Kako bolje upravljati z osebnimi financami» Vaša vprašanja

Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj

Igor Mujdrica — Wed, 21 Apr 2010 14:52:55 +0000

Vaše vprašanje: Letos bom star 30 let. Živim v Ljubljani pri starših, razmišljam pa o nakupu stanovanja v Ljubljani ne več kot 15 let starega in velikega vsaj 50 kvadratnih metrov ali gradnji hiše v okolici Brnika ali na slovenski obali čez pet do sedem let. V ta namen imam privarčevanih okoli 40 tisoč evrov in kratkoročno vezanih v eni od bank. Imam tudi 26 delnic NKMB kar je okoli 300 evrov.

Moja mesečna plača je 1.400 evrov, od tega od 650 do 700 evrov porabim za redne mesečne stroške. Moja izvoljenka ta hip nima rednih mesečnih prihodkov. Imava avtomobil, star sedem let, vreden okoli tri tisoč evrov, ki ga bova sredi leta zamenjala za enoprostorca za približno 15 tisoč evrov. Z velikim veseljem tudi sporočam, da jeseni pričakujeva naraščaj.

Leta 2004 sem pri Zavarovalnici Triglav prek Abanke sklenil mešano življenjsko zavarovanje z zavarovalno dobo 20 let in zavarovalno premijo 25 evrov na mesec. Za doživetje je izplačilo 6.500 evrov, za smrt pa prav tako 6.500 evrov. Istega leta sem sklenil tudi naložbeno življenjsko zavarovanje z zavarovalno dobo 10 let in zavarovalno premijo 25 evrov na mesec.

Za smrt je izplačilo 1.500 evrov, za doživetje pa glede na vrednost premije na naložbenem računu. Leta 2008 sem začel tudi odplačevati novo naložbeno življenjsko zavarovanje pri Zavarovalnici Merkur. To življenjsko zavarovanje je vezano na investicijske sklade z garancijo izplačila vplačane varčevalne premije. Zavarovalna vsota za smrt je 1.440 evrov, za doživetje pa 12.182 evrov za dobo 30 let. Mesečna premija je 40 evrov.

Zanima me, kako naj najbolje plemenitim denar, da ga bo ob nakupu stanovanja ali gradnji hiše čim več. Glede zavarovanj pa me zanima, katero je smiselno odpovedati, če ne bom sposoben vseh plačevati. Hkrati me tudi zanima, koliko od vplačanih premij lahko potem sploh dobim, če neham plačevati premije.

Naš odgovor:

Nakup nepremičnine je realen

Vaš finančni cilj nakupa bivalne nepremičnine čez pet do sedem let je razmeroma realen. Od 45 do 50 odstotkov prihodkov porabite za redne mesečne stroške, kar se mi zdi malce preveč, vendar razumem, saj financirate tudi izvoljenko. Predlagam, da si že zdaj preračunate okvirno povišanje rednih mesečnih stroškov, ki jih boste imeli ob naraščaju, in si ustvarite zelo natančen vpogled v stroškovnik. Sicer je postavitev cenovne meje za zamenjavo avtomobila pohvalna, vseeno pa vam toplo priporočam, da k finančnemu konstruktu prištejete tudi stroške registracij, kasko zavarovanja, servisne intervale, povprečno ceno servisov in podobno.

Varčevanje

Če ste se prihrankom pripravljeni odreči za nekoliko dalj časa v zameno za višje obresti, preverite, v kateri banki lahko za svoj denar iztržite največ. To naj bo vaš prvi korak s 40 tisoč evri pridobiti čim ugodnejšo obrestno mero.

Stanovanje

Ob pogajanjih z bankami za boljšo obrestno mero že zdaj za občutek zahtevajte tudi izračun in amortizacijski načrt (načrt odplačevanja posojila) za stanovanjsko posojilo, če bi bil 40 tisoč evrov vaš polog pri najemu posojila. Če resnično želite čim natančnejšo oceno, v katere smeri se je smiselno podati, je prav, da se z različnimi finančnimi scenariji čim bolj seznanite. Tako se miselno prestavite recimo sedem let v prihodnost in naredite zelo natančno finančno simulacijo za dosego finančnih ciljev že danes.

Zavarovanja

Kar zadeva različne oblike življenjskih zavarovanj, se vprašajte, ali resnično razumete, zakaj ste jih kupili. V primeru vaše smrti bi ta hip vaši upravičenci (predvidoma je to vaša izvoljenka) prejeli 9.440 evrov. Glede na to, da ste edini, ki prispevate v družinski proračun, grobo ocenjujem, da v tem trenutku potrebujete vsaj petkrat več zavarovalnega kritja. Devetdeset evrov mesečnih premij tako namenjate neustreznim zavarovalnim kritjem, in to samo zato, ker ste sklepali življenjska zavarovanja z varčevalno komponento. Sicer ne oporekam, tako boste dolgoročno tudi nekaj privarčevali, a težava neustrezne zaščite družinskih prihodkov ostaja.

Tako je vprašanje, ali se je smiselno odpovedati zavarovanjem, če jih morda nekoč ne bi bili sposobni plačevati, zgrešeno. Na področju osebnih financ je vaša primarna odgovornost, da finančno odvisne družinske člane najprej ustrezno finančno zaščitite, nato se šele odločajte o večjih nakupih, načinih financiranja in podobno. Nobenega smisla nima kar tako pretrgati sklenjenih zavarovanj, saj je to povezano z različnimi stroški. Najprej si morate povečati zavarovalno kritje za primer smrti in skleniti nezgodno zavarovanje za primer trajne invalidnosti, kar lahko uredite s popolnoma samostojnimi zavarovanji, ki nimajo vključenih nobenih varčevalnih komponent, prav tako pa so cenovno precej ugodna. Zavarovanj za primer trajne nezgodne invalidnosti namreč sploh niste omenili, tako da predvidevam, da jih nimate vključenih.

Potrebujete vsaj 140 tisoč evrov zavarovalnega kritja za primer invalidnosti, če resnično želite zaščititi tveganja, ki vsakodnevno prežijo na vas in vašo družino. Ob tem je nujna tudi optimizacija zavarovanj (odkup, mirovanje, zmanjšanje zavarovalne vsote, skrajšanje zavarovalne dobe …). Prvo življenjsko zavarovanje, pri katerem vam priporočam temeljito optimizacijo, je klasično (mešano) življenjsko zavarovanje, saj je povsem neprimerno za kakršnokoli učinkovito dolgoročno varčevanje. Tudi zavarovanje z garantiranim izplačilom vplačanih premij je izredno slabo, saj ponuja garancijo, ki vam dolgoročno ne bo veliko koristila. Kot primer naj navedem, da bi za isto mesečno premijo v 30 letih z bančnim depozitom, ki se obrestuje po tri odstotke na leto, lahko privarčevali skoraj dvakrat več.

V tem času pa nikar ne pozabite na varčevanja za najdražji finančni cilj – dodatno pokojnino.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine

Boris Škaper — Thu, 15 Apr 2010 13:35:30 +0000

Vaše vprašanje: Imam približno 50 tisoč evrov v 16 različnih delnicah in vzajemnih skladih. Kako dober je moj naložbeni portfelj?

Portfelj in cilji varčevanja

Vrednost portfelja: Približno 50 tisoč evrov
Cilji varčevanja: V družini nas je pet članov. Starejša otroka sta že preskrbljena, mlajšemu, star je 12 let, pa mesečno polagam 30 evrov v vzajemni sklad Infond Uravnoteženi. Trenutna vrednost je 2.600 evrov. Skupaj z ženo za pokojnino mesečno vlagava po 250 evrov. Njej do pokojnine manjka še vsaj 12 let, meni pa še najmanj 18 let.
Ročnost varčevanja: Naložbe so dolgoročne oziroma bova varčevala vsaj še 10 let.
Pričakovana donosnost: Pričakujem osem do 12-odstotno donosnost na leto, načelno sem naklonjen tveganju, saj gre za dolgoročne naložbe.

Naš odgovor: Večina zakoncev z otroki se sprašuje, ali je pomembneje varčevati za dodatno pokojnino ali za šolanje otrok. Iz vašega primera je razvidno, da s soprogo intenzivno varčujeta za dodatno pokojnino, pa tudi za otroka, kar je pohvalno. Presodite oziroma poskusite čim bolj natančno izračunati, kolikšen strošek bi lahko pomenilo šolanje najmlajšega otroka po koncu osnovne in srednje šole, če bo vajino finančno pomoč seveda sploh potreboval (upoštevajte seveda tudi morebitne stroške otrokovega bivanja in življenjske stroške).
Ta korak je pomemben zato, da vas nepredvideni stroški ne bi neprijetno presenetili. Zgodovina razvitih šolskih sistemov kaže, da se stroški lahko vsakih osem let celo podvojijo. Uravnoteženi vzajemni sklad lahko označim kot primernega za tovrstno varčevanje, saj sredstev najverjetneje ne boste potrebovali še približno sedem let.
Če upoštevamo, da bodo preostale naložbe in mesečno varčevanje 250 evrov v celoti namenjeni dodatni pokojnini, imamo grobo izhodišče za prve ocene, ali boste privarčevali dovolj za ta finančni cilj. Za grobo oceno bomo vzeli primer, da 250 evrov od tega trenutka (podatka, kdaj sta začela varčevati, žal nimam) namenjata bančnemu depozitu ali pa vzajemnemu skladu z zelo konservativno naložbeno politiko.
Drugače povedano – predstavljajte si, da bo ta denar zgolj ohranjal svojo vrednost v primerjavi z inflacijo. Soproga bi tako po 12 letih privarčevala 12 krat 12 krat 125 evrov, kar je 18 tisoč evrov, vi pa po 18 letih 18 krat 12 krat 125 evrov, kar je 27 tisoč evrov. Za delnice in vzajemne sklade v trenutni vrednosti 50 tisoč evrov bomo upoštevali pričakovano realno donosnost okoli šest odstotkov na leto. Pod temi pogoji, in če se bo denar plemenitil še nadaljnjih 18 let, se lahko vrednost portfelja poviša na približno 142 tisoč evrov.

Kako vam lahko takšni izračuni in ocene sploh lahko pomagajo? Predstavljajte si, da ste ta trenutek upokojeni, s soprogo pa imata na voljo vsak polovico privarčevanega – vsak približno 93.500 evrov. Državno pokojnino sicer prejemata, a ta je 50 odstotkov osebnih prihodkov iz obdobja, ko sta bila še zaposlena. Oba bosta živela še 25 let in potomcem ne nameravata zapustiti ničesar, razen nepremičnine, v kateri bivata.

Za popolno izčrpanje glavnice privarčevanega denarja v obdobju 25 let tako lahko pričakujeta vsak približno 300 evrov mesečne rente. Temu znesku prištejte državno pokojnino (predvidoma 50 odstotkov prihodkov) in se vprašajte, ali bi lahko s tem denarjem brezskrbno živeli do konca svojih dni. Če je odgovor pritrdilen, ste na zelo dobri poti, da finančni cilj tudi dosežete. Ravno konservativnejši izračuni, ki so v večini primerov edino pravo izhodišče, lahko varčevalcem oziroma investitorjem pokažejo realnejšo sliko na poti doseganja finančnih ciljev.
Izbira ali realokacija finančnih produktov pride na vrsto vedno na koncu in je edina pravilna pot pri načrtovanju osebnih financ. Pri trenutni sestavi vašega naložbenega portfelja predlagam zmanjšanje izpostavljenosti slovenskemu trgu kapitala na največ 20 odstotkov celotnega portfelja.

Ne glede na to, da je drugi del portfelja večinoma razpršen na razvite trge kapitala, vanj pa so vključeni tudi trgi v razvoju, ki jim sicer niste pretirano izpostavljeni, portfelj ne vključuje različnih naložbenih razredov. Upoštevajte, da lahko že groba sestava, ki vključuje 60 odstotkov delnic, 20 odstotkov obveznic, 10 odstotkov denarja in 10 odstotkov alternativnih investicijskih oblik (nepremičninski skladi, žlahtne kovine in podobno), naložbeni portfelj močno stabilizira, ne da bi bili prikrajšani za večjo morebitno donosnost.

Avtor: Boris Škaper

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate

Igor Mujdrica — Wed, 24 Feb 2010 12:52:42 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Sva poročena, oba stara 39 let, otroka pa imata 11 in pet let. Najin skupni mesečni dohodek je okoli tri tisoč evrov neto, oba sva redno zaposlena. Delovne dobe imava približno 16 let. Prihraniva od 500 do tisoč evrov na mesec. Prihranjenih imava 21 tisoč evrov, ki jih varčujeva v banki v kratkoročni vezavi.

V delnicah slovenskih blue chipov imava še slabih dva tisoč evrov. Skupaj z delodajalcem (večino delodajalec) od leta 2002 vplačujem v pokojninski sklad ene od bank (drugi steber) okoli 150 evrov na mesec. Mislim, da je trenutna vrednost dobrih 11 tisoč evrov. Žena pa od leta 2004 skupaj z delodajalcem vplačuje v sklad kapitalske družbe za javne uslužbence.

Delodajalec vplača okoli 30 evrov na mesec, sama pa zadnja leta decembra vplačuje še po tisoč evrov, predvsem zaradi davčnih olajšav. Konec leta 2009 je imela v tem skladu okoli 4.500 evrov. Živimo v dovolj velikem lastniškem stanovanju. Posojil nimava.

V prihodnjih dveh letih nameravava približno sedem tisoč evrov nameniti za zamenjavo avta, kar pa ni nujno. Do borznih in podobnih naložb sva bolj zadržana, nisva preveč naklonjena tveganju, ampak razmišljava, da bi bilo premoženje dobro razpršiti.

Nagibava se tudi k možnosti nakupa stanovanja skupaj s starši, ki bi bilo naložba in bi ga oddajali. Najin vložek bi bil 50 tisoč evrov. Osebnega življenjskega ali nezgodnega zavarovanja nimava, zavarovanje pa imamo sklenjeno za otroka in stanovanje.

Kako naj sestavimo portfelj naložb (borza, nepremičnina ) s privarčevanim denarjem in z denarjem, ki ga mesečno privarčujemo, da bo čim bolj razpršeno in da bi uresničila postavljene cilje? Kakšna osebna zavarovanja nam priporočate? Zanima naju tudi, kakšno pokojnino lahko pričakujeva in od kdaj?

NAŠ ODGOVOR:
Začnimo pri temelju osebnih financ zaščiti pred izpadom družinskih prihodkov. Ta je še toliko bolj pomembna, ker sta od vajinih prihodkov finančno odvisna dva mladoletna družinska člana.

Treba se je vprašati, v katerih primerih oziroma scenarijih lahko izpade prihodek enega ali obeh. Prvič, ob izgubi službe; drugič ob morebitni nezmožnosti opravljanja dela zaradi poškodbe (bolezen, invalidnost); in tretjič, zaradi najhujšega prezgodnje smrti.

Za prvi primer (izguba službe) sta skoraj že zaščitena. Enaindvajset tisoč evrov, ki jih kratkoročno vežeta na banki, je približno sedem vajinih skupnih mesečnih prihodkov. Priporočam, da ta denar namenita samo za zaščito pred izpadom prihodkov skozi celotno vajino delovno obdobje.

Za drugi in tretji scenarij izpada prihodkov nimata ustrezne zaščite, čeprav bi jo glede na vajin izredno soliden finančni položaj lahko imela. Priporočam, da vsak od vaju sklene samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, ki ni vezano na nobeno od drugih oblik zavarovanj. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj 100-kratnik mesečnih prihodkov.

Prav tako vama priporočam sklenitev življenjskega zavarovanja brez varčevalne komponente gre za tako imenovano riziko življenjsko zavarovanje. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj sedemkratnik letnih prihodkov.

Za otroka niste navedli, kako sta zavarovana oziroma katere oblike zavarovanj ste sklenili zanju. Primerno je samo nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, drugih oblik pa ne priporočam. Če imate sklenjeno katerokoli drugo zavarovanje, predlagam temeljitejši pregled polic pri strokovno usposobljeni osebi za nepristransko oceno oziroma nasvet.

Takoj odprita poseben varčevalni račun na banki in varčujta za naslednji finančni cilj avto. Cilj: v dveh letih privarčevati sedem tisoč evrov. Nameniti bo treba po približno 300 evrov na mesec. Če avtomobila takrat ne bosta kupila, bo privarčevani denar namenjen za druge finančne cilje.

Glavni finančni cilj bi moral postati dodatna pokojnina. Ne želim pretiravati ali vaju strašiti, a to bo zagotovo vajin največji življenjski strošek (kar velja za vse nas).

Vplačila v drugi steber, ki jih že izvajata, bodo sicer malo pripomogla, a zaradi konservativne politike pokojninskih skladov vam s tem ne bo uspelo pridobiti želene finančne varnosti. Razumem, da ste tudi sami konservativni, a sredstva za pokojninsko varčevanje boste morali izpostaviti naložbam z višjo stopnjo tveganja.

Naj razložim namesto da opisujem, kako lahko statistična inflacija vpliva na kupno moč vašega denarja, za lažjo, žal pa tudi bolj realno ponazoritev predvidevam, da bo letna inflacijska stopnja petodstotna. V tem primeru se bo realna vrednost ene denarne enote v 40 letih znižala za približno sedemkrat ali drugače povedano: 700 evrov, ki vam jih danes obljubljajo različni izračuni, bo po koncu 40-letnega varčevanja v resnici vrednih le približno 100 današnjih evrov.

Samo zaradi inflacije tako večini varčevalcev nikoli ne bo uspelo pridobiti dovolj visoke pokojninske rente, ki bi jim zagotavljala finančno dostojno življenje. Treba je razumeti, da pri varčevanju za dodatno pokojnino najbolj tvegate, če sploh ne tvegate. Ne glede na vse borzne pretrese in nihajnosti, bo nujno treba tudi tvegati.

Vajin finančni položaj vama omogoča, da začneta intenzivneje zbirati finančne informacije, ki vaju bodo že danes popeljale na pravo pot varčevanja oziroma vlaganja za dostojno dodatno pokojnino. Privarčujeta skoraj tretjino mesečnih prihodkov in priporočam, da ves privarčevani denar razen 300 evrov, ki jih bosta prihodnji dve leti varčevala za morebiten nakup avtomobila namenita izključno za dodatno pokojnino.

Za začetek lahko ta denar nekaj časa varčujeta na banki, a naj bo ločen od drugih varčevalnih ciljev. Postopno, skladno z vajinim razumevanjem pravilnega finančnega načrtovanja in spoznavanja zakonitosti finančnih trgov, pa ga bosta preusmerila v bolj tvegane naložbe.

Zakaj vama ne priporočam nakupa oziroma sofinanciranja stanovanja za oddajanje? Prvič, zanj nimata dovolj denarja, torej bi se morala dodatno zadolžiti ali pa intenzivno varčevati in pozabiti na druge finančne cilje (dodatna pokojnina).

Drugič, denar bi morala črpati iz varnostnega sklada (21 tisoč evrov), ki je temelj pravilnega in stabilnega finančnega načrtovanja. In tretjič, ne glede na splošen ugled in mnenje, da so nepremičnine kot naložba namenjene prav vsem v kakršnihkoli razmerah, so le alternativna oblika naložbe, in to celo ena izmed najbolj nelikvidnih.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.2.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?

Igor Mujdrica — Thu, 21 Jan 2010 19:50:08 +0000

VPRAŠANJE:
Sem mlada mamica, spomladi pričakujemo tretjega otroka. Sem brezposelna, za družinske prihodke skrbi mož, ki ima sicer nizko plačo z nadurami in nočnim delom okoli tisoč evrov na mesec, dobivamo pa tudi otroški dodatek v višini 170 evrov na mesec. Zelo me skrbi, da sva naredila večjo neumnost. Pri Adriatic Slovenici sem namreč pred petimi leti precej brezglavo sklenila življenjsko zavarovanje za naju, sicer z najnižjo možno anuiteto okoli 20 evrov na mesec, za otroka pa rentno varčevanje za prvega otroka pred petimi leti, za drugega pa v začetku minulega leta. Po 30 letih naj bi tako vsak od naju z možem dobil znesek 10 tisoč evrov, otroka pa štipendijo v višini okoli 80 evrov na mesec za obdobje petih let.

Zdelo se mi je, ker je samo en zaposlen, pa še ta z nizko plačo, da sva se modro odločila, vendar pa me je pred časom začelo skrbeti, kaj ti zneski sploh pomenijo? Kdo ali kaj mi jamči, da bo čez 25 let ob inflaciji 10 tisoč evrov še vedno enak znesek, kot je to danes? Ali bo to morda zadoščalo le za teden toplic? Kaj pa štipendija za otroke? Ali si bo lahko otrok z zneskom 80 evrov sploh kaj pomagal ali pa bo to dovolj le za dve kavi na faksu?

Naj omenim še, da je možev delodajalec sklenil kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, čemur se je mož pred dvema letoma tudi pridružil. Sicer je letnik 1975, zaposlen že od leta 1990, tako da bo verjetno šel prej v pokoj kot njegovi vrstniki. Sama sem letnik 1976, imam samo pet let delovne dobe in nimam sklenjenega nobenega pokojninskega zavarovanja. Znova se nameravam zaposliti čez približno tri leta ali odpreti svoj s. p.

Kaj nam predlagate? Ali naj pretrgava življenjsko zavarovanje in izgubiva polovico vplačanih zneskov (tako sem prebrala v tabeli AS), vendar pa sem tudi zasledila, da je pretrganje skoraj neizvedljivo le v primeru selitve v drugi državo, smrti … Kaj mi svetujete za pokojninsko zavarovanje?

Pa še to. Kar zadeva varčevanje, sva z možem zelo konservativna, na banki imava vezanih 13 tisoč evrov, ki si jih ne upava nalagati v kakršnekoli sklade, delnice in podobno. Stanovanja nimava. Zasledila sem množično ponudbo brezplačnih svetovalnih družb na spletu, pa me zanima, ali mi svetujete, da se obrnem na katero od njih?

ODGOVOR:
V nobenem primeru ni mogoče natančno napovedovati, kolikšna bo inflacija v prihodnosti. Tako je posameznikovo sprotno prilagajanje njej edina smiselna rešitev pri finančnem načrtovanju katerihkoli finančnih ciljev. Kaj to pomeni? Katerekoli oblike finančnih produktov že imate, je inflaciji mogoče slediti ali jo premagati samo po dveh poteh. Ali varčevalne zneske povečujete skladno z njo, uskladitev se lahko naredi recimo enkrat na leto, ali pa denar izpostavite bolj tveganim finančnim oblikam (vzajemni skladi, delnice in podobno). V vašem trenutnem finančnem položaju se je smiselno odločiti za prvo možnost.

Sklenili ste življenjsko zavarovanje z najnižjo možno anuiteto in z vključeno varčevalno komponento. Tako lahko brez težav sklepam, da imate izredno nizko zavarovalno kritje v primeru smrti, kar pomeni, da je vaša družina preveč izpostavljena tveganjem. Kakršnokoli pretrganje tovrstnega zavarovanja vam močno odsvetujem. Celo nasprotno z možem morata optimizirati zavarovalna kritja, torej jih povišati. Za te namene so primerna riziko življenjska zavarovanja brez varčevalne komponente in tudi pri vajinih nizkih prihodkih ni ovir, da jih ne bi imela urejenih. So namreč izredno poceni, ker ni vključene varčevalne komponente, vsebujejo pa višja zavarovalna kritja, res pa je, da komercialno niso dovolj privlačna, da bi bila opaznejša v ponudbah zavarovalnic. Ker si lahko z zelo nizkimi stroški uredite temelj družinskega finančnega načrtovanja, torej poskrbite za zaščito, vama z možem močno priporočam najprej malce več raziskovanja tega področja. Okrepitev zaščitnega dela optimiziranje življenjskih zavarovanj naj postane vaša glavna skrb.

Z rentnimi varčevanji za otroke ni nič narobe, če imate seveda občutek, da si to lahko finančno privoščite. Sicer sam nisem zagovornik večjih varčevalnih zneskov, ki jih starši namenjajo za šolanje otrok, saj se, če starši preveč pozabijo nase (recimo na dodatno pokojnino), lahko zgodi črn scenarij, da starši otrokom postanejo hudo finančno breme.

Privarčevanih imate 13 tisoč evrov, kar ob morebitni izgubi službe vašega moža pomeni 13 mesečnih prihodkov, ki jih trenutno prejemate v družinski proračun. To je vaše varovalo, družinski varnostni sklad in vsa količina denarja naj za zdaj vsekakor ostane na banki. Seveda vama privoščim, da vama varnostnega sklada (ob morebitni izgubi službe ali prihodkov enega ali celo obeh kadarkoli v prihodnosti) nikoli ne bi bilo treba izkoristiti, tako da bi lahko ta denar namenila vajini dodatni pokojnini.

Tudi sami ste okvirno navedli, da je prav in potrebno, da z možem povečata prihodke. To pa je mogoče samo v dveh primerih (dediščine in podobne naključne prihodke bom izvzel): ali se z možem osredotočita na to, da se mu prihodki povečajo, ali pa porazdelita breme dela na oba, tako da začnete prihodke ustvarjati tudi sami. To je seveda popolnoma vajina odločitev in nobena ni napačna, a načrtovati začnite čim prej, čeprav se bo scenarij morda začel uresničevati šele čez nekaj let. Medtem se čim več izobražujte in zavestno proučite svoje misli in občutke o denarju, saj je to ključ do temeljnega razumevanja lastnega odnosa do njega. Tako bosta z možem postajala vse bolj finančno odgovorni osebi, ki bosta otrokom privzgojila pravilen odnos do denarja.

Kar zadeva pokojninsko načrtovanje, predlagam, da se ga z možem lotita šele po povečanju vajinih prihodkov; predvidoma torej po vaši zaposlitvi ali samostojnem podjetniškem delu. Še pred rojstvom tretjega otroka pa le okrepita zaščitne temelje družinskih financ in si zagotovita realen občutek varnosti in čim več tistega prostega časa, ki vama bo še ostal, namenjajta informiranju, izobraževanju in odgovornim pogovorom o denarju.

Kar zadeva finančne svetovalce, pa poskušajte pridobiti čim več različnih mnenj; čim več poizvedujte po telefonu, na internetu, v finančnosvetovalnih družbah ali neposredno pri finančnih institucijah. Korektno pomoč boste prepoznali tako, da vam ne bodo na prvo žogo prodajali finančnih produktov, temveč se bodo poglobili v iskanje rešitev, ki so primerne izključno za vašo družino.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 20.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami vprašanja v povezavi z različnimi oblikami varčevanj, investicij, zavarovanj in želite strokovne in nepristranske odgovore?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?

Igor Mujdrica — Wed, 16 Dec 2009 16:26:39 +0000

OPIS PORTFELJA: Smo petčlanska družina. Z možem sva stara 40 let, otroci pa tri, sedem in deset let. Pred dvema letoma smo prodali stanovanje in se odselili v hišo, za katero smo najeli 70 tisoč evrov posojila za 20 let. Najini skupni prihodki v gospodinjstvu so približno 2.300 evrov. Mož zasluži 1.300 evrov, jaz pa tisoč. Pred kratkim smo podedovali 18 tisoč evrov. Zanima nas, kaj s tem denarjem.

Ali se splača poplačati del posojila ali je bolje, da bi ga plemenitili kako drugače, recimo za najino pokojnino? Če se odločimo za drugo možnost, me zanima, kje sploh varčevati, da bi dosegli boljše donose, in za koliko bi potem lahko imela višjo pokojnino. Zanimajo me tudi zavarovanja, saj zdaj nismo nikjer zavarovani. Zavarovano imamo le hišo in avtomobil. Kakšna zavarovanja sploh potrebujemo?

ODGOVOR: Finančni položaj ste opisali dovolj podrobno in predvidevam, da mesečne obveznosti, vključujoč stroške vzdrževanja nepremičnine, ne presegajo tretjine vajinih skupnih prihodkov. Zaradi selitve v hišo prav tako predvidevam, da boste v njej živeli in vzgajali otroke še mnogo let, prav verjetno je, da boste v njej preživeli vse svoje življenje. Če se poskusim postaviti v vajino vlogo z 18 tisoč evri podedovanih sredstev v rokah , se za poplačilo dela posojila ne bi odločil.

Nimam sicer podatka, ali imate poleg podedovanih sredstev že karkoli privarčevanega, kar pa niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da razumete, da ste v položaju, kjer vam manjka samo nekaj okrepitev finančnih temeljev.

Varnostni sklad

Varnostni sklad je eden izmed glavnih temeljev pravilnega upravljanja osebnih financ. Je količina privarčevanega denarja oziroma denarna rezerva za življenjsko nujne primere (izguba zaposlitve, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški …). Varnostna denarna rezerva mora biti vedno likvidna, torej vsak trenutek na voljo.

Tako so za ta temeljni gradnik primerne naslednje oblike finančnih produktov: bančne vloge na vpogled, mesečni depoziti, pozneje tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi. Druge oblike finančnih produktov za ta namen nikakor niso primerne.

Ker ste podedovali 18 tisoč evrov, predlagam, da vsaj polovico tega zneska, to je približno štiri vajine mesečne plače, namenite varnostnemu skladu. Ta denar naj bo torej na posebnem računu z namenom, da ga nikoli ne boste porabili za stroške, ki niso življenjsko pomembni. Če sredstev iz varnostnega sklada nikoli ne boste potrebovali, bodo namenjena vajini dodatni pokojnini.

Zavarovanja

Vprašajmo se, katerim tveganjem boste še izpostavljeni in katera je smiselno omiliti oziroma zmanjšati. Oba z možem potrebujeta življenjsko zavarovanje za primer smrti, saj imata tri mladoletne družinske člane, odvisne od vajinih prihodkov, prav tako sta denarno odvisna drug od drugega; ali drugače povedano če bi eden od vaju predčasno umrl, bi se finančni standard družine znižal in drugi verjetno ne bi bil zmožen plačevati vseh obveznosti in stroškov. Oba z možem potrebujeta tudi nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti.

Posameznik, ki postane priklenjen na posteljo in brez drugih virov dohodkov, predvsem pri trajni ter stoodstotni invalidnosti, se lahko sreča z resnimi dolgoročnimi finančnimi težavami, ne le zaradi oskrbe, temveč tudi (ne)zaposljivosti in s tem povezanim izpadom rednega dohodka. Tudi za otroke je treba razmisliti, kateri nezgodni primeri imajo lahko največje finančne posledice za vaju. Priporočam, da za vsakega otroka skleneta nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, saj je prav ta največja finančna obremenitev v primeru najhujšega.

Upam, da se napisano ne sliši preveč zapleteno, saj vaju pravi zapleti čakajo samo ob nerazumevanju različnih oblik zavarovanj. V praksi namreč starši precej pogosto sklepajo neustrezna zavarovanja, saj je nepoučenim zlahka prodati vse mogoče in nemogoče kombinacije zavarovalniških produktov. Ne storite te napake! Ne le da vaju to lahko preveč finančno obremeni, tudi zavarovalna kritja ne bodo ustrezna in v primeru škodnih primerov lahko pride do izredno neprijetnih finančnih posledic. Da bi se temu izognili, sem vama pripravil še poimenovanje oblik zavarovalniških produktov in tudi izračune okvirno priporočenih zavarovalnih vsot.

Oblika življenjskega zavarovanja, ki vama jo priporočam, se imenuje riziko življenjsko zavarovanje. Pri tej obliki lahko dosegata velike zavarovalne vsote, ker ni vključene varčevalne komponente. Okvirno priporočena zavarovalna vsota za vas je 74 tisoč evrov, za moža pa 88.400 evrov. Priporočam, da tovrstnemu zavarovanju priključite samo še nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti – priporočena zavarovalna vsota za vas znaša 100 tisoč evrov, za moža pa 130 tisoč evrov.

Za otroke sklenita samostojna nezgodna zavarovanja za primer invalidnosti, priporočena zavarovalna vsota za vsakega izmed njih je približno 85 tisoč evrov. Strošek vseh navedenih zavarovanj je naslednji: za vas okoli 35 evrov na mesec, za moža približno 63 evrov na mesec, za vse tri otroke skupaj pa približno 12 evrov na mesec. To pomeni približno pet odstotkov vajinih skupnih prihodkov, kar je za optimalno zaščito in pravilno gradnjo osebnega premoženja povsem sprejemljivo.

Ko bosta okrepila temelje osebnih financ, vama ostane še polovica podedovanega denarja. Tega vsekakor namenita varčevanju za dodatno pokojnino, a se pred tem ustrezno strokovno posvetujta. Temelj pokojninskega načrtovanja je namreč čim natančneje izračunati pokojninsko vrzel razliko med prejemki, ki jih je oseba vajena prejemati pred upokojitvijo in pokojnino, do katere je upravičena. To je predpogoj za določitev varčevalnih zneskov in poti do finančnih ciljev, izbor finančnih proizvodov pa bi moral biti vedno zadnji korak načrtovanja.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 18.11.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

Kako naj prekinem/pretrgam življenjsko zavarovanje?

Klemen Kavčič — Thu, 03 Sep 2009 14:47:12 +0000

Vprašanje: Leta 2002 sem sklenila zavarovanje Safe life pri zavarovalnici Grawe in sicer z namenom varčevanja za pokojnino. Polica je sklenjena za 34 let z zavarovalno vsoto približno 30 tisoč evrov (raste dva odstotka na leto tako kot plačila). S prvim marcem lani je preteklo pet let, odkupna vrednost pa je približno 1.500 evrov. Medtem sem si tako pokojninsko varčevanje kot življenjsko zavarovanje že uredila drugače in sicer v Veliki Britaniji, kamor se bom kmalu preselila iz Rusije. Ali je smotrno odkupiti polico pri zavarovalnici Grawe čim prej ali je bolje počakati, da mine deset let pri znižanih mesečnih vplačilih (oziroma nespremenjenih), ali pa je morda najbolje počakati do izteka police, dobo pa skrajšati na 25 let

Odgovor: Na splošno so odkupi, pretrganja in kapitalizacije zavarovalnih pogodb z vključenim varčevanjem za stranke neugodni, vendar je vaš položaj nekoliko drugačen. Živite in delate v Rusiji, letos se boste preselili v Veliko Britanijo, kjer ste si že uredili samostojno življenjsko zavarovanje brez varčevanja. Nezgodno zavarovanje imate za zdaj vključeno le na polici klasičnega življenjskega zavarovanja, ki ste ga pred leti sklenili v Sloveniji z namenom varčevanja za pokojnino. Če police ne boste spreminjali, boste ob izteku (leta 2036) prejeli zajamčenih 30 tisoč evrov in določen pripisan delež dobička. Vendar bo realna kupna moč teh sredstev takrat občutno manjša od današnjih 30 tisoč evrov. Razlog je v inflaciji oziroma v dejstvu, da donos klasičnih življenjskih zavarovanj ne dosega stopnje inflacije. Pravite, da se vam premija vsako leto zviša za dva odstotka, vendar je bila inflacija vsa leta do zdaj višja. Torej tudi letno višanje premije (indeksacija) v vašem primeru ni rešitev, saj bo tako posledično vse več denarnih sredstev izgubljalo vrednost (do vaše upokojitve oziroma do izteka police je še 28 let, zato je to še toliko bolj pomembno). Povečevanje zneska varčevanja v skladu z inflacijo je smiselno le v tistih primerih, ko lahko že s samo naložbo premagujete rast cen – primer tovrstne naložbe so na primer delnice, vzajemni skladi ali pa naložbena življenjska zavarovanja. Ta so tudi dosti bolj prilagodljiva od vaše police tako glede sprememb naložb, morebitnih izplačil in podobno. Ob morebitnem odkupu klasične police bi prejeli okoli 1.500 evrov, ki jih lahko porabite ali pa znova naložite in poskušate nadoknaditi “izgubljeno” – ne pozabite pa, da ste bili skoraj šest let zavarovani. Vprašanje je, ali ste ta čas življenjsko zavarovanje zares tudi potrebovali oziroma ali je bil kdo odvisen od vaših prihodkov. Če boste polico obdržali in nehali plačevati premije oziroma če boste polico kapitalizirali, bo vrednost police približno dvakrat višja od odkupne vrednosti, vendar boste sredstva prejeli šele ob izteku pogodbe leta 2036. Spet je pomembna realna kupna moč izplačila, ki bo zaradi inflacije gotovo precej manjša, kot morda pričakujete. V obeh primerih boste lahko dosedanji mesečni znesek plemenitili drugače. In to je v vašem primeru bolj pomembno od tega, kar se je dogajalo do zdaj. V skoraj 30 letih lahko vseeno poskrbite za dodatno pokojnino, saj je bil to razlog, da ste življenjsko zavarovanje sploh sklenili. Tako zavarovanja sklepa veliko posameznikov, vseeno pa je treba vedeti, da zavarovanje ni varčevanje. Zavarovanje sklenite le, če ga potrebujete, sicer se vam lahko zgodi, da boste privarčevali manj, kot ste pričakovali, pa naj gre za klasična ali pa naložbena življenjska zavarovanja. Ob odkupu zavarovanja pred potekom desetih let bi morali plačati še 6,5-odstotni davek na zavarovalne posle. To pomeni, da bi vam zavarovalnica od izplačila odštela še 6,5 odstotka na vse do takrat vplačane premije. Če upoštevam plačilo davka na zavarovalne posle, je za vas zanimiva tudi možnost znižanja premije na minimum oziroma na 20 evrov in šele nato odkup zavarovanja v letu 2012. Tudi v tem primeru bo izplačilo manjše od vplačil, a je spet bolj pomembno, kako boste plemenitili tisti del premije, ki se vam bo sprostil že zdaj. Priporočam, da v prihodnje izbirate takšne finančne produkte, ki jih bo mogoče po potrebi spreminjati in prilagajati, odvisno od vaših življenjskih razmer in finančnih ciljev. Zato je smiselno, da si uredite (podobno kot samostojno življenjsko zavarovanje v Veliki Britaniji) tudi ustrezno zavarovanje za primer trajne nezmožnosti za delo – če je le mogoče, izberite samostojno nezgodno zavarovanje.

Klemen Kavčič

Potrebujete neobvezen in strokoven pregled oziroma drugo mnenje okoli (ne)ustreznosti vaših obstoječih zavarovalnih polic? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen dne 23.1.08 v reviji Moje finance.

→ Dodatno priporočljivo branje:

Koliko časa bo še trajalo, da se borzni indeksi dvignejo?

Igor Mujdrica — Thu, 20 Nov 2008 17:15:17 +0000

Če upoštevamo 45-odstotni padec delniških trgov v zadnjem letu, se marsikateri vlagatelj lahko vpraša, ali bo vrednost delnic in/ali vzajemnih skladov sploh še kdaj dosegla pretekle vrednosti in ali ne obstaja celo možnost, da izgubi prav vse premoženje, ki ga je vložil na borzne trge . Rek »kar gre gor, mora tudi dol« na srečo velja tudi »obratno« – volatilnost (nihajnost) namreč deluje v obe smeri.

Tudi v preteklosti je vrednost borznega indeksa S&P 500 močno nihala:

Leta 1930 je trg izgubil 25% vrednosti, leta 1931 43%, leta 1932 8%, nato pa se je naslednje leto dvignil kar za 54%;
Leta 1937 se je vrednost trga znižala za 35%, naslednje leto pa povzpela za 31%;
V letu 1957 je indeks S&P 500 izgubil 11%, leta 1958 pa pridobil 43%;
V letu 1960 je indeks pridobil manj kot 1% vrednosti, a se je naslednje leto dvignil za 27%;
Leto 1973 je zaznamoval 15-odstotni padec, nato mu je leta 1974 sledil še 26-odstotni padec, prihodnji dve leti pa sta zaznamovala vzpona v višini 37% in 24%;
Po padcu vrednosti indeksa za 5% v letu 1981, smo bili v nadaljnjih osmih letih priča vzponom (21%, 23%, 32%, 18%, 17% in 32%). Po enoletni izgubi v višini 3% v letu 1990, je indeks nadaljnjih devet let rasel, vključujoč 31-, 37-, 33-, 29- in 21-odstotno donosnost;
Po triletnem padcu v letih 2000-2002 (znižanje za 12%, 22% in 29%) se je vrednost indeksa nedavno povzpela za 29%, nato pa še za 11%, 5%, 16% in 5%.

———————————————————————————————————

Na voljo tudi kot e-poročilo. Prenesite si ga s klikom na spodnjo sličico:

———————————————————————————————————

Kot rečeno, volatilnost (nihajnost) deluje v obe smeri in zgodovina kaže, da število let, ko delniški trgi pridobivajo na vrednosti, močno presega število let, ko ti na vrednosti izgubljajo, prav tako pa so dobički v pozitivnih letih višji kot v negativnih letih izgube.

Seveda pa ne smemo pozabiti – pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti oziroma te nikakor ne zagotavlja.

Vseeno pa v primeru, da so vas nedavni padci na borznih trgih prestrašili, informacij iz tega poročila ni slabo imeti v mislih.

1 Volatilnost, nihajnost – statistična mera za verjetnost, da cena finančnega inštrumenta v kratkem času močno zraste ali pade. Izražena je z varianco ali s standardno deviacijo.

2 S&P 500 je borzni indeks, ki vsebuje delnice 500 podjetij s katerimi se aktivno trguje v ZDA. Je eden najbolj priznanih borznih indeksov, ki se nanaša tudi na 500 podjetij, katerih delnice so vključene vanj. S&P 500 je takoj za borznim indeksom Dow Jones, največkrat uporabljen indeks tržne kapitalizacije v ZDA in se smatra za »zvezdo vodnico« ameriške ekonomije.

OMEJITEV ODGOVORNOSTI - vsebina prispevka ne predstavlja priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, niti ne pomeni ponudbe ali vabila k sestavljanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjen informiranju javnosti o storitvah podjetja i-svetovanje d.o.o. ter dogajanjih na kapitalskih trgih. Podjetje i-svetovanje d.o.o. ni odgovorno za točnost in popolnost objavljenih podatkov in ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne posledice, ki bi izhajale iz njihove uporabe

→ Dodatno priporočljivo branje:

Kaj v teh težkih časih napraviti z denarjem vloženim v vzajemne sklade?

Klemen Kavčič — Wed, 12 Nov 2008 10:14:41 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Zanima me vaš nasvet kaj v tem težkem času narediti z denarjem vloženim v sklade: Galileo, Rastko, Infond Hrast in Uravnoteženi? Denar je vložen že 6 let.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Meta, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Razumem vašo skrb. Od konca leta 2002, ko ste sredstva vložili, pa vse do konca leta 2007, je vrednost vašega premoženja v skladih naraščala. Padci so bili manjši, predvsem pa kratkotrajni. V zadnjem letu pa se je vrednost premoženja vztrajno nižala, vendar je stanje še vedno pozitivno (predpostavil sem, da ste v vsak sklad vložili enako, na dan 6.11.2002).

Če bi imeli kristalno kroglo in bi celotno premoženje dvignili/prodali konec leta 2007, bi realizirali več kot 100% dobiček. Podoben dobiček bi na papirju imeli še danes, če bi v vaše sklade vložili dve leti prej, torej novembra leta 2000. Kaj želim s tem povedati?

Pri investiranju ali bolje rečeno pri finančnem načrtovanju, je čas zelo pomemben dejavnik, prav tako razpršitev naloženih sredstev. Ne glede na to, da imate sredstva v štirih vzajemnih skladih, pa je vaš naložbeni portfelj precej agresiven. Precejšen del premoženja je namreč naložen na slovenskem trgu, tako ste z večino sredstev izpostavljeni delovanju le enega kapitalskega trga, posledično pa podvrženi relativno visokim tveganjem.

Ne vem, za kateri namen varčujete in kdaj boste sredstva potrebovali, prav tako mi ni znana razpršitev celotnega portfelja – ne vem, kolikšen delež premoženja imate v posameznem skladu, koliko na banki ali v nepremičninah. Tako vam konkretnega nasveta ne morem ponuditi. Vsekakor vam priporočam, da se poslužite strokovne pomoči in pregledate vašo širšo finančno sliko. Padcem oziroma volatilnosti kapitalskih trgov se s tem sicer ne boste izognili, zelo verjetno pa boste v prihodnje mirneje spali tudi v turbulentnih časih.

Zelo na grobo vam lahko ponudim samo dva nasveta. Če npr. varčujete za pokojnino in boste za ta finančni cilj varčevali še desetletje ali več, sedaj ni primeren čas za izstop iz skladov. Čeprav se sliši nelogično, je zdaj celo primeren čas za postopne manjše dodatne nakupe točk. Čas je vaš zaveznik, prav tako takoimenovana metoda povprečnega stroška.

V primeru, da boste sredstva potrebovali v roku treh let ali prej, pa je pravi čas, da začnete premoženje postopoma prenašati na banko. Žal tudi v tem primeru sprejemate tveganje, da bodo vrednosti točk skladov čez leto ali dve višje od današnjih. Seveda pa bodo lahko tudi nižje, precej nižje. Mimogrede – del premoženja mora biti vedno na banki, na trge kapitala pa vlagajte le tista sredstva, od katerih niste življenjsko odvisni. A to je že del finančnega načrta.

Da bi videli še nekoliko širško sliko, vam v branje priporočam še dva prispevka:

Kako naj se vlagatelji obnašajo, ko borzni tečaji padajo?

Odgovor zaskrbljenemu bralcu, ki je pred časom vložil denar v sklade, pa ne ve, kaj lahko pričakuje.

Klemen Kavčič
finančni svetovalec

→ Dodatno priporočljivo branje:

Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?

Boris Škaper — Mon, 20 Oct 2008 16:17:53 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Recimo, da sem na koncu delovne dobe (no, meni še nekaj let manjka) in bi se upokojil. Recimo, da bo pokojnina bolj slaba in bi hotel imeti nekaj dodatne iz doslej ustvarjenega premoženja, tega pa je, da poenostavimo 500.000 evrov v gotovini. Gre torej za dosmrtno rento, ki pa naj bo “večna” – dedičem naj torej ostane realnih 500.000 evrov. Seveda je treba denar naložiti, rento pa črpati iz donosov teh naložb (dividend ali obresti ter kapitalskih dobičkov). Seveda nisem zadovoljen zgolj z rento iz bančnih obresti, ki bi komaj pokrivale inflacijo, se pravi, je treba črpati tudi iz kapitalskih dobičkov. Tu se seveda najprej postavlja vprašanje primerne sestave portfelja, takoj nato pa še, in to je bistvo mojega vprašanja, recept oziroma nasvet, kako se lotiti črpanja (računati je treba tudi z davki), da bi bil denarni tok (v smeri moje rente) kar se da enakomeren. Nekako si predstavljam, da bi moral v dobrih časih črpati le del donosov, del pa jih puščati v naložbah zato, da bi v slabih časih črpal iz “povečane glavnice”, a je vprašanje, koliko. Zato bi bilo fino imeti en tak recept, nek matematični model, ki bi te pri teh izbirah vodil. Sam bi se najbrž moral odločiti za začetno vrednost (ki bi bila realno enaka končni vrednost, želeno donosnost nad inflacijo ali pa želeno mesečno rento, vnašati predvideno in doseženo letno stopnjo inflacije (še bolje najbrž kar doseženo mesečno stopnjo), število let pa je pri večni renti po mojem nebistveno. Program (model, recept) pa bi mi moral v vsakem času povedati, kje sem in kaj mi je storiti. Kaj menite? Imajo pri tem kaj opraviti “simulacije Monte Carlo”? Če ja, je kje kakšen ustrezen “kalkulator”? Upam, da nisem preveč zahteven.

Miha, Kranj

NAŠ ODGOVOR:
Na večji del vprašanja ste pravzaprav odgovor podali že sami. Dejansko je vprašanje črpanja sredstev v času upokojitve zelo zahtevno opravilo. Upoštevati je potrebno vašo osebno situacijo, kakšen življenjski standard si želite zagotoviti, vaš odnos do tveganja. Težava pa se pojavi pri napovedovanju prihodnosti – ne morete namreč vedeti, kakšne bodo obrestne mere na bankah čez npr. 5 let, kako se bo gibala inflacijska stopnja, kako se bo davčna zakonodaja še dodatno spreminjala, še manj pa lahko napovedujemo letno gibanje vrednosti vašega investicijskega portfelja.

Pri raznih izračunih so sicer lahko v pomoč tudi Monte Carlo simulacije, a njihov rezultat je samo okvirna napoved prihodnosti na osnovi podatkov iz preteklosti. V vašem primeru simulacija pokaže, da lahko iz glavnice 500.000 evrov črpate 12.000 evrov letno (izplačilo se vsako leto poveča za 3%) z 100% verjetnostjo. Ob tem je struktura portfelja 40% v delnicah, ostalo pa v obveznicah in v denarju. Po tej simulaciji bi lahko vašim dedičem zapustili celo večkratnik glavnice. Če pa bi črpali dvakrat večji znesek, bi svoj cilj dosegli le še z 61% verjetnostjo.

Ali lahko simulacijam popolnoma zaupate? Seveda ne – preveč je različnih dejavnikov, ki jih še tako dovršeni kalkulatorji ne morejo upoštevati. Sklepate lahko samo to, da boste ob manjši mesečni porabi verjetno glavnico res ohranili za dediče. Razumem vašo željo, da bi lahko svoj cilj dosegli s pomočjo „avtopilota“, žal pa ni v celoti izvedljiva. Določenih predpostavk se sicer lahko držite, a še vedno bo najbolje, da stanje portfelja in pot do vašega cilja, redno preverjate s pomočjo finančnega svetovalca oziroma svetovalcev.

Avtopilot je v letalski industriji prisoten že od leta 1912 in je še dandanes v veliko pomoč pilotom, vendar v ekstremnih situacijah odpove, če situacija ni vkalkulirana v program… Podobno je tudi pri finančnem načrtovanju, določene situacije zahtevajo tudi intuitivne odločitve ali sprotno prilagajanje, katerih programi niso v celoti sposobni.

Zanimiv je tudi primer hedge sklada Long Term Capital Management, katerega idejna vodja in soustanovitelja sta bila dva nobelova nagrajenca za ekonomijo, Robert C. Merton in Myron Scholes. Razvila sta kompleksen matematični model, ki naj bi zagotavljal konstante in varne donose. Sklad je z delovanjem začel leta 1994 in v prvih letih ustvarjal tudi do 40% letne donose. Vendar je sklad že leta 1998 zašel v strašne težave in je bil leta 2000 likvidiran. Sam matematični model je načeloma deloval, a ni upošteval (in tudi ni mogel) človeškega faktorja.

Sklepam, da imate zdrav odnos do tveganja (ne iščete donosov za vsako ceno), cilje imate jasne in načeloma poznate tudi pot. Predlagam, da namesto iskanja matematičnega modela, raje nekaj časa namenite razgovoru s svetovalcem in po potrebi prilagajate način črpanja denarja, samo razporeditev naložb itd…Nihanj na borzah in papirnih izgub vas ne moreta rešiti ne program, ne svetovalec. Po drugi strani pa se z računalnikom ne morete ravno iskreno pogovoriti, mar ne?

Boris Škaper
finančni svetovalec

→ Dodatno priporočljivo branje:

Kako do mesečne rente 1000 evrov za nadaljnjih 20 let?

Boris Škaper — Fri, 17 Oct 2008 15:17:12 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Z ženo se odločava za finančni načrt rednega varčevanja za pokojnino. Jaz star 47 let in žena stara 45 let. Ob starosti žene 58 let, bi privarčevani znesek porabila kot mesečna izplačila v obdobju 20 let. Mesečno izplačilo po osebi 1000 eur. Kakšni bi bili mesečni vložki? Vsak imava že privarčevanih 20.000 eur, ki jih veževa na banki.

Tone, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Da bi dosegli želeni cilj, je potrebno mesečno odvajanje denarnih sredstev v višini 1.660 €, za oba skupaj. A žal rešitev ni tako preprosta, zato si v nadaljevanju preberite, katere predpostavke sem pri izračunih upošteval in na kaj morata biti s soprogo pozorna.

Pravzaprav ste napisali, da želite, da vam oz. vaši ženi denarja zmanjka pri starosti 80 oz. 78 let. Kako bi se počutili, če bi do takšne situacije zares prišlo? Življenjska doba se podaljšuje, prav tako napreduje zdravstvo, zato je smiselno načrtovati izplačilo sredstev vsaj tja do 85. ali še bolje, 90. leta.

Sicer ne poznam vajinega odnosa do tveganja, sklepam pa, da nista agresivna vlagatelja. Tako sem v izračunih upošteval povprečne donose v višini med 6% do 8% in povprečno 3% inflacijo. Inflacija je upoštevana tudi v času črpanja oziroma izplačevanja sredstev. Torej – prvo leto si bosta izplačevala po 1.000 € mesečno, naslednje leto že 1.030 € mesečno in tako naprej…

Da bi si lahko 20 let izplačevala želeno rento, bi morala v 13 letih ustvariti glavnico v skupni realni/današnji vrednosti 440.000€, za kar je potrebno ob 8% povprečnih letnih donosih mesečno varčevanje 1.660 €. V tem primeru obstaja 93% verjetnost, da bosta svoj cilj dosegla. Pri izračunih za črpanje sredstev sem si pomagal z Monte Carlo simulacijami, ki lahko služijo kot informativni pripomoček. Klasični izračuni predvidevajo linearno gibanje donosov, kar v praksi ni izvedljivo, Monte Carlo simulacije pa predvidevajo različne scenarije – tako pozitivne kot negativne letne donose.

Predpostavimo, da je skupni portfelj isti, a se doba črpanja sredstev podaljša na 30 let. V tem primeru je verjetnost, da bi si lahko izplačevala vsak po realnih 1.000 € mesečno, samo še 68%. Povedano drugače – precej verjetno je, da bi vidva preživela svoj portfelj in ne portfelj vaju. Slednje je pravzaprav vaš cilj. Rešitev je lahko zmanjšanje mesečne potrošnje za eno četrtino, na 750 € ali pa povišanje glavnice – namesto 440.000 € je potrebno približno današnjih 550.000 €.

Da bi v trinajstih letih ustvarila tako velik portfelj, je potrebno mesečno varčevanje 2.600 € pri 6% povprečenem donosu, 2.400 € pri 7% povprečnem donosu in 2.200 € pri 8% povprečnem donosu.
Seveda so kapitalski trgi nepredvidljivi, tako zgoraj navedeni podatki služijo zgolj za približek in lažjo orientacijo.

S soprogo se bosta morala odločiti, kolikšnemu delu današnjih prihodkov sta se pripravljena odpovedati na račun prihodnjih in o možnosti, da bodo prihodnji prihodki nižji, kot načrtovano. Poleg tega je potrebno v pokojninski načrt vključiti tudi vse ustrezne zaščitne mehanizme, od zavarovanj do ustrezne razpršitve portfelja med različne vrste naložb (vrednostni papirji, nepremičnine…). Poleg tega je pokojninsko načrtovanje maraton, proces, ki ga je potrebno spremljati in ga oziroma se po potrebi tudi prilagajati. Tako si bosta s soprogo gotovo povečala verjetnost, da bosta svoje cilje res dosegla.

Samo v razmislek – morda imate več nepremičnin, katere so primerne za oddajo. Tudi najemnine so lahko pomemben in relativno stabilen del mesečnih prihodkov, ki ni odvisen od gibanja delniških trgov.

V nobenem izračunu nisem upošteval davkov. Ti občutno vplivajo na vrednost premoženja, zato je potrebno pri načrtovanju iskati take rešitve, ki vam bodo omogočale davčno ugodno investiranje in črpanje sredstev.

Boris Škaper
finančni svetovalec