Kako bolje upravljati z osebnimi financami» Zaščita / zavarovanja

Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate

Igor Mujdrica — Wed, 24 Feb 2010 12:52:42 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Sva poročena, oba stara 39 let, otroka pa imata 11 in pet let. Najin skupni mesečni dohodek je okoli tri tisoč evrov neto, oba sva redno zaposlena. Delovne dobe imava približno 16 let. Prihraniva od 500 do tisoč evrov na mesec. Prihranjenih imava 21 tisoč evrov, ki jih varčujeva v banki v kratkoročni vezavi.

V delnicah slovenskih blue chipov imava še slabih dva tisoč evrov. Skupaj z delodajalcem (večino delodajalec) od leta 2002 vplačujem v pokojninski sklad ene od bank (drugi steber) okoli 150 evrov na mesec. Mislim, da je trenutna vrednost dobrih 11 tisoč evrov. Žena pa od leta 2004 skupaj z delodajalcem vplačuje v sklad kapitalske družbe za javne uslužbence.

Delodajalec vplača okoli 30 evrov na mesec, sama pa zadnja leta decembra vplačuje še po tisoč evrov, predvsem zaradi davčnih olajšav. Konec leta 2009 je imela v tem skladu okoli 4.500 evrov. Živimo v dovolj velikem lastniškem stanovanju. Posojil nimava.

V prihodnjih dveh letih nameravava približno sedem tisoč evrov nameniti za zamenjavo avta, kar pa ni nujno. Do borznih in podobnih naložb sva bolj zadržana, nisva preveč naklonjena tveganju, ampak razmišljava, da bi bilo premoženje dobro razpršiti.

Nagibava se tudi k možnosti nakupa stanovanja skupaj s starši, ki bi bilo naložba in bi ga oddajali. Najin vložek bi bil 50 tisoč evrov. Osebnega življenjskega ali nezgodnega zavarovanja nimava, zavarovanje pa imamo sklenjeno za otroka in stanovanje.

Kako naj sestavimo portfelj naložb (borza, nepremičnina ) s privarčevanim denarjem in z denarjem, ki ga mesečno privarčujemo, da bo čim bolj razpršeno in da bi uresničila postavljene cilje? Kakšna osebna zavarovanja nam priporočate? Zanima naju tudi, kakšno pokojnino lahko pričakujeva in od kdaj?

NAŠ ODGOVOR:
Začnimo pri temelju osebnih financ zaščiti pred izpadom družinskih prihodkov. Ta je še toliko bolj pomembna, ker sta od vajinih prihodkov finančno odvisna dva mladoletna družinska člana.

Treba se je vprašati, v katerih primerih oziroma scenarijih lahko izpade prihodek enega ali obeh. Prvič, ob izgubi službe; drugič ob morebitni nezmožnosti opravljanja dela zaradi poškodbe (bolezen, invalidnost); in tretjič, zaradi najhujšega prezgodnje smrti.

Za prvi primer (izguba službe) sta skoraj že zaščitena. Enaindvajset tisoč evrov, ki jih kratkoročno vežeta na banki, je približno sedem vajinih skupnih mesečnih prihodkov. Priporočam, da ta denar namenita samo za zaščito pred izpadom prihodkov skozi celotno vajino delovno obdobje.

Za drugi in tretji scenarij izpada prihodkov nimata ustrezne zaščite, čeprav bi jo glede na vajin izredno soliden finančni položaj lahko imela. Priporočam, da vsak od vaju sklene samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, ki ni vezano na nobeno od drugih oblik zavarovanj. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj 100-kratnik mesečnih prihodkov.

Prav tako vama priporočam sklenitev življenjskega zavarovanja brez varčevalne komponente gre za tako imenovano riziko življenjsko zavarovanje. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj sedemkratnik letnih prihodkov.

Za otroka niste navedli, kako sta zavarovana oziroma katere oblike zavarovanj ste sklenili zanju. Primerno je samo nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, drugih oblik pa ne priporočam. Če imate sklenjeno katerokoli drugo zavarovanje, predlagam temeljitejši pregled polic pri strokovno usposobljeni osebi za nepristransko oceno oziroma nasvet.

Takoj odprita poseben varčevalni račun na banki in varčujta za naslednji finančni cilj avto. Cilj: v dveh letih privarčevati sedem tisoč evrov. Nameniti bo treba po približno 300 evrov na mesec. Če avtomobila takrat ne bosta kupila, bo privarčevani denar namenjen za druge finančne cilje.

Glavni finančni cilj bi moral postati dodatna pokojnina. Ne želim pretiravati ali vaju strašiti, a to bo zagotovo vajin največji življenjski strošek (kar velja za vse nas).

Vplačila v drugi steber, ki jih že izvajata, bodo sicer malo pripomogla, a zaradi konservativne politike pokojninskih skladov vam s tem ne bo uspelo pridobiti želene finančne varnosti. Razumem, da ste tudi sami konservativni, a sredstva za pokojninsko varčevanje boste morali izpostaviti naložbam z višjo stopnjo tveganja.

Naj razložim namesto da opisujem, kako lahko statistična inflacija vpliva na kupno moč vašega denarja, za lažjo, žal pa tudi bolj realno ponazoritev predvidevam, da bo letna inflacijska stopnja petodstotna. V tem primeru se bo realna vrednost ene denarne enote v 40 letih znižala za približno sedemkrat ali drugače povedano: 700 evrov, ki vam jih danes obljubljajo različni izračuni, bo po koncu 40-letnega varčevanja v resnici vrednih le približno 100 današnjih evrov.

Samo zaradi inflacije tako večini varčevalcev nikoli ne bo uspelo pridobiti dovolj visoke pokojninske rente, ki bi jim zagotavljala finančno dostojno življenje. Treba je razumeti, da pri varčevanju za dodatno pokojnino najbolj tvegate, če sploh ne tvegate. Ne glede na vse borzne pretrese in nihajnosti, bo nujno treba tudi tvegati.

Vajin finančni položaj vama omogoča, da začneta intenzivneje zbirati finančne informacije, ki vaju bodo že danes popeljale na pravo pot varčevanja oziroma vlaganja za dostojno dodatno pokojnino. Privarčujeta skoraj tretjino mesečnih prihodkov in priporočam, da ves privarčevani denar razen 300 evrov, ki jih bosta prihodnji dve leti varčevala za morebiten nakup avtomobila namenita izključno za dodatno pokojnino.

Za začetek lahko ta denar nekaj časa varčujeta na banki, a naj bo ločen od drugih varčevalnih ciljev. Postopno, skladno z vajinim razumevanjem pravilnega finančnega načrtovanja in spoznavanja zakonitosti finančnih trgov, pa ga bosta preusmerila v bolj tvegane naložbe.

Zakaj vama ne priporočam nakupa oziroma sofinanciranja stanovanja za oddajanje? Prvič, zanj nimata dovolj denarja, torej bi se morala dodatno zadolžiti ali pa intenzivno varčevati in pozabiti na druge finančne cilje (dodatna pokojnina).

Drugič, denar bi morala črpati iz varnostnega sklada (21 tisoč evrov), ki je temelj pravilnega in stabilnega finančnega načrtovanja. In tretjič, ne glede na splošen ugled in mnenje, da so nepremičnine kot naložba namenjene prav vsem v kakršnihkoli razmerah, so le alternativna oblika naložbe, in to celo ena izmed najbolj nelikvidnih.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.2.2010

Sorodni prispevki

VAŠE VPRAŠANJE: Sva poročena, oba stara 39 let, otroka pa imata 11 in pet let. Najin skupni mesečni dohodek je okoli tri tisoč evrov neto, oba sva redno zaposlena. Delovne dobe imava približno 16 let. Prihraniva od 500 do tisoč evrov na mesec. Prihranjenih imava 21 tisoč evrov, ki jih varčujeva v banki v kratkoročni vezavi. V delnicah [...]

Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?

Igor Mujdrica — Thu, 21 Jan 2010 19:50:08 +0000

VPRAŠANJE:
Sem mlada mamica, spomladi pričakujemo tretjega otroka. Sem brezposelna, za družinske prihodke skrbi mož, ki ima sicer nizko plačo z nadurami in nočnim delom okoli tisoč evrov na mesec, dobivamo pa tudi otroški dodatek v višini 170 evrov na mesec. Zelo me skrbi, da sva naredila večjo neumnost. Pri Adriatic Slovenici sem namreč pred petimi leti precej brezglavo sklenila življenjsko zavarovanje za naju, sicer z najnižjo možno anuiteto okoli 20 evrov na mesec, za otroka pa rentno varčevanje za prvega otroka pred petimi leti, za drugega pa v začetku minulega leta. Po 30 letih naj bi tako vsak od naju z možem dobil znesek 10 tisoč evrov, otroka pa štipendijo v višini okoli 80 evrov na mesec za obdobje petih let.

Zdelo se mi je, ker je samo en zaposlen, pa še ta z nizko plačo, da sva se modro odločila, vendar pa me je pred časom začelo skrbeti, kaj ti zneski sploh pomenijo? Kdo ali kaj mi jamči, da bo čez 25 let ob inflaciji 10 tisoč evrov še vedno enak znesek, kot je to danes? Ali bo to morda zadoščalo le za teden toplic? Kaj pa štipendija za otroke? Ali si bo lahko otrok z zneskom 80 evrov sploh kaj pomagal ali pa bo to dovolj le za dve kavi na faksu?

Naj omenim še, da je možev delodajalec sklenil kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, čemur se je mož pred dvema letoma tudi pridružil. Sicer je letnik 1975, zaposlen že od leta 1990, tako da bo verjetno šel prej v pokoj kot njegovi vrstniki. Sama sem letnik 1976, imam samo pet let delovne dobe in nimam sklenjenega nobenega pokojninskega zavarovanja. Znova se nameravam zaposliti čez približno tri leta ali odpreti svoj s. p.

Kaj nam predlagate? Ali naj pretrgava življenjsko zavarovanje in izgubiva polovico vplačanih zneskov (tako sem prebrala v tabeli AS), vendar pa sem tudi zasledila, da je pretrganje skoraj neizvedljivo le v primeru selitve v drugi državo, smrti … Kaj mi svetujete za pokojninsko zavarovanje?

Pa še to. Kar zadeva varčevanje, sva z možem zelo konservativna, na banki imava vezanih 13 tisoč evrov, ki si jih ne upava nalagati v kakršnekoli sklade, delnice in podobno. Stanovanja nimava. Zasledila sem množično ponudbo brezplačnih svetovalnih družb na spletu, pa me zanima, ali mi svetujete, da se obrnem na katero od njih?

ODGOVOR:
V nobenem primeru ni mogoče natančno napovedovati, kolikšna bo inflacija v prihodnosti. Tako je posameznikovo sprotno prilagajanje njej edina smiselna rešitev pri finančnem načrtovanju katerihkoli finančnih ciljev. Kaj to pomeni? Katerekoli oblike finančnih produktov že imate, je inflaciji mogoče slediti ali jo premagati samo po dveh poteh. Ali varčevalne zneske povečujete skladno z njo, uskladitev se lahko naredi recimo enkrat na leto, ali pa denar izpostavite bolj tveganim finančnim oblikam (vzajemni skladi, delnice in podobno). V vašem trenutnem finančnem položaju se je smiselno odločiti za prvo možnost.

Sklenili ste življenjsko zavarovanje z najnižjo možno anuiteto in z vključeno varčevalno komponento. Tako lahko brez težav sklepam, da imate izredno nizko zavarovalno kritje v primeru smrti, kar pomeni, da je vaša družina preveč izpostavljena tveganjem. Kakršnokoli pretrganje tovrstnega zavarovanja vam močno odsvetujem. Celo nasprotno z možem morata optimizirati zavarovalna kritja, torej jih povišati. Za te namene so primerna riziko življenjska zavarovanja brez varčevalne komponente in tudi pri vajinih nizkih prihodkih ni ovir, da jih ne bi imela urejenih. So namreč izredno poceni, ker ni vključene varčevalne komponente, vsebujejo pa višja zavarovalna kritja, res pa je, da komercialno niso dovolj privlačna, da bi bila opaznejša v ponudbah zavarovalnic. Ker si lahko z zelo nizkimi stroški uredite temelj družinskega finančnega načrtovanja, torej poskrbite za zaščito, vama z možem močno priporočam najprej malce več raziskovanja tega področja. Okrepitev zaščitnega dela optimiziranje življenjskih zavarovanj naj postane vaša glavna skrb.

Z rentnimi varčevanji za otroke ni nič narobe, če imate seveda občutek, da si to lahko finančno privoščite. Sicer sam nisem zagovornik večjih varčevalnih zneskov, ki jih starši namenjajo za šolanje otrok, saj se, če starši preveč pozabijo nase (recimo na dodatno pokojnino), lahko zgodi črn scenarij, da starši otrokom postanejo hudo finančno breme.

Privarčevanih imate 13 tisoč evrov, kar ob morebitni izgubi službe vašega moža pomeni 13 mesečnih prihodkov, ki jih trenutno prejemate v družinski proračun. To je vaše varovalo, družinski varnostni sklad in vsa količina denarja naj za zdaj vsekakor ostane na banki. Seveda vama privoščim, da vama varnostnega sklada (ob morebitni izgubi službe ali prihodkov enega ali celo obeh kadarkoli v prihodnosti) nikoli ne bi bilo treba izkoristiti, tako da bi lahko ta denar namenila vajini dodatni pokojnini.

Tudi sami ste okvirno navedli, da je prav in potrebno, da z možem povečata prihodke. To pa je mogoče samo v dveh primerih (dediščine in podobne naključne prihodke bom izvzel): ali se z možem osredotočita na to, da se mu prihodki povečajo, ali pa porazdelita breme dela na oba, tako da začnete prihodke ustvarjati tudi sami. To je seveda popolnoma vajina odločitev in nobena ni napačna, a načrtovati začnite čim prej, čeprav se bo scenarij morda začel uresničevati šele čez nekaj let. Medtem se čim več izobražujte in zavestno proučite svoje misli in občutke o denarju, saj je to ključ do temeljnega razumevanja lastnega odnosa do njega. Tako bosta z možem postajala vse bolj finančno odgovorni osebi, ki bosta otrokom privzgojila pravilen odnos do denarja.

Kar zadeva pokojninsko načrtovanje, predlagam, da se ga z možem lotita šele po povečanju vajinih prihodkov; predvidoma torej po vaši zaposlitvi ali samostojnem podjetniškem delu. Še pred rojstvom tretjega otroka pa le okrepita zaščitne temelje družinskih financ in si zagotovita realen občutek varnosti in čim več tistega prostega časa, ki vama bo še ostal, namenjajta informiranju, izobraževanju in odgovornim pogovorom o denarju.

Kar zadeva finančne svetovalce, pa poskušajte pridobiti čim več različnih mnenj; čim več poizvedujte po telefonu, na internetu, v finančnosvetovalnih družbah ali neposredno pri finančnih institucijah. Korektno pomoč boste prepoznali tako, da vam ne bodo na prvo žogo prodajali finančnih produktov, temveč se bodo poglobili v iskanje rešitev, ki so primerne izključno za vašo družino.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 20.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami vprašanja v povezavi z različnimi oblikami varčevanj, investicij, zavarovanj in želite strokovne in nepristranske odgovore?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

Sorodni prispevki

Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta

Klemen Kavčič — Tue, 19 Jan 2010 20:28:50 +0000

Zavarovanje doma je eden tistih zavarovalniških produktov, ki mu Slovenci ne namenjamo dovolj pozornosti, pravijo na zavarovalnicah. Po oceni predsednika uprave Adriatica Slovenice Gabrijela Škofa je pri nas zavarovanih približno komaj 40 odstotkov stanovanjskih hiš, zavarovarljivih pa je še vsaj toliko. Tudi stanovanja, vključno s premičninami, še niso dovolj zavarovana, poudarja, ob škodnih dogodkih, kot so naravne nesreče, pa se pokaže, da mnoge zavarovalne police niso ustrezne, imajo prenizke zavarovalne vsote, niti ne krijejo vseh potrebnih rizikov.

Izkušnje zavarovalničarjev in finančnih svetovalcev kažejo, da se predvsem v večstanovanjskih objektih lastniki ne pozanimajo dovolj, kako kakovostne police imajo sklenjene prek upravnikov. Klemen Kavčič iz podjetja i-svetovanje je povedal, da bi ob nakupu stanovanja v večstanovanjskem objektu lastniki morali pri upravniku preveriti vsebino zavarovalne police za etažno lastnino – po črki zakona je upravnik na podlagi potrditve lastnikov sicer dolžan poskrbeti, da je objekt zavarovan, vendar je ponavadi polica slaba oziroma krije samo osnovne nevarnosti in tudi zavarovalne vsote niso primerno določene.

»Pogosto stanovalci vedo, da je za objekt sklenjeno neko zavarovanje, zato se s tem ne ukvarjajo, ko pa se zgodi škodni primer, se pojavi težava, saj polica ne krije tistega, kar pričakujejo,« je dejal Kavčič. Zavarovalničarji poudarjajo, da stanovalci med ponudbami pogosto izbirajo samo na podlagi cene, ne zavedajo pa se, da se najcenejši produkt ne izkaže nujno tak, če pogledamo daljše časovno obdobje, v katerem se lahko zgodijo tudi škodni primeri.

V osnovno zavarovanje ni vključen izliv vode, ravno takšnih primerov pa je zaradi dotrajanosti instalacij v starejših blokih zelo veliko, je opozoril Jager. Ker je kakovost skupnega etažnega zavarovanja odvisna od upravnika oziroma od skupne volje stanovalcev, ni nujno, da so z njo zadovoljni vsi etažni lastniki. Vsak posameznik se lahko tudi sam odloči za zavarovanje objekta, in sicer v skladu z njegovim lastniškim deležem. Polico z želenimi kritji lahko sklene pri kateri koli zavarovalnici, vendar bo v tem primeru določen delež objekta za posamezne nevarnosti (na primer požar) zavarovan dvakrat, kar pa ob morebitnem zavarovalnem primeru ne bo vplivalo na višino izplačane zavarovalnine. Temu se je mogoče izogniti s sklenitvijo dodatka k obstoječi (skupni) zavarovalni polici pri isti zavarovalnici – lastnik plača dodatne premije glede na solastniški delež. Nekatere zavarovalnice ponujajo tudi tako imenovano dozavarovanje, torej lahko stranka posamezna kritja, ki jih ni na osnovni polici, in višje zavarovalne vsote, sklene pri drugi zavarovalnici kot je ‘osnovna’ pogodba.

Na vprašanje, katera zavarovalna kritja je dobro vključiti v polico, strokovnajki odgovarjajo, da je to odvisno od lokacije nepremičnine. Ljudje pogosto ne želijo oziroma se jim ne zdi potrebno zavarovati za primer izliva vode, potresa. Glede na lokacijo je potem vredno razmisliti še o nevarnosti poplav, vdora meteornih vod, plazov, stroških, ki bi nastali pri gradnji novega objekta in podobno.

Zavarovalničarji še opozarjajo, da zavarovalne police krijejo samo tiste nevarnosti, ki so v pogodbi navedene. Zavarovanje proti streli v okviru zavarovanja nepremičnin na primer pomeni kritje škode, ki bi nastala na objektu ob neposrednem udaru vanj. To se ne zgodi pogosto, poudarjajo agenti, dogaja pa se, da strela, ki udari v bližino objekta, povzroči uničenje instalacij. Če zavarovanec nima dogovorjenega posebnega kritja za to, izplačila zavarovalnine ne more pričakovati.

Zavarovanje premičnin v stanovanju sklepajo etažni lastniki posamično. Zavarovalnice pa različno opredeljujejo, kaj se zavaruje kot nepremičnina in kaj kot premičnina. Posameznik, ki sklepa vsako zavarovanje pri drugi ponudnici, naj bo še posebno pozoren na to, saj se lahko zgodi, da določen element ni vključen v nobeni polici. Primer je lahko parket, ki ga ena zavarovalnica uvršča med premičnine, druga med nepremičnine.

Zadrege se pogosto pojavijo tudi pri zavarovanju odgovornosti. Zavarovanec, ki je izbral določeno kritje za izliv vode, si je s tem zagotovil, da bo zavarovalnica krila škodo v njegovem stanovanju. V večstanovanjskih objektih pa se zgodi, da takšen dogodek povzroči škodo tudi v sosednjih stanovanjih. Če se lastnik želi zavarovati tudi za to, je na mestu razširitev kritja za odgovornost. Pri tem strokovnjaki svetujejo razumno visoke zavarovalne vsote in opozarjajo, da v okvir tega spada na primer tudi morebitna povzročitev nesreče na smučišču, odškodnina tretji osebi, če jo ugrizne zavarovančev pes, kritje škode, ki jo povzroči zavarovančev otrok tretji osebi. Prav tako je pri odločanju, katera kritja bi vključili v zavarovalno polico, dobro vedeti, da si od njih lahko obetamo natanko tisto, kar obljubljajo. Tako ni isto, ali steklo razbije toča ali pa žoga.

Preden sklenemo zavarovalno polico, se je dobro posvetovati s strokovnjakom, še bolje je, če informacije poiščemo pri več agentih in neodvisnih strokovnjakih.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT, dne 18.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate dodatna vprašanja glede zavarovanja vašega doma? Želite, da vam brez obveznosti podamo strokovno in nepristransko oceno premoženjskega zavarovanja vaše hiše, stanovanja ali stanovanjske opreme?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

Sorodni prispevki

Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?

Klemen Kavčič — Wed, 06 Jan 2010 14:46:22 +0000

Ko govorimo o varčevanju, ponavadi razmišljamo, kako in koliko dajati na stran, redkeje pa, ali bi lahko prihranili pri stroških, ki jih imamo s storitvami in produkti, ki jih ne potrebujemo. Novo leto je pravi čas, da pregledamo tudi različne varčevalne, zavarovalne in druge pogodbe ter preverimo, ali nam še ustrezajo.

Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
Pogosto sklenemo katero izmed zavarovanj, nato pa leto za letom vplačujemo premijo, ne da bi preverili, ali je sploh še ustrezno. Kaj potrebujemo in koliko, je seveda odvisno od posameznika, a vendarle mora vsakdo imeti pregled nad sklenjenimi pogodbami. Če smo na primer sklenili zavarovanje za nepremičnino, nato pa vanjo vlagali, je smiselno prilagoditi zavarovalno vsoto, sicer bomo v primeru zavarovalnega primera dobili nižje izplačilo, kot je bila dejanska škoda. Najbolje je, da imamo vse sklenjene pogodbe shranjene skupaj in na varnem mestu. Smotrno je imeti tudi zbirni spisek z navedbo vsebine pogodb ter kontaktnimi podatki. Pogodbe pregledujemo praviloma enkrat na leto oziroma ob kakršni koli spremembi finančnega ali osebnega stanja.

Najprej cilj, potem sredstvo
Kateri so temeljni ključi, po katerih posameznik sploh presoja ustreznost pogodb, ali imamo sklenjenih preveč ali premalo polic, ali so zavarovalne vsote ustrezne? Poznavanje osnov osebnih financ je ključno. Če jih ne poznamo in sklenemo pogodbo zgolj na podlagi prodajalčevega nasveta, ki mu je pogosto edini cilj zaslužek, bomo sami zelo težko presodili, ali je pogodba ustrezna. Pred nakupom produkta se je smotrno natančno poučiti o produktu, da bomo natančno vedeli, zakaj ga želimo imeti oziroma kako bomo z njim dosegli načrtovani cilj. Preveriti je dobro več različnih, predvsem pa argumentiranih ponudb in poiskati še dodatno mnenje. Dodatne informacije se izplača poiskati tudi na spletu. Večina ljudi sploh ne ve, katera zavarovanja imajo sklenjena, kar je velika težava. Marsikdaj pozabimo, da smo sploh sklenili neko pogodbo, še manj pa poznamo njene lastnosti. Za vsako tveganje bi morali imeti svoje zavarovanje, ne pa več hibridnih, posamezniku nepoznanih kombinacij, čeprav je včasih smotrno imeti tudi več istovrstnih zavarovanj. Zavarovalne vsote za primer trajne nezgodne invalidnosti, ki jih ponujajo zavarovalnice, so namreč lahko dokaj nizke – z eno polico dolgoročno tako ne moremo dosegati optimalnega zavarovalnega kritja za primer trajne invalidnosti. Če želimo imeti ustrezno visoko zavarovalno vsoto, je smiselno urediti še eno ali dve nezgodni zavarovanji. Na račun lastnega zdravja namreč ni smiselno varčevati, medtem ko je v preostalih primerih podvajanje produktov nesmiselno.

Kdaj spremeniti polico?
Število sklenjenih produktov je odvisno tudi od posameznikovega statusa in starosti. Če ima družino in od njega odvisne družinske člane (otroci, partner, bolni starši), je poleg nezgodnega smiselno tudi dobro življenjsko zavarovanje, sicer ta oblika zavarovanja načeloma sploh ni potrebna. To upoštevamo tudi pri pregledovanju smiselnosti pogodb – če so otroci že samostojni, bomo brez pogodbe privarčevali kar nekaj denarja, ki ga vplačujemo na napačen naslov. Kako ravnati, če ugotovimo, da imamo sklenjena na primer tri naložbena zavarovanja ali da police ne potrebujemo več? Najprej naj se zavarovanec vpraša, zakaj je sklenil tri zavarovalne pogodbe. Kar tako, na hitro žogo, ne prekinjajmo ali spreminjajmo polic, temveč jih skrbno preglejmo in preučimo položaj, v kateri smo se znašli. Posledica prehitrega in nepremišljenega ukrepanja so lahko veliki in nepotrebni stroški. Ali in po kakšnih pogojih sploh lahko pretrgamo neko zavarovanje ter kolikšni so s tem povezani stroški, je odvisno od splošnih pogojev ponudnika. Upoštevati pa je treba tudi, da v primeru prekinitve zavarovalne pogodbe pred potekom desetih let plačamo 6,5 odstotni davek na zavarovalne posle in davek na dobiček, če je bil v tem obdobju ustvarjen. Možno je tudi, da bomo pri pregledu polic ugotovili, da je zavarovalna vsota prenizka ali previsoka. V obeh primerih moramo to popraviti, saj nam zavarovanje ne koristi, če bi v škodnem primeru dobili desetkrat manjšo odškodnino, kot bi jo potrebovali, v drugem primeru pa samo plačujemo drage premije, ki se praviloma ne obrestujejo.

Prihranki?
Zavarovalnice ponavadi ponudijo popuste, če imamo pri njih sklenjenih več raznovrstnih zavarovalnih polic. Vendar pa je pri tem dobro biti pozoren, saj je lahko prihranek le navidezen. Zavarovalnice ponavadi ne ponujajo vseh oblik zavarovanj po sprejemljivi ceni. »Biti moramo odprti, če hočemo kaj prihraniti. To pomeni, da pregledamo ponudbo in premišljeno izbiramo najprimernejše produkte, ne glede na ponudnika, ter smo kritični potrošniki. Dobro je poiskati pravo osebo, ki bo strokovno pomagala urejati osebne finance, ne pa se pustiti zapeljati popoldanskim prodajalcem finančnih produktov. Govorimo o finančnem načrtovanju – to je proces, ki traja vse življenje, zato se ga je smiselno lotiti zrelo in premišljeno, tudi če nam to ‘ne diši’.

Klemen Kavčič

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT, dne 4.1.2010

Sorodni prispevki

Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?

Igor Mujdrica — Wed, 16 Dec 2009 16:26:39 +0000

OPIS PORTFELJA: Smo petčlanska družina. Z možem sva stara 40 let, otroci pa tri, sedem in deset let. Pred dvema letoma smo prodali stanovanje in se odselili v hišo, za katero smo najeli 70 tisoč evrov posojila za 20 let. Najini skupni prihodki v gospodinjstvu so približno 2.300 evrov. Mož zasluži 1.300 evrov, jaz pa tisoč. Pred kratkim smo podedovali 18 tisoč evrov. Zanima nas, kaj s tem denarjem.

Ali se splača poplačati del posojila ali je bolje, da bi ga plemenitili kako drugače, recimo za najino pokojnino? Če se odločimo za drugo možnost, me zanima, kje sploh varčevati, da bi dosegli boljše donose, in za koliko bi potem lahko imela višjo pokojnino. Zanimajo me tudi zavarovanja, saj zdaj nismo nikjer zavarovani. Zavarovano imamo le hišo in avtomobil. Kakšna zavarovanja sploh potrebujemo?

ODGOVOR: Finančni položaj ste opisali dovolj podrobno in predvidevam, da mesečne obveznosti, vključujoč stroške vzdrževanja nepremičnine, ne presegajo tretjine vajinih skupnih prihodkov. Zaradi selitve v hišo prav tako predvidevam, da boste v njej živeli in vzgajali otroke še mnogo let, prav verjetno je, da boste v njej preživeli vse svoje življenje. Če se poskusim postaviti v vajino vlogo z 18 tisoč evri podedovanih sredstev v rokah , se za poplačilo dela posojila ne bi odločil.

Nimam sicer podatka, ali imate poleg podedovanih sredstev že karkoli privarčevanega, kar pa niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da razumete, da ste v položaju, kjer vam manjka samo nekaj okrepitev finančnih temeljev.

Varnostni sklad

Varnostni sklad je eden izmed glavnih temeljev pravilnega upravljanja osebnih financ. Je količina privarčevanega denarja oziroma denarna rezerva za življenjsko nujne primere (izguba zaposlitve, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški …). Varnostna denarna rezerva mora biti vedno likvidna, torej vsak trenutek na voljo.

Tako so za ta temeljni gradnik primerne naslednje oblike finančnih produktov: bančne vloge na vpogled, mesečni depoziti, pozneje tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi. Druge oblike finančnih produktov za ta namen nikakor niso primerne.

Ker ste podedovali 18 tisoč evrov, predlagam, da vsaj polovico tega zneska, to je približno štiri vajine mesečne plače, namenite varnostnemu skladu. Ta denar naj bo torej na posebnem računu z namenom, da ga nikoli ne boste porabili za stroške, ki niso življenjsko pomembni. Če sredstev iz varnostnega sklada nikoli ne boste potrebovali, bodo namenjena vajini dodatni pokojnini.

Zavarovanja

Vprašajmo se, katerim tveganjem boste še izpostavljeni in katera je smiselno omiliti oziroma zmanjšati. Oba z možem potrebujeta življenjsko zavarovanje za primer smrti, saj imata tri mladoletne družinske člane, odvisne od vajinih prihodkov, prav tako sta denarno odvisna drug od drugega; ali drugače povedano če bi eden od vaju predčasno umrl, bi se finančni standard družine znižal in drugi verjetno ne bi bil zmožen plačevati vseh obveznosti in stroškov. Oba z možem potrebujeta tudi nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti.

Posameznik, ki postane priklenjen na posteljo in brez drugih virov dohodkov, predvsem pri trajni ter stoodstotni invalidnosti, se lahko sreča z resnimi dolgoročnimi finančnimi težavami, ne le zaradi oskrbe, temveč tudi (ne)zaposljivosti in s tem povezanim izpadom rednega dohodka. Tudi za otroke je treba razmisliti, kateri nezgodni primeri imajo lahko največje finančne posledice za vaju. Priporočam, da za vsakega otroka skleneta nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, saj je prav ta največja finančna obremenitev v primeru najhujšega.

Upam, da se napisano ne sliši preveč zapleteno, saj vaju pravi zapleti čakajo samo ob nerazumevanju različnih oblik zavarovanj. V praksi namreč starši precej pogosto sklepajo neustrezna zavarovanja, saj je nepoučenim zlahka prodati vse mogoče in nemogoče kombinacije zavarovalniških produktov. Ne storite te napake! Ne le da vaju to lahko preveč finančno obremeni, tudi zavarovalna kritja ne bodo ustrezna in v primeru škodnih primerov lahko pride do izredno neprijetnih finančnih posledic. Da bi se temu izognili, sem vama pripravil še poimenovanje oblik zavarovalniških produktov in tudi izračune okvirno priporočenih zavarovalnih vsot.

Oblika življenjskega zavarovanja, ki vama jo priporočam, se imenuje riziko življenjsko zavarovanje. Pri tej obliki lahko dosegata velike zavarovalne vsote, ker ni vključene varčevalne komponente. Okvirno priporočena zavarovalna vsota za vas je 74 tisoč evrov, za moža pa 88.400 evrov. Priporočam, da tovrstnemu zavarovanju priključite samo še nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti – priporočena zavarovalna vsota za vas znaša 100 tisoč evrov, za moža pa 130 tisoč evrov.

Za otroke sklenita samostojna nezgodna zavarovanja za primer invalidnosti, priporočena zavarovalna vsota za vsakega izmed njih je približno 85 tisoč evrov. Strošek vseh navedenih zavarovanj je naslednji: za vas okoli 35 evrov na mesec, za moža približno 63 evrov na mesec, za vse tri otroke skupaj pa približno 12 evrov na mesec. To pomeni približno pet odstotkov vajinih skupnih prihodkov, kar je za optimalno zaščito in pravilno gradnjo osebnega premoženja povsem sprejemljivo.

Ko bosta okrepila temelje osebnih financ, vama ostane še polovica podedovanega denarja. Tega vsekakor namenita varčevanju za dodatno pokojnino, a se pred tem ustrezno strokovno posvetujta. Temelj pokojninskega načrtovanja je namreč čim natančneje izračunati pokojninsko vrzel razliko med prejemki, ki jih je oseba vajena prejemati pred upokojitvijo in pokojnino, do katere je upravičena. To je predpogoj za določitev varčevalnih zneskov in poti do finančnih ciljev, izbor finančnih proizvodov pa bi moral biti vedno zadnji korak načrtovanja.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 18.11.2009

Sorodni prispevki

Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje

Klemen Kavčič — Tue, 01 Dec 2009 12:19:19 +0000

Primeri, ko ima posameznik sklenjeno eno, še raje pa dve naložbeni življenjski zavarovanji, ker želi varčevati za starost, niso redki. Ker je produkt vezan na točke vzajemnih skladov, so mnogi prepričani, da »varčujejo za starost v skladih, ki jih ponuja zavarovalnica.« Kaj je v resnici naložbeno življenjsko zavarovanje in kdaj ga skleniti, smo se pogovarjali s predstavniki KD Življenje, Zavarovalnice Triglav in zavarovalnice Wiener Städtische ter s finančnim svetovalcem pri i-svetovanju Klemnom Kavčičem.

Najprej nas je zanimalo, kdaj je smiselno sredstva vložiti v naložbeno življenjsko zavarovanje, namesto da se odločimo za neposredna vlaganja v sklade. Klemen Kavčič pravi, da posamezniki pogosto enačijo zavarovanje in varčevanje, čeprav sta to dva povsem različna produkta. »Če je od vaših prihodkov kdo odvisen (otroci, partner, bolni starši) oziroma bi mu izpad vaših prihodkov povzročil velike finančne težave, je treba poskrbeti za življenjsko zavarovanje. Če pa ni tako in se boste vseeno odločili za življenjsko zavarovanje, morate vedeti, da bo del vaših vloženih sredstev oziroma premije vseeno porabljen za pokrivanje stroškov zavarovalnice, čeprav njihove storitve pravzaprav ne potrebujete. Torej bo končni rezultat varčevanja manjši, kot bi bil pri neposrednem vlaganju.« Naložbeno življenjsko zavarovanje je namenjeno predvsem posameznikom, ki ta produkt potrebujejo, obenem pa želijo varčevati dolgoročno, vsaj deset let.

Vendar Kavčič dodaja, da za doseganje visokih zavarovalnih vsot naložbena življenjska zavarovanja niso najprimernejša oziroma praktična. Za visoka kritja (50.000, 100.000 ali več evrov) so primernejša tako imenovana riziko življenjska zavarovanja, ki ne vsebujejo varčevalne komponente. Izbiro med klasičnim življenjskim zavarovanjem, pri katerem je zavarovalna vsota za doživetje dogovorjena z zavarovalno pogodbo, in naložbenim oziroma investicijskim zavarovanjem, pri katerem naložbeno tveganje prevzema zavarovalec, je torej odvisna predvsem od tega, kaj je za posameznika pomembneje: donosnost ali varnost naloženih sredstev. Pri zavarovanju z naložbenim tveganjem namreč zavarovalec sam odloči, kam naj se nalagajo njegova sredstva ter za to tudi prevzame naložbeno tveganje.

Izbiramo lahko med skladi, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto naložbe, razpršitev tveganja, geografsko usmerjenost in možnosti donosov. Naložbeno življenjsko zavarovanje je smiselno skleniti za daljše časovno obdobje, saj s tem zmanjšamo vpliv nihanja vrednosti enot sklada. Za manjše tveganje pa lahko poskrbimo tudi s tekočim plačevanjem premije. S tem nevtraliziramo obdobje krize in naložbo še bolj oplemenitimo, poleg tega pa nam ni treba imeti veliko privarčevanih sredstev, saj lahko mesečno vplačujemo le po 25 evrov. Dobra stran sklepanja zavarovanja za obdobje, daljše od deset let je tudi oprostitev plačila davka. Če pa od pogodbe odstopimo prej, smo dolžni plačati 6,5 odstotka davka od izplačila in še davek na morebitni dobiček. Ne glede na čas trajanja pogodbe pa smo plačila davščine oproščeni v primeru smrti zavarovanca. Ker ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja težko predvidimo, kakšne bodo razmere na trgu čez nekaj let, se je pred podpisom pogodbe smiselno prepričati, ali zavarovalnica ponuja možnost spreminjanja naložbene strukture, kako pogosto imamo to možnost in kakšni stroški so povezani s tem.

Kavčič opozarja, da menjava naložbene strukture praviloma ni možna kadar koli, ampak po določenem obdobju (leto, dve ali več), in ne na kateri koli dan. Te dneve zavarovalnica določi v splošnih pogojih, zato velja pozorno prebrati drobni tisk. Med slabostmi je poudaril predvsem netransparentne in visoke stroške, ki jih zavarovalnice zaračunajo za vodenje večine naložbenih zavarovanj, ter obveščanje o stanju. Dobro je tudi preveriti, kdaj zavarovanec dobi prve informacije o stanju vloženih sredstev, da ne bomo presenečeni, če nekaj let po sklenitvi zavarovanja od zavarovalnice ne bomo dobili drugega kot položnico. Zavarovalnice namreč obvestila pošiljajo šele po obvezni dobi vplačevanja, ki pa se razlikuje med zavarovalnicami in produkti, tako da lahko obvestilo prejmemo šele po enem, dveh ali treh letih.

Zaradi nestabilnih gospodarskih razmer se lahko zgodi, da ostanemo brez službe ali pa denar nujno potrebujemo za obnovo hiše, stanovanja oziroma popravilo avtomobila. Zavarovalnice ponujajo možnost predčasnega odkupa zavarovanja oziroma predujem pod različnimi pogoji, zato se je pred sklenitvijo zavarovanja dobro pozanimati tudi o tem. Kavčič opozarja, da smo v primeru odkupa zavarovanja prej kot v desetih letih od sklenitve pogodbe dolžni plačati davek, svoj kos pogače pa si bodo pri tem odrezale tudi zavarovalnice. Obstaja tudi možnost, da predujem delno ali v celoti vrnemo, ko nam finančno stanje to dopušča.

Želite, da vam pripravimo neobvezujočo ponudbo za riziko življenjsko zavarovanje? Pokličite nas na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro ali izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v eni izmed naših poslovnih enot.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT dne 23.11.2009

Sorodni prispevki

Finančna zaščita na področju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji

Boris Škaper — Tue, 17 Nov 2009 14:24:44 +0000

Preudarnega finančnega načrtovanja se je na področju osebnih financ potrebno lotiti po posameznih fazah. Večina Slovencev zanemarja ali daje premalo poudarka ravno temelju upravljanja s tveganji – finančni zaščiti. Boris Škaper je na to temo pripravil prispevek za TV Slovenija.

[There is a video that cannot be displayed in this feed. Visit the blog entry to see the video.]

Video prispevek si lahko ogledate tudi v spletnem medijskem arhivu RTV Slovenija:

→ http://tvslo.si/financno-svetovanje/

Sorodni prispevki

Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava

Klemen Kavčič — Wed, 14 Oct 2009 13:37:15 +0000

Ko se bo pri vas oglasil tržnik naložbenih življenjskih zavarovanj, se dobro pripravite; ponujamo seznam vprašanj, ki mu jih morate postaviti, da vas pozneje ne bo bolela glava.

Naložbena življenjska zavarovanja so med Slovenci v zadnjem času postala prava uspešnica. Temu so se prilagodili tudi ponudniki, ki si izmišljajo številne nove različice, čemur pa povprečni smrtniki pogosto težko sledijo. Produkti imajo nekatere prednosti, vendar pa skrivajo tudi nekaj pasti, zato morate tržnika naložbenega zavarovanja dobro izprašati, preden karkoli podpišete. Naj vam ne bo nerodno, saj gre za vaš denar:

1. Katere licence imate opravljene?
Poleg licence oziroma opravljenega preizkusa znanj za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja je priporočljiva še licenca s področja trženja vzajemnih skladov. Licence sicer ne zagotavljajo, da je tržnik etična oseba, veste pa vsaj, da je strokovno usposobljen.

2 . Koliko različnih zavarovanj mi lahko ponudite?
Če vam tržnik predstavlja le eno zavarovalno ponudbo, je verjetno, da prav to zavarovanje za vas ni povsem primerno. Precej bolje je, da vam predstavi vsaj še eno ali dve zavarovanji, po možnosti različnih zavarovalnic.

Na voljo tudi v obliki e-poročila

3 . Ali in kako lahko predčasno pridem do denarnih sredstev iz naložbenega življenjskega zavarovanja?
Večina zavarovalnic omogoča tudi predujem ali predčasni odkup zavarovanja oziroma pretrganje pogodbe. Tržnik vam mora razložiti, kakšne so morebitne posledice. Če zavarovanje odkupite pred potekom desetih let, ste namreč zavezani k plačilu 6,5 odstotka davka na zavarovalne posle – plača se na že vplačane premije. Na morebiten dobiček iz tega naslova pa boste morali plačati še 20 odstotkov davka (zakon o dohodnini).

Poleg tega si bo stroške predčasnega razdrtja pogodbe zaračunala še zavarovalnica – dlje je do izteka pogodbe, višji so stroški. Navadno se obračunajo v odstotkih od vrednosti premoženja. Pri izplačilu predujma oziroma delnem odkupu davčnih posledic ni, so pa s predujmom vseeno povezani stroški, recimo 0,5 odstotka ali odstotek od vrednosti izplačila. Tržnik naj vam jasno razloži, koliko časa mora miniti od začetka zavarovanja, da ste upravičeni do pretrganja pogodbe ali do izplačila predujma, in pod kakšnimi pogoji.

4 . Zakaj mi svetujete naložbeno življenjsko zavarovanje, in ne neposredne naložbe v vzajemne sklade?
Če je glavni argument davčno ugodno vlaganje, to ne bo dovolj. Tržnik bi vas moral vprašati vsaj:

ali je kdo odvisen od vaših prihodkov (majhni otroci, žena, ostareli starši),
ali imate najeto dolgoročno posojilo (recimo za rešitev stanovanjskega vprašanja). Če imate posojilo in odvisne družinske člane, potem je smiselno razmišljati tudi o življenjskem zavarovanju.

Če življenjskega zavarovanja ne potrebujete, je še vedno mogoče skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje z enkratnim plačilom premije. V tem primeru so stroški zavarovalnice minimalni, davčne ugodnosti pa še vedno ostanejo. Če seveda vloženega denarja res ne potrebujete vsaj deset let. Sicer je bolje, da vlagate neposredno v sklade.

5 . Ali lahko izbiram med različnimi skladi in jih tudi zamenjam?
Po določenem obdobju, od enega do treh let, zavarovalnice omogočajo spremembo naložb. Tu bodite pozorni na ponudbo skladov. S stališča primerne razpršitve premoženja je bolje, da lahko izbirate tudi med različnimi družbami za upravljanje, ne samo med različnimi skladi ene družbe za upravljanje. Vsaka družba za upravljanje ima namreč svojo filozofijo upravljanja sredstev. Zakaj bi zaupali samo enemu, sploh če podpisujete pogodbo za 20 ali 30 let?

6 . Ali lahko mesečno premijo čez čas povišam oziroma prilagajam svojim potrebam?
“Če bo potrebno, bomo takrat sklenili novo zavarovanje,” je odgovor, ki kaže le na močno potrebo tržnika po prodaji produkta. Na voljo so namreč tudi naložbena življenjska zavarovanja, pri katerih imate vso pravico kadarkoli povišati mesečni obrok, ne da bi se zaradi tega vaša pogodba kakorkoli spremenila. Žal pa je pri znižanju mesečnega obroka navadno treba počakati, da od začetka zavarovanja mine vsaj nekaj let.

7 . Ali lahko poleg naložbenega življenjskega zavarovanja sklenem še nezgodno zavarovanje ali je bolje, da to storim posebej?
Večini naložbenih življenjskih zavarovanj lahko dodate še dodatno nezgodno zavarovanje. Navadno vam bo tržnik ponudil komplet nezgodnega zavarovanja, v katerega bodo vključena kritja za primer nezgodne smrti, trajne nezgodne invalidnosti in nadomestila za dneve, preživete na bolniškem dopustu ali v bolnišnici (seveda samo, če gre za nezgodo).

Vendar je najpomembnejše visoko kritje za primer trajne nezgodne invalidnosti, za večino ljudi druga kritja niso tako pomembna. Višja kritja za primer trajne nezgodne invalidnosti je najlažje urediti z ločenim zavarovanjem, tako imenovanim riziko zavarovanjem, prek katerega ne varčujete. Naj vas torej ne zavede – tudi če bi nezgodno zavarovanje dodali naložbenemu, se del premije, ki je namenjen nezgodnemu zavarovanju, ne plemeniti.

8 . Kateri stroški so povezani z naložbenim življenjskim zavarovanjem?
Tržnik vam mora brez zadržkov razkriti vstopne stroške v sklade, stroške obdelave vplačil zavarovalnice, administrativne stroške zavarovalnice, morebitne stroške zamenjave skladov, spremembe razdelitve premije, stroške predčasnega odkupa (skupaj z razlago davčnih posledic) in ne nazadnje še sklepalne stroške za vaše zavarovanje. Iz tega naslova so namreč plačani tudi tržniki zavarovanj. Če vam vse jasno razloži, torej tudi to, kaj bo storil za vas v prihodnje (pomoč pri izbiri naložb, pomoč v škodnih primerih), ste lahko pomirjeni. Nasvet: naj stroški ne bodo glavno merilo pri izbiri zavarovanja.

Edini stroški, ki jih tržnik ne more natančno razložiti, so stroški riziko premije oziroma zavarovalne vsote. Razlog je v tem, da so skoraj za vsakogar drugačni – odvisni so od starosti, trajanja zavarovanja, višine zavarovalne vsote, vašega zdravja in ne nazadnje od (prihodnje) vrednosti vašega premoženja. Približek vam lahko tržnik pokaže na primeru riziko življenjskega zavarovanja, iz katerega lahko razberete, koliko bi vas “stala” določena zavarovalna vsota. S pomočjo teh vprašanj boste vsekakor lahko dobili občutek o namenih svojega sogovornika. Vendar zavarovanj ne sklepate zaradi tržnikov – vsaj v teoriji, v praksi pa se žal vse prevečkrat izkaže drugače – , ampak zaradi sebe in svojih potreb, ciljev in želja.

Tržnik oziroma v tem primeru že svetovalec pa vam mora danes in tudi v prihodnje pomagati pri izbiri in spremembah finančnih produktov, da boste s čim večjo verjetnostjo finančne cilje tudi dosegli. In če vam želi korektno svetovati, vas mora bolje spoznati in vas dobro izprašati tudi o precej osebnih podatkih. Če vas ne bo povprašal o zavarovanjih, naložbah, posojilih, zaposljivosti, poznavanju naložb, odnosu do tveganja, željah, otrocih, ciljih in podobno, kakšna je potem možnost, da vam res želi dobro? Najbrž je bolj verjetno, da ima “samo za vas, samo ta mesec, posebno, novo, izboljšano ponudbo, morda še z garancijo, ki lahko za 50 evrov na mesec reši vse vaše finančne skrbi”. Takih se raje izogibajte.

Klemen Kavčič

Potrebujete neobvezen in strokoven pregled oziroma drugo mnenje okoli (ne)ustreznosti vaših obstoječih zavarovalnih polic? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek smo objavili v reviji Moje finance dne 16.7.2008

Sorodni prispevki

Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 02 Oct 2009 03:12:58 +0000

Oktober je mesec varčevanja. Letos je še posebej pomemben. Ljudje namreč manj zapravljajo in čedalje bolj varčujejo, saj je prihodnost precej nepredvidljiva. Statistika tako kaže, da naj bi 70 odstotkov Slovencev varčevalo. Večina daje na stran za starost, hude čase in otroke. Podobne varčevalne cilje ima tudi štiričlanska družina Novak iz okolice Ljubljane. S pomočjo finančnih svetovalcev Borisa Škaperja in Klemna Kavčiča iz podjetja i-svetovanje d.o.o., smo ocenili njihov varčevalni načrt ter poiskali poti, kako lahko uresničijo svoje želje.

Marsikdo bo samo zamahnil z roko, češ kako naj varčujem, ko pa na mesec zaslužim komaj 800 evrov neto ali manj. A če upoštevate staro modrost: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, lahko z nekaj odrekanja poskrbite za boljši jutri. S konkretnim primerom štiričlanske družine Novak iz okolice Ljubljane prikazujemo, kako se lotiti varčevanja.

Družina Novak, mama je stara 35 let, oče 37, otroka pa šest in 12 let, iz okolice Ljubljane nas je prosila za oceno svojega varčevalnega načrta. Oče in mama sta redno zaposlena, skupaj na mesec domov prineseta 2.500 evrov neto. Manjše posojilo za nakup stanovanja sta že odplačala, zdaj bi se rada posvetila varčevanju.

Novakovi cilji
Trenutno nimata privarčevanega niti evra. Podrobno smo jih povprašali, kakšni so njihovi varčevalni cilji. Poslali so nam seznam varčevalnih ciljev z različno ročnostjo.
Kratkoročno želijo najprej ustvariti denarno rezervo za nujne primere, nato privarčevati približno 10 tisoč evrov za tritedenske počitnice v ZDA, ki bi si jih privoščili prihodnje leto, in pet tisoč evrov za obnovo kopalnice, ki bi se je lotili čez dve leti.

Čez tri leta namerava družina Novak zamenjati stari avtomobil, za katerega bo takrat iztržila približno tri tisoč evrov. Za nakup novega bi odštela še dodatnih 15 tisoč evrov.
Najstarejšemu otroku načrtujeta Novakova plačati vozniški izpit opravljal ga bo čez pet let, stal pa bo okoli dva tisoč evrov. Pet tisoč evrov sta pozneje pripravljena primakniti za rabljeni avtomobil za otroka, sam pa bo moral prispevati tretjino. Privarčevati želita tudi približno 20 tisoč evrov za izobraževanje otrok. Nista pozabila niti na varčevanje za pokojnino. Vsak od njiju želi po 400 evrov dodatne mesečne pokojnine. Prav tako želita pomagati otrokoma pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Računata, da bi pri 27 letih otrokoma podarila vsakemu po dve tretjini garsonjere, za kateri ocenjujeta, da bo vsaka takrat vredna okrog 100 tisoč evrov.

1. korak: Pregled zdajšnjega finančnega položaja in njegova zaščita

Najprej morajo Novakovi poskrbeti za finančno zaščito tistega, kar so do zdaj ustvarili. To storijo tako, da na eni strani pogledajo, kaj je v njihovi lasti nepremičnine, avtomobil, delnice, točke vzajemnega sklada, in na drugi strani, kakšni so njihovi dolgovi stanovanjska, potrošniška in druga posojila. Ko od premoženja odštejejo dolgove, vedo, kolikšen je njihov premoženjski presežek in hkrati kakšno je izhodišče za varčevanje.

Družina ima hišo zunaj Ljubljane, za katero je že odplačala posojilo in katere trenutna tržna cena je približno 200 tisoč evrov. Omenjeno čisto premoženje pomeni pomembno varnost za družino v prihodnosti, poleg tega pa bo mogoče nekega dne vir dodatne rente ob upokojitvi. Prav zato je smiselno omenjeno nepremičnino zaščititi oziroma razumno zavarovati, saj si s tem družina utrdi finančni položaj, ki ga je že dosegla.

Pogosto varčevalci in tudi nekateri finančniki ne upoštevajo izhodiščnega premoženja družine in se takoj zakadijo v tekoče prihodke in odhodke ter pozabijo vprašati, ali je treba zavarovati že ustvarjeno čisto premoženje. Za premijo za zavarovanje doma in stanovanjske opreme bi družina Novak mesečno odštela slabih 30 evrov. Hiša bi bila tako zavarovana za približno 140 tisoč evrov, stanovanjska oprema za okrog 30 tisoč evrov, zavarovanje odgovornosti zasebnika ter iz posesti nepremičnine ali zemljišča pa bi bilo 75 tisoč evrov, za družino Novak ocenjuje finančni svetovalec Boris Škaper iz i-svetovanja.

Pregled prihodkov in stroškov
Naslednja poteza je temeljit pregled mesečnih dohodkov in odhodkov družine. Pri dohodkih večjih neznank ni. Novakovi ustvarijo 2.500 evrov neto na mesec. Med odhodke štejemo plačila posojil, položnic, nakup živil in drugih zadev. Če mesečno ne ostane nič na računu, moramo poiskati največje potratneže, ki nam odžirajo denar. Zato je treba narediti seznam vseh izdatkov in jih razdeliti na neizogibne, nujne, ki jih je mogoče zmanjšati, in druge, brez katerih lahko preživimo mesec. To bo omogočilo, da lažje ugotovimo, kje bi našli dodatne evre, ki bi pomagali pri uresničevanju ciljev. Hkrati vedite, da seznam brez zaveze celotne družine k osnovni disciplini pri porabi ni vreden nič.

Zaščita vira dohodkov
Tako kot o finančni zaščiti premoženja je treba razmisliti tudi o ustrezni zaščiti izpada dohodka torej dohodka staršev. Svetovalca Boris Škaper in Klemen Kavčič iz svetovalne družbe i-svetovanje staršem priporočata riziko življenjsko zavarovanje za primer smrti z zavarovalno vsoto po 65 tisoč evrov ter nezgodno zavarovanje za zaščito trajne nezgodne invalidnosti za vsaj po 130 tisoč evrov za obdobje 20 let, torej do konca študija najmlajšega otroka. Mesečna premija za oba starša skupaj bi bila tako okvirno 77 evrov. Za zavarovanje trajne nezgodne invalidnosti obeh otrok, v praksi je priporočljiva zavarovalna vsota med 60 do 90 tisoč evri, pa bi dodali še dodatnih 7,2 evra na mesec, ocenjujeta svetovalca. Ob tem naj pojasnimo, da se pri določanju ustrezne višine življenjskega zavarovanja za primer smrti na splošno upoštevajo tekoči dohodki, število družinskih članov, vrednost likvidnega kapitala ter neizplačana vrednost morebitnih dolgoročnih posojil. Pri višini zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti pa je dobro upoštevati priporočilo vsaj sto plač, svetuje Škaper.

2. korak: Določitev ciljev

Pred varčevanjem je treba pripraviti seznam varčevalnih ciljev tako kot je storila družina Novak ter določiti prednostne cilje. Navadno se najprej ustvari varnostna rezerva v višini vsaj treh do šestih mesečnih prihodkov in potem določijo drugi cilji. Vendar pa bi družina za to potrebovala preveč časa, zato svetovalca menita, da naj na prvo mesto hkrati postavi varčevanje za pokojnino in vzpostavitev denarne rezerve oziroma varnostnega sklada. Za dodatno pokojnino bosta Novakova varčevala približno 28 let. Priporočljiv privarčevani znesek za brezskrbna zrela leta je okrog 240 tisoč evrov za oba.

Glede na to, da želita prejemati vsak po 400 evrov dodatne mesečne rente, merjeno v kupni moči evra danes, torej ob upoštevanju štiriodstotne inflacije, bi se morala danes odpovedati po 190 evrom na mesec, ocenjujeta Škaper in Kavčič. Pri tem svetujeta varčevanje na kapitalskem trgu z nakupom naložb, vezanih na delnice. V izračunu sta upoštevala štiriodstotno realno donosnost (povprečno osemodstotno predvideno donosnost ter štiriodstotno inflacijo), in sicer brez vstopnih in upravljavskih stroškov ter davkov.
Skupno denarno rezervo, želita jo imeti v višini 10 tisoč evrov, lahko ob upoštevanju inflacije privarčujeta v petih letih tako, da za ta cilj namenita skupaj 180 evrov na mesec.
Pri tem svetovalca predlagata varčevanje v bolj konservativnih naložbah, kot so bančni depoziti, skladi denarnega trga ali obvezniški skladi. Ocenjujeta, da bi lahko dosegli v povprečju od štiri- do šestodstotno nominalno donosnost, torej realno med nič in dvema odstotkoma.

Nakup stanovanja za otroke in njihovo šolanje
Glede na zaporedje ciljev je naslednji najpomembnejši cilj pomoč pri prvem nakupu stanovanja za otroka ter za njuno morebitno izobraževanje v tujini. Ocenjeni čas varčevanja za nakup dveh garsonjer je za prvo približno 15 let in za drugo okoli 21 let. Novakova želita privarčevati in prispevati dve tretjini vrednosti garsonjere nekje v prestolnici. Menita, da je danes mogoče kupiti garsonjero po 60 tisoč evrov in da bo do konca pričakovanega obdobja vrednost nepremičnine rasla z nominalno stopnjo po tri odstotke na leto. To je pač njuna ocena, kako bo v resnici, žal ne ve nihče. Pri tem bi prvi znesek, ki bi ga potrebovala čez 15 let, bil dobrih 62 tisočakov, drugi znesek, ki bi ga potrebovala čez 21 let, pa dobrih 74 tisočakov. Za ta cilj bi morala skupaj na mesec odšteti 440 evrov. Svetovalca priporočata, da varčujeta predvsem v delniških naložbah, v določenem deležu pa tudi v 10-letni stanovanjski shemi. Čas varčevanja za šolanje otrok je od pet do 13 let. Privarčevati želita okrog 20 tisoč evrov, uspelo pa jima bo, če namenita 250 evrov na mesec in denar uspešno plemenitita. Priporočljiv je zmerno uravnotežen portfelj, sestavljen iz delniških in obvezniških naložb, pravita svetovalca.

Novi avto zase in rabljeni za otroka
Čez tri do pet let želita Novakova zamenjati svoj rabljeni avto, financirati vozniški izpit starejšemu otroku (dva tisoč evrov) ter kupiti rabljen avto za otroka in za to nameniti približno pet tisoč evrov. Otrok naj bi sam privarčeval oziroma dodal tretjino zneska pri nakupu avtomobila. Da bi lahko dosegla želeno, svetovalca predlagata, da se oba cilja zastavita za petletno obdobje. S tem se varčevalni znesek za njun avto zmanjša s 420 evrov na 250 evrov na mesec. Po petih letih bosta privarčevala želenih 15 tisoč evrov in dodala še tri tisoč evrov od prodaje rabljenega avta. Za otrokov vozniški izpit in rabljen avto bosta morala varčevati po 90 evrov na mesec, po petih letih se bo nabralo 5.500 evrov.

Ali so cilji uresničljivi
Ko starša od skupnega mesečnega prihodka v višini 2.500 evrov odštejeta zneske za omenjene varčevalne cilje 1.703 evre, družini za življenjske stroške ostane 797 evrov na mesec, sta izračunala svetovalca. Štiričlanska družina bi s preostankom težko plačevala tekoče in fiksne stroške oziroma obveznosti. Če bi želeli privarčevati še za preostala kratkoročna cilja – prenovo kopalnice v prihodnjih dveh letih v vrednosti pet tisoč evrov in družinsko potovanje v ZDA čez leto dni za ceno približno 10 tisoč evrov , se izračun ne izide, opozarjata.
Družina bi namreč za varčevanje porabila več denarja (2.713 evrov), kot ga bo zaslužila (2.500 evrov). Torej so si Novakovi zastavili precej ambiciozen varčevalni načrt, ki ga z njihovimi dohodki ni mogoče uresničiti.

Prilagoditev načrta
Realna pričakovanja in zrelo zastavljeni finančni cilji so odločilni pri finančnem načrtu posameznika, še posebej pa družine, kjer uskladitve finančnih ciljev vseh članov družine zahtevajo še več pozornosti in premišljenih potez, opozarjata svetovalca. Ker družini ne bo uspelo privarčevati za vse želene cilje, svetovalca priporočata prilagoditev prvotno zastavljenega načrta. To lahko storijo tako, da se odpovejo enemu od ciljev, lahko si otroka na primer sama kupita avtomobil ali pa se družina odloči za nekoliko cenejši avto.
Lahko znižajo nepomembne ali nepotrebne stroške, preložijo potovanje za nekaj let ali povečajo prihodke, še najbolje pa je, da kombinirajo vse ponujene rešitve, naštevata svetovalca. Sicer bi bila ena izmed možnosti tudi, da bi pri kratkoročnih ciljih, kot so potovanje ali prenova kopalnice, tudi denarna rezerva, tvegali več in denar vložili v bolj tvegane naložbe, vendar to svetovalca odsvetujeta. Krajši čas pomeni večje tveganje, zato je smiselno v tem času vlagati večji del premoženja v manj tvegane naložbe, kot so bančni depoziti, pri katerih je predvidena stopnja donosa sicer nižja, a je hkrati večja verjetnost, da bo finančni cilj dosežen, utemeljujeta.

3. korak: Kako varčevati in vlagati

Ko cilje vendarle približamo realnosti, pa je vprašanje, kje in kako varčevati. Kako uresničiti varčevalne cilje, je odvisno od tega, koliko smo nagnjeni k tveganju, za kakšne cilje varčujemo, kakšna je ročnost teh ciljev ter kakšno znanje in izkušnje imamo z varčevanjem. Zlasti pri dolgoročnih ciljih, kot je varčevanje za pokojnino, potrebujemo dober načrt, ki ga je občasno treba tudi prilagoditi. Pri finančnem načrtovanju ne gre za enkratno dejanje, ampak za proces. Zavedati se moramo, da za avto varčujemo vsaj petkrat v življenju, za pokojnino pa le enkrat, zato se moramo tega lotiti natančno in premišljeno, opozarjata svetovalca, ki opažata, da Slovenci za stara leta začnemo prepozno ali premalo premišljeno varčevati. Prednost dajemo nakupu dragih avtomobilov in morebiti tudi drugim manj potrebnim zadevam, ker se pač večina ne zaveda, da je najpomembnejša stvar, ki jo bomo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina. Obenem še opozarjata, da varčevanje za otrokove finančne cilje, kot je nakup avtomobila ali stanovanja, nikakor ne sme prednjačiti pred varčevanjem za lastno dodatno pokojnino. Tisti, ki ne bo ustrezno poskrbel za svojo pokojnino, lahko nehote posredno ogrozi otrokovo finančno prihodnost, še svarita.

Ob vsem skupaj je na koncu pomembno še nekaj.

Zavedati se moramo, da so izračuni okvirne ocene, saj donosi vnaprej niso zagotovljeni. V prihodnosti so možne spremembe davčne zakonodaje, nepredvidene okoliščine…Nihče vam ne more zagotoviti, koliko denarja boste dejansko privarčevali in kakšna bo njegova realna kupna moč. Danes se recimo sto tisoč evrov sliši veliko, čez 30 let pa bo morda ta znesek zadostoval le za leto dni.

Potrebujete neobvezen in strokoven posvet s področja osebnih financ? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009

Sorodni prispevki

Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 02 Oct 2009 03:07:39 +0000

Predstavljamo nekatere možnosti, kje vse lahko plemenitimo denar in kaj lahko pričakujemo, da se bo z vložki zgodilo:

Bančno varčevanje
Triinštirideset odstotkov Slovencev svoje prihranke zaupa bankam, je pokazala zadnja raziskava tržnoraziskovalne družbe GfK . Podatki v julijsko-avgustovskem biltenu Banke Slovenije kažejo, da je bilo konec julija za 7,8 milijarde evrov vezanih vlog gospodinjstev. Sicer je varčevalnih možnosti na bankah veliko. Varčevalci lahko recimo vežejo denar za različna obdobja. Za vezavo določenega zneska, navadno nekaj tisoč evrov, nad letom dni je najvišja obrestna mera trenutno od dva do štiri odstotke. In koliko s tem zaslužimo?

Če zdaj vežemo recimo pet tisoč evrov po povprečno triodstotni letni donosnosti (medletna inflacija je bila po zadnjih podatkih statističnega urada ničodstotna), bomo v letu dni privarčevali 150 evrov obresti. Dodajmo, da so bile konec minulega leta obrestne mere občutno višje, saj je bilo za vezavo mogoče dobiti tudi do šestodstotne obresti. Obresti se torej vseskozi spreminjajo. Toda izkušnje kažejo, da z bančnimi depoziti le težko dolgoročno ustvarimo otipljivo realno donosnost, torej kaj veliko več od inflacije. Zato finančni svetovalec Boris Škaper za dolgoročno varčevanje, recimo za pokojnino, tovrstno varčevanje odsvetuje.

Življenjska zavarovanja
Po podatkih GfK se je 19 odstotkov Slovencev odločilo za varčevanje v okviru življenjskih zavarovanj. V juniju je bilo vplačanih 642 milijonov evrov bruto premij za vsa življenjska zavarovanja, kar je 32 odstotkov vseh zavarovanj, kaže statistika Slovenskega zavarovalnega združenja. Ob tem je treba povedati, da vsa življenjska zavarovanja nimajo varčevalne komponente. Takšno je recimo riziko življenjsko zavarovanje, kjer se zavarujemo samo za primer smrti, izplačil ob doživetju pa ni. Varčujemo pa lahko v okviru klasičnih in naložbenih zavarovanj. Svetovalec Škaper sicer varčevanje v klasičnih življenjskih zavarovanjih odsvetuje. Trenutno je zagotovljena obrestna mera 2,75 odstotka in na to še pripisan minimalni dobiček na zavarovalno vsoto, kar pomeni, da ljudje na 20 ali več let izgubljajo, saj jim inflacija požre večino ustvarjenega denarja, pojasnjuje. Takšna zavarovanja imajo namreč precej konservativno naložbeno politiko. Na drugi strani pa si lahko varčevalec košarico naložb v naložbenih življenjskih zavarovanjih oblikuje sam. Takšno varčevanje Škaper priporoča predvsem tistim, ki pri varčevanju niso dovolj disciplinirani, in tistim, ki se padcev na borzi hitro ustrašijo. Varčevati je namreč treba brez premorov po metodi povprečnega stroška in prav naložbena zavarovanja to omogočajo, saj za pretrganje pogodbe precej plačamo, poudarja. Na drugi strani imamo možnost vplivati na zavarovalno vsoto. Zato Škaper tistim, ki bi se odločili za varčevanje v okviru tega zavarovanja, priporoča minimalno zavarovalno vsoto za smrt in pravilno strukturirano košarico naložb. Donosi znotraj naložbenih zavarovanj so po 10 letih neobdavčeni, prav tako se ne plača 6,5-odstotni davek na zavarovalne posle. Slaba stran naložbenih zavarovanj je, da pogosto vsebujejo razmeroma visoke stroške provizij prodajalcem v primerjavi s provizijami pri neposrednem vlaganju v sicer iste naložbe, recimo vzajemne sklade. Stroški pogosto tudi niso jasno razkriti in se navadno obračunajo v prvih treh letih police. Pričakovana donosnost je odvisna od naložb, na katere so vezane police zavarovanja. Po neuradnih podatkih se večina Slovencev znotraj naložbenih zavarovanj odloča za delniške vzajemne sklade oziroma razmeroma agresivne naložbe. To pomeni, da lahko glede na zgodovino delniških donosov dolgoročno pričakujejo približno osemodstotno povprečno letno donosnost, a dodajmo, da pretekli donosi niso zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje.

Vzajemni skladi
Za varčevanje v vzajemne sklade se odloča devet odstotkov anketiranih Slovencev, kažejo podatki GfK. Statistika agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) razkriva, da je bila v juliju vrednost sredstev, vloženih v slovenske vzajemne sklade, 1,7 milijarde evrov, vplačil pa za 3,6 milijona evrov. Pričakovana povprečna letna donosnost globalno razpršenega portfelja delnic je dolgoročno okrog osem odstotkov. V vzajemne sklade lahko vlagamo različno, kadar pač želimo, in v zneskih, ki jih pač imamo. Lahko pa se odločimo tudi za redno vplačevanje, kar pa je najbolje narediti prek varčevalnih načrtov pri kateri izmed družb za upravljanje. Gre za načrt, s katerim se zavežemo, da bomo redno vlagali v vzajemne sklade. Vstopni stroški so nižji, a se največkrat plačajo vnaprej glede na predviden znesek v dogovorjenem varčevalnem obdobju. Sami lahko izberemo pogostost vplačil (mesečno, četrtletno, polletno ali letno) in jih lahko opravimo prek direktne bremenitve. Varčevalci lahko kadarkoli predčasno nehajo vplačevati, ob izplačilu privarčevanega zneska pa vam zaračunajo izstopne stroške.

Delnice in indeksni skladi (ETF)
Ena od možnosti je tudi samostojen poskus izbora naložb v delnice podjetij ali tako imenovane indeksne sklade, ki sledijo gibanju skupini delnic. Prvi izziv je, da za samostojno vlaganje potrebujete več znanja in osebne zavzetosti kot pri drugih oblikah naložb. Poleg tega obstaja določena smiselna velikost posla nakupa delnic. Mesečni nakupi delnic v vrednosti manj kot 200 evrov verjetno niso smiselni glede na to, da borzne hiše za posredovanje pri nakupu ali prodaji praviloma zaračunavajo tako imenovane minimalne provizije v višini deset ali več evrov. Zato je za delnice potrebnih vsaj približno tisoč evrov, razen če trgujete prek spleta, kar je nekoliko ceneje. Pogosto neizkušeni vlagatelji zaradi omenjenih razlogov izberejo zelo ozek nabor delnic, recimo tipičen slovenski nacionalni šampion je Krka , pri tem pa pozabijo, da z vlaganjem večjega dela premoženja v le eno delnico ali ozek nabor delnic sprejemajo preveliko tveganje. Nekoliko več razpršitve v tem pogledu ponuja nakup delnic indeksnih skladov (ETF), ki prav tako kotirajo na borzi. Dodajmo še, da boste pri delnicah ob zamenjavi v portfelju delnic in ob ustvarjenem dobičku takoj obdavčeni, davek pa boste plačali naslednje koledarsko leto. Pri vzajemnih skladih pa velja odlog davka, tudi če zamenjujete podsklade, a ostajate znotraj krovnega sklada.

Zlato
Med priljubljene oblike varčevanja v zadnjem času sodi zlato in tudi naložbe, ki so povezane z zlatom. Gre namreč za sredstvo, ki se najbolj obnese v depresiji in okolju finančne krize. Zgodovina kaže, da v inflacijskem okolju ni bil vedno najboljši kratko in srednjeročni ohranjevalec vrednosti, zato je pri tem treba biti zelo previden. Vseeno je lahko določena varovalka v naložbeni košarici, če kriza vnovič pokaže zobe.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009