upravičence v primeru najhujšega torej smrti.

Opomba: ne pozabita zavarovalni vsoti prišteti še zaščite posojila. Sicer nimam natančnega podatka, kako je to zavarovano, je pa na splošno dobro, da je zavarovalna vsota enaka vrednosti posojila. Priporočena zavarovalna vsota za primer invalidnosti pa naj bi bila vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih prihodkov, tako bi bilo v vašem primeru okvirno primerno kritje za moža vsaj 120 tisoč evrov oziroma za vas vsaj 130 tisoč evrov.

Še pred iztekom zavarovalnih polic z ustrezno strokovno pomočjo torej naredita vse potrebne izračune glede ustreznosti zavarovalnih vsot. Nato vsak zase sklenita riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente torej) in ločeno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Če veliko potujete, nikoli ne pozabite na sklenitev komercialnih turističnih zavarovanj in se vedno zelo podrobno pozanimajte, katera in kolikšna kritja vam omogočajo različni ponudniki.

V vajin naložbeni portfelj se podrobneje tokrat nisem spuščal, priporočal pa bi vama naslednje poskrbita za ločeno varnostno denarno rezervo v vrednosti vsaj treh vajinih skupnih mesečnih prihodkov in naj bo namenjena samo zaščiti pred izgubo prihodkov zaradi izgube službe. Ta varnostna rezerva naj bo na strani točno za ta namen do konca vajinih delovnih dni, torej do upokojitve.

Za konec naj omenim samo še to, da bo pokojnina v splošnem že tako ali tako najdražji posameznikov finančni cilj. Tako računajta, da bosta za dostojno upokojitev in življenjski slog potrebovala, izredno grobo izračunano sicer, vsak vsaj okoli 250 tisoč evrov (izraženih v današnji vrednosti) privarčevanega denarja. Glede šolanja otroka se v vajinem primeru ne bi preveč obremenjeval.

Razumem sicer skrb staršev, ki želijo otroku omogočiti dostojno šolanje, a roko na srce otroci so tisti, ki pokažejo svoje sposobnosti in usmeritvene želje že precej zgodaj, če jim je pravilno privzgojen tudi odnos do denarja, pa bo težav še manj. Vseeno nikar ne pozabita tudi na to, da otroka zaščitita samo za primer invalidnosti z ločenim cenovno sprejemljivim nezgodnim zavarovanjem, saj vaju lahko v primeru najhujšega dogodka (invalidnosti otroka) to povsem finančno izčrpa.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami kakršnakoli vprašanja ali težave pri načrtovanju osebnih financ?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko popolnoma brez obveznosti pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali nas kontaktirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?

Vaše vprašanje:

Naš odgovor: Glede na to, da vas do upokojitve loči še približno deset let, predvidevam, da nimate družinskih članov, ki so močno ali popolnoma odvisni od vaših prihodkov. Po domače povedano če imate otroke, so ti verjetno finančno preskrbljeni. Če ste poročeni, vaša žena verjetno prejema prihodke in ob vaši morebitni prezgodnji smrti večjih finančnih težav ne bi imela. Tudi če nič od navedenega ne drži in živite popolnoma sami in brez otrok, predvidevam, da imate streho nad glavo, torej ste lastnik stanovanja ali pa hiše. Če katerakoli od navedenih kombinacij drži, potem življenjskega zavarovanja ne potrebujete.

Če veste, česa ne potrebujete, ste že korak bliže rešitvi, ki bo ustrezala vašemu življenjskemu in finančnemu položaju. Kar zadeva zavarovalne agente – če se ti namesto z vašo težavo raje ukvarjajo s kritiziranjem konkurence, se sprašujem, zakaj z njimi sploh zapravljate svoj dragoceni čas. Ogromno informacij lahko namreč pridobite po spletu in za preskok k celovitejšemu razumevanju posameznih finančnih rešitev je to najlažja pot. Res pa je tudi, da si večina ljudi ne vzame dovolj časa, da bi se poučili, preden bi sprejeli tako pomembno odločitev, kot je varčevanje za dodatno pokojnino. Tako so nakupi finančnih produktov velikokrat hipni ali pa le posledica slepega zaupanja posamezniku in/ali družbi, ki jih trži.

Večina Slovencev meni, da so zavarovalnice usmerjene le v pobiranje denarja. Le kako ne bi bile. Večina Slovencev ima namreč sklenjeno neustrezno obliko zavarovanj. Zavarovalnice so konservativne finančne ustanove, ki so pripravljene prevzemati različna tveganja in jih deliti z zavarovanci do neke sprejemljive meje seveda. Če bi zavarovanci dovolj dobro vedeli, kaj kupujejo, bi bile tržne anomalije, ki jih opažamo na našem trgu, precej manjše. Ne razumite narobe, kritika je namenjena predvsem neetičnim in izredno agresivnim tržnikom oziroma posrednikom finančnih produktov brez ustreznega finančnega znanja in izkušenj. Se pa čudim nezahtevnosti slovenskega potrošnika.

Koliko denarja potrebujem

Poglejmo, kako bi se bilo smiselno lotiti vašega primera. Izhajal bom iz preprostega napotka, ki ga zanemarja večina varčevalcev oziroma vlagateljev. Preden se posameznik odloči varčevati za določen finančni cilj, ga je treba nujno čim bolj natančno ovrednotiti. Umestno je vprašanje: “Koliko denarja bom potreboval za svoj finančni cilj?” Vprašanje se sicer sliši preprosto, a ga večina zanemarja oziroma mu ne nameni dovolj časa. Posledice? Varčevanje oziroma vlaganje je brezglavo, pričakovanja so navadno velika (ali pa ponujajo nerealen občutek varnosti), razočaranja so zato še toliko večja.

Sicer je pogosto zaslediti, da primanjkljaja (izpada prihodkov ob upokojitvi oziroma pokojninske vrzeli) ni mogoče dovolj natančno ovrednotiti, a sam se s tem ne strinjam. Na spletnih straneh zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) http://www.zpiz.si/ZPIZZ/ lahko vsak posameznik naredi okvirne izračune, dovolj dobre za izračun višine odmernega odstotka in realnejši vpogled v finančni primanjkljaj ob upokojitvi. To je pogoj za zrelo načrtovanje dodatne pokojnine vse drugo je kot streljanje glinastih golobov z zavezanimi očmi.

Naredite izračune

Obvezno naredite izračune!  Ti so še posebej pomembni, ker ste se razmeroma pozno odločili varčevati za dodatno pokojnino. Deset let do upokojitve je kratko obdobje, denarni primanjkljaj oziroma vrzel pa bo treba nadomestiti oziroma zapolniti za vsaj nadaljnjih 20 let od dneva upokojitve. Če svoje življenjske ravni ne želite močno spreminjati, priporočam, da ta nasvet vzamete skrajno resno. Sicer se lahko zgodi, da boste v finančno breme svojim najbližjim, kar pa je najslabše.

Popis premoženja

Naslednji izredno pomemben korak je popis osebnega premoženja – od prevoznih sredstev, nepremičnin, delnic, varčevalnih računov do nakita in pohištva. Treba je tudi okvirno ovrednotiti vsak del premoženja posebej. Ta seznam vsako leto preglejte in po potrebi dopolnite. Tako boste v vsakem trenutku imeli vpogled v svoje finančno premoženje. Prav tako boste na svoje premoženje začeli gledati drugače kot na odličen pripomoček za reševanje morebitnih finančnih težav oziroma primanjkljajev v prihodnosti, ne pa kot na mrtev kapital ali na dediščino svojih zanamcev. Če živite v lastniški nepremičnini in lahko tekoči stroški ter stroški vzdrževanja v času upokojitve presežejo vaše finančne zmožnosti oziroma pomenijo tveganje za finančno zdravo življenje ob upokojitvi, se ji že danes miselno odpovejte. Po morebitni prodaji se lahko preselite v manjše (a učinkovitejše) bivališče ali pa se odločite nepremičnino oddajati, s čimer deloma precej elegantno pokrpate pokojninsko vrzel.

Vsi ti napotki vas nič ne stanejo uspe vam lahko celo brez mesečnega odpovedovanja in varčevanja. Naštel sem jih, ker zahtevajo globlji razmislek, to pa je tudi smisel finančnega načrtovanja.

Možnosti varčevanja

Če bi se odločili za varčevanje v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, si po današnjem sistemu ne bi veliko izboljšali življenjske ravni. Razlogi: (pre)kratko obdobje varčevanja, preveč konservativna naložbena politika pokojninskih skladov, stroški …

Če bi se odločil za bančno ali zavarovalniško rentno varčevanje, ki sta si podobni (le da lahko pri rentnem zavarovanju izberete dosmrtno rento), je tako kot pri vseh varčevalnih ali investicijskih oblikah treba upoštevati rušilno moč inflacije. Izračuni, ki jih lahko opravite na spletnih straneh ponudnikov, sicer pokažejo zavidljive številke, vendar previdno 100 evrov bo čez 10 let ob 2,4-odstotni povprečni letni inflaciji le še 79 evrov, čez 20 let pa samo še 62 evrov današnje vrednosti.

Lahko bi na široko razpredal o prednostih in slabostih posameznih rentnih varčevanj, a vas, preden bi se odločili varčevati v tej (ali katerikoli drugi) obliki finančnih produktov, raje še malce miselno spodbodem. Če imate delo, ki radi ga opravljate, razmislite o dodatni unovčitvi svojih izkušenj in znanj. S tem si lahko povečate svoje prihodke, vnesete dodatni elan v svoje delovno okolje, in čeprav ste le 10 let pred upokojitvijo, naj to nikakor ne bo ovira. Če boste imeli voljo in boste zdravi, pa razmislite tudi o možnosti podaljšanja delovne dobe. To vam bo namreč zvišalo odmerni odstotek pokojnine.

Korak k uspehu

Varčujte, a nikar se na silo ne odpovedujte svoji življenjski ravni (razen če presega meje razumljivega), saj varčevanje pomeni le odloženo potrošnjo. Oblikujte si šestmesečni varčevalni načrt (v tem času varčujte v bančnem depozitu), naredite vse potrebne izračune na strani zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in uredite popis premoženja. Izboljšajte svojo finančno pismenost, šele nato se posvetujte s posamezniki ali z družbami, ki vam bodo pomagale opraviti poglobljene izračune in finančne simulacije, da bodo ustrezale vaši predstavi, kako bi želeli aktivno preživljati upokojitvena leta. Če menite, da s predhodnimi izračuni nima smisla izgubljati časa, računajte na to, da vam bo Zpiz že čez nekaj let poslal obvestilo, kakšno pokojnino lahko pričakujete. Dobro se pripravite že danes, po toči zvoniti je prepozno.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Pokojninsko varčevanje – trideset evrov na mesec ni dovolj

Revija Moje finance je k oceni osebnega portfelja v prednovoletni izdaji povabila vse predsednike parlamentarnih strank. Odzvali so se Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS, Karl Erjavec iz Desusa in Radovan Žerjav iz SLS. Reviji Moje finance so zaupali večino podrobnosti o svojem osebnem premoženju: o mesečnih dohodkih, naložbah v delnice in vzajemne sklade, prihrankih v banki, zavarovanjih, vrednosti nepremičnin. Po drugi strani pa Borut Pahor, predsednik vlade in SD, Gregor Golobič iz Zaresa, Katarina Kresal iz LDS in Janez Janša iz SDS žal niso izkoristili možnosti brezplačnega finančnega svetovanja. In razlog: nekateri so menda prezaposleni, drugi pa ne želijo odgovarjati. Kakšni so torej Jelinčičev, Erjavčev in Žerjavov portfelj in kakšno oceno smo podali v podjetju i-svetovanje d.o.o. ?

Kakšen portfelj imajo predsedniki parlamentarnih strank?

NAŠA OCENA PORTFELJEV PREDSEDNIKOV PARLAMENTARNIH STRANK:

V Sloveniji zaščita kot temelj osebnih financ močno šepa oziroma je na trhlih temeljih. Tudi pri politikih ni nič drugače, morda je izjema Radovan Žerjav (za katerega pa niso dostopni vsi podatki). Vrednost premoženja preveč temelji na vrednosti nepremičnin, kar je značilno za slovensko razmišljanje. Vprašanje namreč ni, ali imeti nepremičnino v lasti ali ne, ampak ali ta pomeni vir prihodkov ali obveznost do virov sredstev. Če v nepremičnini živimo, je strošek, dokler smo v njej. Do takrat je ni smiselno upoštevati kot pomemben del vrednosti premoženja. Pri vseh sodelujočih politikih je premalo (ali nič) poudarka na načrtovanju dodatne pokojnine, prav tako na vlaganju v različne naložbene oblike kapitalskih trgov. Tudi lastništva delnic slovenskih podjetjih (s tem tudi podpora domačemu gospodarstvu) so izredno šibka. Različni finančni cilji so premalo razčlenjeni, premalo je aktivnega pristopa k ciljem, kot je varčevanje za otrokovo pokojnino (sam ne zagovarjam varčevanja za šolanje otrok). Lahko pa pohvalim omenjene politike, da so bili pripravljeni razkriti podrobnosti o osebnih financah, namen vsekakor ni bil kritizirati posameznika. Politika pa je vseeno ogledalo naše družbe in prav predstavniki politike so tisti, ki so lahko enkraten zgled sedanji in prihodnjim generacijam, ki se bodo morale precej bolj intenzivno ukvarjati s pokojninsko, stanovanjsko problematiko, z visokimi stroški šolanja in podobno.

Radovan Žerjav: Podrobnosti zavarovanj sicer niso razkrite, smiselno pa bi bilo imeti sklenjeno riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente) tako zanj kot za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote je okvirno sedemkratnik letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za otroka vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Prihranki v vrednosti do 10 tisoč evrov na banki lahko pomenijo rezervo ob morebitni izgubi oziroma zamenjavi službe oziroma delovnega mesta kateregakoli izmed partnerjev. Varnostni sklad je pomemben del zrelega upravljanja tveganj in je dobrodošel. Priporočam povišanje na vsaj 20 tisoč evrov za oba partnerja skupaj. Če nikoli ne bo uporabljen, bodo ta sredstva lahko namenjena dodatni pokojnini. Natančno vrednost osebnega premoženja je smiselno oceniti približno enkrat na leto to pomeni zrelo upravljanje družinskih financ.

Karl Erjavec: Zaščite oziroma temelja osebnih financ nima urejenega. Obvezna bi bila sklenitev riziko življenjskega zavarovanja zanj in za ženo s priporočeno zavarovalno vsoto v višini vsaj sedemkratnika letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, pri čemer priporočam zavarovalno vsoto v višini vsaj stokratnika mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. O varnostnem skladu in vrednosti premoženja menim, da sta odlična.

Zmago Jelinčič Plemeniti: Podobno kot pri predhodnikih priporočam sklenitev riziko življenjskega zavarovanja vsaj za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo okvirno sedemkratnik letne neto plače. Žena in oba otroka potrebujejo samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Pohvalno je, da je Zmago Jelinčič brez posojil. Kritika pa leti na oceno vrednosti premoženja, saj zelo veliko ne pomeni nič, če ni jasno začrtanih poti oziroma virov prihodkov, ko bodo prihodki iz naslova plače (in preostalih dodatkov) usahnili ali se zmanjšali.

Igor Mujdrica

Objavljeno v reviji Moje finance, dne 16.12.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava

Vprašanje:

Odgovor: Najprej nasvet, ki ga je dobro upoštevati kadarkoli v katerihkoli razmerah: nikoli ne verjemite govoricam oziroma nepreverjenim informacijam. Sliši se izredno preprosto, vseeno pa večina tega ne upošteva. Ne varčevalci, ne vlagatelji, ne zaposleni in ne samostojni podjetniki.

Strah je posledica skrbi pred prihodnostjo še posebej v teh časih, skrbi pa so predvsem posledica nevednosti in predsodkov. Zato se mora posameznik zdaj preprosto odmakniti od splošne ekonomije, splošnih prepričanj in govoric, zavihati rokave, pljuniti v roke in se temeljito poglobiti v lastno ekonomijo.To je navsezadnje odgovornost vsakega posameznika. Nikar ne pustite, da bi vas strah pahnil v nesmiselne odločitve, z njim se raje spopadite.

Z možem nikakor ne pretrgajta vplačil v SOP. To je zagotovilo, da ne bosta zares ostala praznih rok ali drugače povedano s precej manj denarja, kot ga bosta potrebovala v upokojitvenih letih. Konec januarja 2010 je potekala skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP), ki je obravnavala izredno pomembne spremembe pravil poklicnega pokojninskega zavarovanja in spremembo statuta SOP. Podrobno se seznanita s tem, obiščita predstavnike SOP, če je potrebno, usmerita svoj čas v izobraževanje in spoznavanje, kje je vajin denar, ki ga vplačujeta, eden že celih 30, drugi pa 15 let.

Sicer nisem zagovornik prostovoljnih pokojninskih zavarovanj, so pa ta lahko dodatek k pokojninskemu načrtu. Priporočam pa, da nikakor ne računate, da vama bo samo ta vir upokojitvenih prihodkov omogočil dostojno finančno življenje v tretjem življenjskem obdobju. Svetujem vama, da se resno pripravita na desetletje zrelega finančnega oziroma pokojninskega načrtovanja in se izogibata govoricam in nepreverjenim informacijam.

Še najslabše, kar lahko naredite, je, da strah vpliva še na vašega sina oziroma na njegovo pokojninsko načrtovanje. Zavedajte se, da bo to njegov največji življenjski strošek, torej najdražji finančni cilj, zato je edino smiselno, da začne za dodatno pokojnino varčevati takoj, ko se zaposli. Za začetek naj varčuje prek bančnih depozitov, in dokler ne bo imel privarčevanih vsaj pet mesečnih prihodkov denarne rezerve, naj se ne odloča za druge oblike pokojninskih varčevanj ali naložb.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.3.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Pokojninsko varčevanje – trideset evrov na mesec ni dovolj
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?

VAŠE VPRAŠANJE:

V delnicah slovenskih blue chipov imava še slabih dva tisoč evrov. Skupaj z delodajalcem (večino delodajalec) od leta 2002 vplačujem v pokojninski sklad ene od bank (drugi steber) okoli 150 evrov na mesec. Mislim, da je trenutna vrednost dobrih 11 tisoč evrov. Žena pa od leta 2004 skupaj z delodajalcem vplačuje v sklad kapitalske družbe za javne uslužbence.

Delodajalec vplača okoli 30 evrov na mesec, sama pa zadnja leta decembra vplačuje še po tisoč evrov, predvsem zaradi davčnih olajšav. Konec leta 2009 je imela v tem skladu okoli 4.500 evrov. Živimo v dovolj velikem lastniškem stanovanju. Posojil nimava.

V prihodnjih dveh letih nameravava približno sedem tisoč evrov nameniti za zamenjavo avta, kar pa ni nujno. Do borznih in podobnih naložb sva bolj zadržana, nisva preveč naklonjena tveganju, ampak razmišljava, da bi bilo premoženje dobro razpršiti.

Nagibava se tudi k možnosti nakupa stanovanja skupaj s starši, ki bi bilo naložba in bi ga oddajali. Najin vložek bi bil 50 tisoč evrov. Osebnega življenjskega ali nezgodnega zavarovanja nimava, zavarovanje pa imamo sklenjeno za otroka in stanovanje.

Kako naj sestavimo portfelj naložb (borza, nepremičnina ) s privarčevanim denarjem in z denarjem, ki ga mesečno privarčujemo, da bo čim bolj razpršeno in da bi uresničila postavljene cilje? Kakšna osebna zavarovanja nam priporočate? Zanima naju tudi, kakšno pokojnino lahko pričakujeva in od kdaj?

NAŠ ODGOVOR:
Začnimo pri temelju osebnih financ zaščiti pred izpadom družinskih prihodkov. Ta je še toliko bolj pomembna, ker sta od vajinih prihodkov finančno odvisna dva mladoletna družinska člana.

Treba se je vprašati, v katerih primerih oziroma scenarijih lahko izpade prihodek enega ali obeh. Prvič, ob izgubi službe; drugič ob morebitni nezmožnosti opravljanja dela zaradi poškodbe (bolezen, invalidnost); in tretjič, zaradi najhujšega prezgodnje smrti.

Za prvi primer (izguba službe) sta skoraj že zaščitena. Enaindvajset tisoč evrov, ki jih kratkoročno vežeta na banki, je približno sedem vajinih skupnih mesečnih prihodkov. Priporočam, da ta denar namenita samo za zaščito pred izpadom prihodkov skozi celotno vajino delovno obdobje.

Za drugi in tretji scenarij izpada prihodkov nimata ustrezne zaščite, čeprav bi jo glede na vajin izredno soliden finančni položaj lahko imela. Priporočam, da vsak od vaju sklene samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, ki ni vezano na nobeno od drugih oblik zavarovanj. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj 100-kratnik mesečnih prihodkov.

Prav tako vama priporočam sklenitev življenjskega zavarovanja brez varčevalne komponente gre za tako imenovano riziko življenjsko zavarovanje. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj sedemkratnik letnih prihodkov.

Za otroka niste navedli, kako sta zavarovana oziroma katere oblike zavarovanj ste sklenili zanju. Primerno je samo nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, drugih oblik pa ne priporočam. Če imate sklenjeno katerokoli drugo zavarovanje, predlagam temeljitejši pregled polic pri strokovno usposobljeni osebi za nepristransko oceno oziroma nasvet.

Takoj odprita poseben varčevalni račun na banki in varčujta za naslednji finančni cilj avto. Cilj: v dveh letih privarčevati sedem tisoč evrov. Nameniti bo treba po približno 300 evrov na mesec. Če avtomobila takrat ne bosta kupila, bo privarčevani denar namenjen za druge finančne cilje.

Glavni finančni cilj bi moral postati dodatna pokojnina. Ne želim pretiravati ali vaju strašiti, a to bo zagotovo vajin največji življenjski strošek (kar velja za vse nas).

Vplačila v drugi steber, ki jih že izvajata, bodo sicer malo pripomogla, a zaradi konservativne politike pokojninskih skladov vam s tem ne bo uspelo pridobiti želene finančne varnosti. Razumem, da ste tudi sami konservativni, a sredstva za pokojninsko varčevanje boste morali izpostaviti naložbam z višjo stopnjo tveganja.

Naj razložim namesto da opisujem, kako lahko statistična inflacija vpliva na kupno moč vašega denarja, za lažjo, žal pa tudi bolj realno ponazoritev predvidevam, da bo letna inflacijska stopnja petodstotna. V tem primeru se bo realna vrednost ene denarne enote v 40 letih znižala za približno sedemkrat ali drugače povedano: 700 evrov, ki vam jih danes obljubljajo različni izračuni, bo po koncu 40-letnega varčevanja v resnici vrednih le približno 100 današnjih evrov.

Samo zaradi inflacije tako večini varčevalcev nikoli ne bo uspelo pridobiti dovolj visoke pokojninske rente, ki bi jim zagotavljala finančno dostojno življenje. Treba je razumeti, da pri varčevanju za dodatno pokojnino najbolj tvegate, če sploh ne tvegate. Ne glede na vse borzne pretrese in nihajnosti, bo nujno treba tudi tvegati.

Vajin finančni položaj vama omogoča, da začneta intenzivneje zbirati finančne informacije, ki vaju bodo že danes popeljale na pravo pot varčevanja oziroma vlaganja za dostojno dodatno pokojnino. Privarčujeta skoraj tretjino mesečnih prihodkov in priporočam, da ves privarčevani denar razen 300 evrov, ki jih bosta prihodnji dve leti varčevala za morebiten nakup avtomobila namenita izključno za dodatno pokojnino.

Za začetek lahko ta denar nekaj časa varčujeta na banki, a naj bo ločen od drugih varčevalnih ciljev. Postopno, skladno z vajinim razumevanjem pravilnega finančnega načrtovanja in spoznavanja zakonitosti finančnih trgov, pa ga bosta preusmerila v bolj tvegane naložbe.

Zakaj vama ne priporočam nakupa oziroma sofinanciranja stanovanja za oddajanje? Prvič, zanj nimata dovolj denarja, torej bi se morala dodatno zadolžiti ali pa intenzivno varčevati in pozabiti na druge finančne cilje (dodatna pokojnina).

Drugič, denar bi morala črpati iz varnostnega sklada (21 tisoč evrov), ki je temelj pravilnega in stabilnega finančnega načrtovanja. In tretjič, ne glede na splošen ugled in mnenje, da so nepremičnine kot naložba namenjene prav vsem v kakršnihkoli razmerah, so le alternativna oblika naložbe, in to celo ena izmed najbolj nelikvidnih.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.2.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?

Zdelo se mi je, ker je samo en zaposlen, pa še ta z nizko plačo, da sva se modro odločila, vendar pa me je pred časom začelo skrbeti, kaj ti zneski sploh pomenijo? Kdo ali kaj mi jamči, da bo čez 25 let ob inflaciji 10 tisoč evrov še vedno enak znesek, kot je to danes? Ali bo to morda zadoščalo le za teden toplic? Kaj pa štipendija za otroke? Ali si bo lahko otrok z zneskom 80 evrov sploh kaj pomagal ali pa bo to dovolj le za dve kavi na faksu?

Naj omenim še, da je možev delodajalec sklenil kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, čemur se je mož pred dvema letoma tudi pridružil. Sicer je letnik 1975, zaposlen že od leta 1990, tako da bo verjetno šel prej v pokoj kot njegovi vrstniki. Sama sem letnik 1976, imam samo pet let delovne dobe in nimam sklenjenega nobenega pokojninskega zavarovanja. Znova se nameravam zaposliti čez približno tri leta ali odpreti svoj s. p.

Kaj nam predlagate? Ali naj pretrgava življenjsko zavarovanje in izgubiva polovico vplačanih zneskov (tako sem prebrala v tabeli AS), vendar pa sem tudi zasledila, da je pretrganje skoraj neizvedljivo le v primeru selitve v drugi državo, smrti … Kaj mi svetujete za pokojninsko zavarovanje?

Pa še to. Kar zadeva varčevanje, sva z možem zelo konservativna, na banki imava vezanih 13 tisoč evrov, ki si jih ne upava nalagati v kakršnekoli sklade, delnice in podobno. Stanovanja nimava. Zasledila sem množično ponudbo brezplačnih svetovalnih družb na spletu, pa me zanima, ali mi svetujete, da se obrnem na katero od njih?

ODGOVOR:
V nobenem primeru ni mogoče natančno napovedovati, kolikšna bo inflacija v prihodnosti. Tako je posameznikovo sprotno prilagajanje njej edina smiselna rešitev pri finančnem načrtovanju katerihkoli finančnih ciljev. Kaj to pomeni? Katerekoli oblike finančnih produktov že imate, je inflaciji mogoče slediti ali jo premagati samo po dveh poteh. Ali varčevalne zneske povečujete skladno z njo, uskladitev se lahko naredi recimo enkrat na leto, ali pa denar izpostavite bolj tveganim finančnim oblikam (vzajemni skladi, delnice in podobno). V vašem trenutnem finančnem položaju se je smiselno odločiti za prvo možnost.

Sklenili ste življenjsko zavarovanje z najnižjo možno anuiteto in z vključeno varčevalno komponento. Tako lahko brez težav sklepam, da imate izredno nizko zavarovalno kritje v primeru smrti, kar pomeni, da je vaša družina preveč izpostavljena tveganjem. Kakršnokoli pretrganje tovrstnega zavarovanja vam močno odsvetujem. Celo nasprotno z možem morata optimizirati zavarovalna kritja, torej jih povišati. Za te namene so primerna riziko življenjska zavarovanja brez varčevalne komponente in tudi pri vajinih nizkih prihodkih ni ovir, da jih ne bi imela urejenih. So namreč izredno poceni, ker ni vključene varčevalne komponente, vsebujejo pa višja zavarovalna kritja, res pa je, da komercialno niso dovolj privlačna, da bi bila opaznejša v ponudbah zavarovalnic. Ker si lahko z zelo nizkimi stroški uredite temelj družinskega finančnega načrtovanja, torej poskrbite za zaščito, vama z možem močno priporočam najprej malce več raziskovanja tega področja. Okrepitev zaščitnega dela optimiziranje življenjskih zavarovanj naj postane vaša glavna skrb.

Z rentnimi varčevanji za otroke ni nič narobe, če imate seveda občutek, da si to lahko finančno privoščite. Sicer sam nisem zagovornik večjih varčevalnih zneskov, ki jih starši namenjajo za šolanje otrok, saj se, če starši preveč pozabijo nase (recimo na dodatno pokojnino), lahko zgodi črn scenarij, da starši otrokom postanejo hudo finančno breme.

Privarčevanih imate 13 tisoč evrov, kar ob morebitni izgubi službe vašega moža pomeni 13 mesečnih prihodkov, ki jih trenutno prejemate v družinski proračun. To je vaše varovalo, družinski varnostni sklad in vsa količina denarja naj za zdaj vsekakor ostane na banki. Seveda vama privoščim, da vama varnostnega sklada (ob morebitni izgubi službe ali prihodkov enega ali celo obeh kadarkoli v prihodnosti) nikoli ne bi bilo treba izkoristiti, tako da bi lahko ta denar namenila vajini dodatni pokojnini.

Tudi sami ste okvirno navedli, da je prav in potrebno, da z možem povečata prihodke. To pa je mogoče samo v dveh primerih (dediščine in podobne naključne prihodke bom izvzel): ali se z možem osredotočita na to, da se mu prihodki povečajo, ali pa porazdelita breme dela na oba, tako da začnete prihodke ustvarjati tudi sami. To je seveda popolnoma vajina odločitev in nobena ni napačna, a načrtovati začnite čim prej, čeprav se bo scenarij morda začel uresničevati šele čez nekaj let. Medtem se čim več izobražujte in zavestno proučite svoje misli in občutke o denarju, saj je to ključ do temeljnega razumevanja lastnega odnosa do njega. Tako bosta z možem postajala vse bolj finančno odgovorni osebi, ki bosta otrokom privzgojila pravilen odnos do denarja.

Kar zadeva pokojninsko načrtovanje, predlagam, da se ga z možem lotita šele po povečanju vajinih prihodkov; predvidoma torej po vaši zaposlitvi ali samostojnem podjetniškem delu. Še pred rojstvom tretjega otroka pa le okrepita zaščitne temelje družinskih financ in si zagotovita realen občutek varnosti in čim več tistega prostega časa, ki vama bo še ostal, namenjajta informiranju, izobraževanju in odgovornim pogovorom o denarju.

Kar zadeva finančne svetovalce, pa poskušajte pridobiti čim več različnih mnenj; čim več poizvedujte po telefonu, na internetu, v finančnosvetovalnih družbah ali neposredno pri finančnih institucijah. Korektno pomoč boste prepoznali tako, da vam ne bodo na prvo žogo prodajali finančnih produktov, temveč se bodo poglobili v iskanje rešitev, ki so primerne izključno za vašo družino.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 20.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami vprašanja v povezavi z različnimi oblikami varčevanj, investicij, zavarovanj in želite strokovne in nepristranske odgovore?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Ujeti v nehvaležno in skrajno škodljivo kolesje nepoštenega in neetičnega ravnanja v trženju finančnih produktov
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank