Kako bolje upravljati z osebnimi financami» Vaša vprašanja

Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate

Igor Mujdrica — Wed, 24 Feb 2010 12:52:42 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Sva poročena, oba stara 39 let, otroka pa imata 11 in pet let. Najin skupni mesečni dohodek je okoli tri tisoč evrov neto, oba sva redno zaposlena. Delovne dobe imava približno 16 let. Prihraniva od 500 do tisoč evrov na mesec. Prihranjenih imava 21 tisoč evrov, ki jih varčujeva v banki v kratkoročni vezavi.

V delnicah slovenskih blue chipov imava še slabih dva tisoč evrov. Skupaj z delodajalcem (večino delodajalec) od leta 2002 vplačujem v pokojninski sklad ene od bank (drugi steber) okoli 150 evrov na mesec. Mislim, da je trenutna vrednost dobrih 11 tisoč evrov. Žena pa od leta 2004 skupaj z delodajalcem vplačuje v sklad kapitalske družbe za javne uslužbence.

Delodajalec vplača okoli 30 evrov na mesec, sama pa zadnja leta decembra vplačuje še po tisoč evrov, predvsem zaradi davčnih olajšav. Konec leta 2009 je imela v tem skladu okoli 4.500 evrov. Živimo v dovolj velikem lastniškem stanovanju. Posojil nimava.

V prihodnjih dveh letih nameravava približno sedem tisoč evrov nameniti za zamenjavo avta, kar pa ni nujno. Do borznih in podobnih naložb sva bolj zadržana, nisva preveč naklonjena tveganju, ampak razmišljava, da bi bilo premoženje dobro razpršiti.

Nagibava se tudi k možnosti nakupa stanovanja skupaj s starši, ki bi bilo naložba in bi ga oddajali. Najin vložek bi bil 50 tisoč evrov. Osebnega življenjskega ali nezgodnega zavarovanja nimava, zavarovanje pa imamo sklenjeno za otroka in stanovanje.

Kako naj sestavimo portfelj naložb (borza, nepremičnina ) s privarčevanim denarjem in z denarjem, ki ga mesečno privarčujemo, da bo čim bolj razpršeno in da bi uresničila postavljene cilje? Kakšna osebna zavarovanja nam priporočate? Zanima naju tudi, kakšno pokojnino lahko pričakujeva in od kdaj?

NAŠ ODGOVOR:
Začnimo pri temelju osebnih financ zaščiti pred izpadom družinskih prihodkov. Ta je še toliko bolj pomembna, ker sta od vajinih prihodkov finančno odvisna dva mladoletna družinska člana.

Treba se je vprašati, v katerih primerih oziroma scenarijih lahko izpade prihodek enega ali obeh. Prvič, ob izgubi službe; drugič ob morebitni nezmožnosti opravljanja dela zaradi poškodbe (bolezen, invalidnost); in tretjič, zaradi najhujšega prezgodnje smrti.

Za prvi primer (izguba službe) sta skoraj že zaščitena. Enaindvajset tisoč evrov, ki jih kratkoročno vežeta na banki, je približno sedem vajinih skupnih mesečnih prihodkov. Priporočam, da ta denar namenita samo za zaščito pred izpadom prihodkov skozi celotno vajino delovno obdobje.

Za drugi in tretji scenarij izpada prihodkov nimata ustrezne zaščite, čeprav bi jo glede na vajin izredno soliden finančni položaj lahko imela. Priporočam, da vsak od vaju sklene samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, ki ni vezano na nobeno od drugih oblik zavarovanj. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj 100-kratnik mesečnih prihodkov.

Prav tako vama priporočam sklenitev življenjskega zavarovanja brez varčevalne komponente gre za tako imenovano riziko življenjsko zavarovanje. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj sedemkratnik letnih prihodkov.

Za otroka niste navedli, kako sta zavarovana oziroma katere oblike zavarovanj ste sklenili zanju. Primerno je samo nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, drugih oblik pa ne priporočam. Če imate sklenjeno katerokoli drugo zavarovanje, predlagam temeljitejši pregled polic pri strokovno usposobljeni osebi za nepristransko oceno oziroma nasvet.

Takoj odprita poseben varčevalni račun na banki in varčujta za naslednji finančni cilj avto. Cilj: v dveh letih privarčevati sedem tisoč evrov. Nameniti bo treba po približno 300 evrov na mesec. Če avtomobila takrat ne bosta kupila, bo privarčevani denar namenjen za druge finančne cilje.

Glavni finančni cilj bi moral postati dodatna pokojnina. Ne želim pretiravati ali vaju strašiti, a to bo zagotovo vajin največji življenjski strošek (kar velja za vse nas).

Vplačila v drugi steber, ki jih že izvajata, bodo sicer malo pripomogla, a zaradi konservativne politike pokojninskih skladov vam s tem ne bo uspelo pridobiti želene finančne varnosti. Razumem, da ste tudi sami konservativni, a sredstva za pokojninsko varčevanje boste morali izpostaviti naložbam z višjo stopnjo tveganja.

Naj razložim namesto da opisujem, kako lahko statistična inflacija vpliva na kupno moč vašega denarja, za lažjo, žal pa tudi bolj realno ponazoritev predvidevam, da bo letna inflacijska stopnja petodstotna. V tem primeru se bo realna vrednost ene denarne enote v 40 letih znižala za približno sedemkrat ali drugače povedano: 700 evrov, ki vam jih danes obljubljajo različni izračuni, bo po koncu 40-letnega varčevanja v resnici vrednih le približno 100 današnjih evrov.

Samo zaradi inflacije tako večini varčevalcev nikoli ne bo uspelo pridobiti dovolj visoke pokojninske rente, ki bi jim zagotavljala finančno dostojno življenje. Treba je razumeti, da pri varčevanju za dodatno pokojnino najbolj tvegate, če sploh ne tvegate. Ne glede na vse borzne pretrese in nihajnosti, bo nujno treba tudi tvegati.

Vajin finančni položaj vama omogoča, da začneta intenzivneje zbirati finančne informacije, ki vaju bodo že danes popeljale na pravo pot varčevanja oziroma vlaganja za dostojno dodatno pokojnino. Privarčujeta skoraj tretjino mesečnih prihodkov in priporočam, da ves privarčevani denar razen 300 evrov, ki jih bosta prihodnji dve leti varčevala za morebiten nakup avtomobila namenita izključno za dodatno pokojnino.

Za začetek lahko ta denar nekaj časa varčujeta na banki, a naj bo ločen od drugih varčevalnih ciljev. Postopno, skladno z vajinim razumevanjem pravilnega finančnega načrtovanja in spoznavanja zakonitosti finančnih trgov, pa ga bosta preusmerila v bolj tvegane naložbe.

Zakaj vama ne priporočam nakupa oziroma sofinanciranja stanovanja za oddajanje? Prvič, zanj nimata dovolj denarja, torej bi se morala dodatno zadolžiti ali pa intenzivno varčevati in pozabiti na druge finančne cilje (dodatna pokojnina).

Drugič, denar bi morala črpati iz varnostnega sklada (21 tisoč evrov), ki je temelj pravilnega in stabilnega finančnega načrtovanja. In tretjič, ne glede na splošen ugled in mnenje, da so nepremičnine kot naložba namenjene prav vsem v kakršnihkoli razmerah, so le alternativna oblika naložbe, in to celo ena izmed najbolj nelikvidnih.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.2.2010

Sorodni prispevki

VAŠE VPRAŠANJE: Sva poročena, oba stara 39 let, otroka pa imata 11 in pet let. Najin skupni mesečni dohodek je okoli tri tisoč evrov neto, oba sva redno zaposlena. Delovne dobe imava približno 16 let. Prihraniva od 500 do tisoč evrov na mesec. Prihranjenih imava 21 tisoč evrov, ki jih varčujeva v banki v kratkoročni vezavi. V delnicah [...]

Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?

Igor Mujdrica — Thu, 21 Jan 2010 19:50:08 +0000

VPRAŠANJE:
Sem mlada mamica, spomladi pričakujemo tretjega otroka. Sem brezposelna, za družinske prihodke skrbi mož, ki ima sicer nizko plačo z nadurami in nočnim delom okoli tisoč evrov na mesec, dobivamo pa tudi otroški dodatek v višini 170 evrov na mesec. Zelo me skrbi, da sva naredila večjo neumnost. Pri Adriatic Slovenici sem namreč pred petimi leti precej brezglavo sklenila življenjsko zavarovanje za naju, sicer z najnižjo možno anuiteto okoli 20 evrov na mesec, za otroka pa rentno varčevanje za prvega otroka pred petimi leti, za drugega pa v začetku minulega leta. Po 30 letih naj bi tako vsak od naju z možem dobil znesek 10 tisoč evrov, otroka pa štipendijo v višini okoli 80 evrov na mesec za obdobje petih let.

Zdelo se mi je, ker je samo en zaposlen, pa še ta z nizko plačo, da sva se modro odločila, vendar pa me je pred časom začelo skrbeti, kaj ti zneski sploh pomenijo? Kdo ali kaj mi jamči, da bo čez 25 let ob inflaciji 10 tisoč evrov še vedno enak znesek, kot je to danes? Ali bo to morda zadoščalo le za teden toplic? Kaj pa štipendija za otroke? Ali si bo lahko otrok z zneskom 80 evrov sploh kaj pomagal ali pa bo to dovolj le za dve kavi na faksu?

Naj omenim še, da je možev delodajalec sklenil kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, čemur se je mož pred dvema letoma tudi pridružil. Sicer je letnik 1975, zaposlen že od leta 1990, tako da bo verjetno šel prej v pokoj kot njegovi vrstniki. Sama sem letnik 1976, imam samo pet let delovne dobe in nimam sklenjenega nobenega pokojninskega zavarovanja. Znova se nameravam zaposliti čez približno tri leta ali odpreti svoj s. p.

Kaj nam predlagate? Ali naj pretrgava življenjsko zavarovanje in izgubiva polovico vplačanih zneskov (tako sem prebrala v tabeli AS), vendar pa sem tudi zasledila, da je pretrganje skoraj neizvedljivo le v primeru selitve v drugi državo, smrti … Kaj mi svetujete za pokojninsko zavarovanje?

Pa še to. Kar zadeva varčevanje, sva z možem zelo konservativna, na banki imava vezanih 13 tisoč evrov, ki si jih ne upava nalagati v kakršnekoli sklade, delnice in podobno. Stanovanja nimava. Zasledila sem množično ponudbo brezplačnih svetovalnih družb na spletu, pa me zanima, ali mi svetujete, da se obrnem na katero od njih?

ODGOVOR:
V nobenem primeru ni mogoče natančno napovedovati, kolikšna bo inflacija v prihodnosti. Tako je posameznikovo sprotno prilagajanje njej edina smiselna rešitev pri finančnem načrtovanju katerihkoli finančnih ciljev. Kaj to pomeni? Katerekoli oblike finančnih produktov že imate, je inflaciji mogoče slediti ali jo premagati samo po dveh poteh. Ali varčevalne zneske povečujete skladno z njo, uskladitev se lahko naredi recimo enkrat na leto, ali pa denar izpostavite bolj tveganim finančnim oblikam (vzajemni skladi, delnice in podobno). V vašem trenutnem finančnem položaju se je smiselno odločiti za prvo možnost.

Sklenili ste življenjsko zavarovanje z najnižjo možno anuiteto in z vključeno varčevalno komponento. Tako lahko brez težav sklepam, da imate izredno nizko zavarovalno kritje v primeru smrti, kar pomeni, da je vaša družina preveč izpostavljena tveganjem. Kakršnokoli pretrganje tovrstnega zavarovanja vam močno odsvetujem. Celo nasprotno z možem morata optimizirati zavarovalna kritja, torej jih povišati. Za te namene so primerna riziko življenjska zavarovanja brez varčevalne komponente in tudi pri vajinih nizkih prihodkih ni ovir, da jih ne bi imela urejenih. So namreč izredno poceni, ker ni vključene varčevalne komponente, vsebujejo pa višja zavarovalna kritja, res pa je, da komercialno niso dovolj privlačna, da bi bila opaznejša v ponudbah zavarovalnic. Ker si lahko z zelo nizkimi stroški uredite temelj družinskega finančnega načrtovanja, torej poskrbite za zaščito, vama z možem močno priporočam najprej malce več raziskovanja tega področja. Okrepitev zaščitnega dela optimiziranje življenjskih zavarovanj naj postane vaša glavna skrb.

Z rentnimi varčevanji za otroke ni nič narobe, če imate seveda občutek, da si to lahko finančno privoščite. Sicer sam nisem zagovornik večjih varčevalnih zneskov, ki jih starši namenjajo za šolanje otrok, saj se, če starši preveč pozabijo nase (recimo na dodatno pokojnino), lahko zgodi črn scenarij, da starši otrokom postanejo hudo finančno breme.

Privarčevanih imate 13 tisoč evrov, kar ob morebitni izgubi službe vašega moža pomeni 13 mesečnih prihodkov, ki jih trenutno prejemate v družinski proračun. To je vaše varovalo, družinski varnostni sklad in vsa količina denarja naj za zdaj vsekakor ostane na banki. Seveda vama privoščim, da vama varnostnega sklada (ob morebitni izgubi službe ali prihodkov enega ali celo obeh kadarkoli v prihodnosti) nikoli ne bi bilo treba izkoristiti, tako da bi lahko ta denar namenila vajini dodatni pokojnini.

Tudi sami ste okvirno navedli, da je prav in potrebno, da z možem povečata prihodke. To pa je mogoče samo v dveh primerih (dediščine in podobne naključne prihodke bom izvzel): ali se z možem osredotočita na to, da se mu prihodki povečajo, ali pa porazdelita breme dela na oba, tako da začnete prihodke ustvarjati tudi sami. To je seveda popolnoma vajina odločitev in nobena ni napačna, a načrtovati začnite čim prej, čeprav se bo scenarij morda začel uresničevati šele čez nekaj let. Medtem se čim več izobražujte in zavestno proučite svoje misli in občutke o denarju, saj je to ključ do temeljnega razumevanja lastnega odnosa do njega. Tako bosta z možem postajala vse bolj finančno odgovorni osebi, ki bosta otrokom privzgojila pravilen odnos do denarja.

Kar zadeva pokojninsko načrtovanje, predlagam, da se ga z možem lotita šele po povečanju vajinih prihodkov; predvidoma torej po vaši zaposlitvi ali samostojnem podjetniškem delu. Še pred rojstvom tretjega otroka pa le okrepita zaščitne temelje družinskih financ in si zagotovita realen občutek varnosti in čim več tistega prostega časa, ki vama bo še ostal, namenjajta informiranju, izobraževanju in odgovornim pogovorom o denarju.

Kar zadeva finančne svetovalce, pa poskušajte pridobiti čim več različnih mnenj; čim več poizvedujte po telefonu, na internetu, v finančnosvetovalnih družbah ali neposredno pri finančnih institucijah. Korektno pomoč boste prepoznali tako, da vam ne bodo na prvo žogo prodajali finančnih produktov, temveč se bodo poglobili v iskanje rešitev, ki so primerne izključno za vašo družino.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 20.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami vprašanja v povezavi z različnimi oblikami varčevanj, investicij, zavarovanj in želite strokovne in nepristranske odgovore?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

Sorodni prispevki

Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?

Igor Mujdrica — Wed, 16 Dec 2009 16:26:39 +0000

OPIS PORTFELJA: Smo petčlanska družina. Z možem sva stara 40 let, otroci pa tri, sedem in deset let. Pred dvema letoma smo prodali stanovanje in se odselili v hišo, za katero smo najeli 70 tisoč evrov posojila za 20 let. Najini skupni prihodki v gospodinjstvu so približno 2.300 evrov. Mož zasluži 1.300 evrov, jaz pa tisoč. Pred kratkim smo podedovali 18 tisoč evrov. Zanima nas, kaj s tem denarjem.

Ali se splača poplačati del posojila ali je bolje, da bi ga plemenitili kako drugače, recimo za najino pokojnino? Če se odločimo za drugo možnost, me zanima, kje sploh varčevati, da bi dosegli boljše donose, in za koliko bi potem lahko imela višjo pokojnino. Zanimajo me tudi zavarovanja, saj zdaj nismo nikjer zavarovani. Zavarovano imamo le hišo in avtomobil. Kakšna zavarovanja sploh potrebujemo?

ODGOVOR: Finančni položaj ste opisali dovolj podrobno in predvidevam, da mesečne obveznosti, vključujoč stroške vzdrževanja nepremičnine, ne presegajo tretjine vajinih skupnih prihodkov. Zaradi selitve v hišo prav tako predvidevam, da boste v njej živeli in vzgajali otroke še mnogo let, prav verjetno je, da boste v njej preživeli vse svoje življenje. Če se poskusim postaviti v vajino vlogo z 18 tisoč evri podedovanih sredstev v rokah , se za poplačilo dela posojila ne bi odločil.

Nimam sicer podatka, ali imate poleg podedovanih sredstev že karkoli privarčevanega, kar pa niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da razumete, da ste v položaju, kjer vam manjka samo nekaj okrepitev finančnih temeljev.

Varnostni sklad

Varnostni sklad je eden izmed glavnih temeljev pravilnega upravljanja osebnih financ. Je količina privarčevanega denarja oziroma denarna rezerva za življenjsko nujne primere (izguba zaposlitve, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški …). Varnostna denarna rezerva mora biti vedno likvidna, torej vsak trenutek na voljo.

Tako so za ta temeljni gradnik primerne naslednje oblike finančnih produktov: bančne vloge na vpogled, mesečni depoziti, pozneje tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi. Druge oblike finančnih produktov za ta namen nikakor niso primerne.

Ker ste podedovali 18 tisoč evrov, predlagam, da vsaj polovico tega zneska, to je približno štiri vajine mesečne plače, namenite varnostnemu skladu. Ta denar naj bo torej na posebnem računu z namenom, da ga nikoli ne boste porabili za stroške, ki niso življenjsko pomembni. Če sredstev iz varnostnega sklada nikoli ne boste potrebovali, bodo namenjena vajini dodatni pokojnini.

Zavarovanja

Vprašajmo se, katerim tveganjem boste še izpostavljeni in katera je smiselno omiliti oziroma zmanjšati. Oba z možem potrebujeta življenjsko zavarovanje za primer smrti, saj imata tri mladoletne družinske člane, odvisne od vajinih prihodkov, prav tako sta denarno odvisna drug od drugega; ali drugače povedano če bi eden od vaju predčasno umrl, bi se finančni standard družine znižal in drugi verjetno ne bi bil zmožen plačevati vseh obveznosti in stroškov. Oba z možem potrebujeta tudi nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti.

Posameznik, ki postane priklenjen na posteljo in brez drugih virov dohodkov, predvsem pri trajni ter stoodstotni invalidnosti, se lahko sreča z resnimi dolgoročnimi finančnimi težavami, ne le zaradi oskrbe, temveč tudi (ne)zaposljivosti in s tem povezanim izpadom rednega dohodka. Tudi za otroke je treba razmisliti, kateri nezgodni primeri imajo lahko največje finančne posledice za vaju. Priporočam, da za vsakega otroka skleneta nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, saj je prav ta največja finančna obremenitev v primeru najhujšega.

Upam, da se napisano ne sliši preveč zapleteno, saj vaju pravi zapleti čakajo samo ob nerazumevanju različnih oblik zavarovanj. V praksi namreč starši precej pogosto sklepajo neustrezna zavarovanja, saj je nepoučenim zlahka prodati vse mogoče in nemogoče kombinacije zavarovalniških produktov. Ne storite te napake! Ne le da vaju to lahko preveč finančno obremeni, tudi zavarovalna kritja ne bodo ustrezna in v primeru škodnih primerov lahko pride do izredno neprijetnih finančnih posledic. Da bi se temu izognili, sem vama pripravil še poimenovanje oblik zavarovalniških produktov in tudi izračune okvirno priporočenih zavarovalnih vsot.

Oblika življenjskega zavarovanja, ki vama jo priporočam, se imenuje riziko življenjsko zavarovanje. Pri tej obliki lahko dosegata velike zavarovalne vsote, ker ni vključene varčevalne komponente. Okvirno priporočena zavarovalna vsota za vas je 74 tisoč evrov, za moža pa 88.400 evrov. Priporočam, da tovrstnemu zavarovanju priključite samo še nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti – priporočena zavarovalna vsota za vas znaša 100 tisoč evrov, za moža pa 130 tisoč evrov.

Za otroke sklenita samostojna nezgodna zavarovanja za primer invalidnosti, priporočena zavarovalna vsota za vsakega izmed njih je približno 85 tisoč evrov. Strošek vseh navedenih zavarovanj je naslednji: za vas okoli 35 evrov na mesec, za moža približno 63 evrov na mesec, za vse tri otroke skupaj pa približno 12 evrov na mesec. To pomeni približno pet odstotkov vajinih skupnih prihodkov, kar je za optimalno zaščito in pravilno gradnjo osebnega premoženja povsem sprejemljivo.

Ko bosta okrepila temelje osebnih financ, vama ostane še polovica podedovanega denarja. Tega vsekakor namenita varčevanju za dodatno pokojnino, a se pred tem ustrezno strokovno posvetujta. Temelj pokojninskega načrtovanja je namreč čim natančneje izračunati pokojninsko vrzel razliko med prejemki, ki jih je oseba vajena prejemati pred upokojitvijo in pokojnino, do katere je upravičena. To je predpogoj za določitev varčevalnih zneskov in poti do finančnih ciljev, izbor finančnih proizvodov pa bi moral biti vedno zadnji korak načrtovanja.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 18.11.2009

Sorodni prispevki

Kako naj prekinem/pretrgam življenjsko zavarovanje?

Klemen Kavčič — Thu, 03 Sep 2009 14:47:12 +0000

Vprašanje: Leta 2002 sem sklenila zavarovanje Safe life pri zavarovalnici Grawe in sicer z namenom varčevanja za pokojnino. Polica je sklenjena za 34 let z zavarovalno vsoto približno 30 tisoč evrov (raste dva odstotka na leto tako kot plačila). S prvim marcem lani je preteklo pet let, odkupna vrednost pa je približno 1.500 evrov. Medtem sem si tako pokojninsko varčevanje kot življenjsko zavarovanje že uredila drugače in sicer v Veliki Britaniji, kamor se bom kmalu preselila iz Rusije. Ali je smotrno odkupiti polico pri zavarovalnici Grawe čim prej ali je bolje počakati, da mine deset let pri znižanih mesečnih vplačilih (oziroma nespremenjenih), ali pa je morda najbolje počakati do izteka police, dobo pa skrajšati na 25 let

Odgovor: Na splošno so odkupi, pretrganja in kapitalizacije zavarovalnih pogodb z vključenim varčevanjem za stranke neugodni, vendar je vaš položaj nekoliko drugačen. Živite in delate v Rusiji, letos se boste preselili v Veliko Britanijo, kjer ste si že uredili samostojno življenjsko zavarovanje brez varčevanja. Nezgodno zavarovanje imate za zdaj vključeno le na polici klasičnega življenjskega zavarovanja, ki ste ga pred leti sklenili v Sloveniji z namenom varčevanja za pokojnino. Če police ne boste spreminjali, boste ob izteku (leta 2036) prejeli zajamčenih 30 tisoč evrov in določen pripisan delež dobička. Vendar bo realna kupna moč teh sredstev takrat občutno manjša od današnjih 30 tisoč evrov. Razlog je v inflaciji oziroma v dejstvu, da donos klasičnih življenjskih zavarovanj ne dosega stopnje inflacije. Pravite, da se vam premija vsako leto zviša za dva odstotka, vendar je bila inflacija vsa leta do zdaj višja. Torej tudi letno višanje premije (indeksacija) v vašem primeru ni rešitev, saj bo tako posledično vse več denarnih sredstev izgubljalo vrednost (do vaše upokojitve oziroma do izteka police je še 28 let, zato je to še toliko bolj pomembno). Povečevanje zneska varčevanja v skladu z inflacijo je smiselno le v tistih primerih, ko lahko že s samo naložbo premagujete rast cen – primer tovrstne naložbe so na primer delnice, vzajemni skladi ali pa naložbena življenjska zavarovanja. Ta so tudi dosti bolj prilagodljiva od vaše police tako glede sprememb naložb, morebitnih izplačil in podobno. Ob morebitnem odkupu klasične police bi prejeli okoli 1.500 evrov, ki jih lahko porabite ali pa znova naložite in poskušate nadoknaditi “izgubljeno” – ne pozabite pa, da ste bili skoraj šest let zavarovani. Vprašanje je, ali ste ta čas življenjsko zavarovanje zares tudi potrebovali oziroma ali je bil kdo odvisen od vaših prihodkov. Če boste polico obdržali in nehali plačevati premije oziroma če boste polico kapitalizirali, bo vrednost police približno dvakrat višja od odkupne vrednosti, vendar boste sredstva prejeli šele ob izteku pogodbe leta 2036. Spet je pomembna realna kupna moč izplačila, ki bo zaradi inflacije gotovo precej manjša, kot morda pričakujete. V obeh primerih boste lahko dosedanji mesečni znesek plemenitili drugače. In to je v vašem primeru bolj pomembno od tega, kar se je dogajalo do zdaj. V skoraj 30 letih lahko vseeno poskrbite za dodatno pokojnino, saj je bil to razlog, da ste življenjsko zavarovanje sploh sklenili. Tako zavarovanja sklepa veliko posameznikov, vseeno pa je treba vedeti, da zavarovanje ni varčevanje. Zavarovanje sklenite le, če ga potrebujete, sicer se vam lahko zgodi, da boste privarčevali manj, kot ste pričakovali, pa naj gre za klasična ali pa naložbena življenjska zavarovanja. Ob odkupu zavarovanja pred potekom desetih let bi morali plačati še 6,5-odstotni davek na zavarovalne posle. To pomeni, da bi vam zavarovalnica od izplačila odštela še 6,5 odstotka na vse do takrat vplačane premije. Če upoštevam plačilo davka na zavarovalne posle, je za vas zanimiva tudi možnost znižanja premije na minimum oziroma na 20 evrov in šele nato odkup zavarovanja v letu 2012. Tudi v tem primeru bo izplačilo manjše od vplačil, a je spet bolj pomembno, kako boste plemenitili tisti del premije, ki se vam bo sprostil že zdaj. Priporočam, da v prihodnje izbirate takšne finančne produkte, ki jih bo mogoče po potrebi spreminjati in prilagajati, odvisno od vaših življenjskih razmer in finančnih ciljev. Zato je smiselno, da si uredite (podobno kot samostojno življenjsko zavarovanje v Veliki Britaniji) tudi ustrezno zavarovanje za primer trajne nezmožnosti za delo – če je le mogoče, izberite samostojno nezgodno zavarovanje.

Klemen Kavčič

Potrebujete neobvezen in strokoven pregled oziroma drugo mnenje okoli (ne)ustreznosti vaših obstoječih zavarovalnih polic? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen dne 23.1.08 v reviji Moje finance.

Sorodni prispevki

Koliko časa bo še trajalo, da se borzni indeksi dvignejo?

Igor Mujdrica — Thu, 20 Nov 2008 17:15:17 +0000

Če upoštevamo 45-odstotni padec delniških trgov v zadnjem letu, se marsikateri vlagatelj lahko vpraša, ali bo vrednost delnic in/ali vzajemnih skladov sploh še kdaj dosegla pretekle vrednosti in ali ne obstaja celo možnost, da izgubi prav vse premoženje, ki ga je vložil na borzne trge . Rek »kar gre gor, mora tudi dol« na srečo velja tudi »obratno« – volatilnost (nihajnost) namreč deluje v obe smeri.

Tudi v preteklosti je vrednost borznega indeksa S&P 500 močno nihala:

Leta 1930 je trg izgubil 25% vrednosti, leta 1931 43%, leta 1932 8%, nato pa se je naslednje leto dvignil kar za 54%;
Leta 1937 se je vrednost trga znižala za 35%, naslednje leto pa povzpela za 31%;
V letu 1957 je indeks S&P 500 izgubil 11%, leta 1958 pa pridobil 43%;
V letu 1960 je indeks pridobil manj kot 1% vrednosti, a se je naslednje leto dvignil za 27%;
Leto 1973 je zaznamoval 15-odstotni padec, nato mu je leta 1974 sledil še 26-odstotni padec, prihodnji dve leti pa sta zaznamovala vzpona v višini 37% in 24%;
Po padcu vrednosti indeksa za 5% v letu 1981, smo bili v nadaljnjih osmih letih priča vzponom (21%, 23%, 32%, 18%, 17% in 32%). Po enoletni izgubi v višini 3% v letu 1990, je indeks nadaljnjih devet let rasel, vključujoč 31-, 37-, 33-, 29- in 21-odstotno donosnost;
Po triletnem padcu v letih 2000-2002 (znižanje za 12%, 22% in 29%) se je vrednost indeksa nedavno povzpela za 29%, nato pa še za 11%, 5%, 16% in 5%.

———————————————————————————————————

Na voljo tudi kot e-poročilo. Prenesite si ga s klikom na spodnjo sličico:

———————————————————————————————————

Kot rečeno, volatilnost (nihajnost) deluje v obe smeri in zgodovina kaže, da število let, ko delniški trgi pridobivajo na vrednosti, močno presega število let, ko ti na vrednosti izgubljajo, prav tako pa so dobički v pozitivnih letih višji kot v negativnih letih izgube.

Seveda pa ne smemo pozabiti – pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti oziroma te nikakor ne zagotavlja.

Vseeno pa v primeru, da so vas nedavni padci na borznih trgih prestrašili, informacij iz tega poročila ni slabo imeti v mislih.

1 Volatilnost, nihajnost – statistična mera za verjetnost, da cena finančnega inštrumenta v kratkem času močno zraste ali pade. Izražena je z varianco ali s standardno deviacijo.

2 S&P 500 je borzni indeks, ki vsebuje delnice 500 podjetij s katerimi se aktivno trguje v ZDA. Je eden najbolj priznanih borznih indeksov, ki se nanaša tudi na 500 podjetij, katerih delnice so vključene vanj. S&P 500 je takoj za borznim indeksom Dow Jones, največkrat uporabljen indeks tržne kapitalizacije v ZDA in se smatra za »zvezdo vodnico« ameriške ekonomije.

OMEJITEV ODGOVORNOSTI - vsebina prispevka ne predstavlja priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, niti ne pomeni ponudbe ali vabila k sestavljanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjen informiranju javnosti o storitvah podjetja i-svetovanje d.o.o. ter dogajanjih na kapitalskih trgih. Podjetje i-svetovanje d.o.o. ni odgovorno za točnost in popolnost objavljenih podatkov in ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne posledice, ki bi izhajale iz njihove uporabe

Sorodni prispevki

Kaj v teh težkih časih napraviti z denarjem vloženim v vzajemne sklade?

Klemen Kavčič — Wed, 12 Nov 2008 10:14:41 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Zanima me vaš nasvet kaj v tem težkem času narediti z denarjem vloženim v sklade: Galileo, Rastko, Infond Hrast in Uravnoteženi? Denar je vložen že 6 let.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Meta, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Razumem vašo skrb. Od konca leta 2002, ko ste sredstva vložili, pa vse do konca leta 2007, je vrednost vašega premoženja v skladih naraščala. Padci so bili manjši, predvsem pa kratkotrajni. V zadnjem letu pa se je vrednost premoženja vztrajno nižala, vendar je stanje še vedno pozitivno (predpostavil sem, da ste v vsak sklad vložili enako, na dan 6.11.2002).

Če bi imeli kristalno kroglo in bi celotno premoženje dvignili/prodali konec leta 2007, bi realizirali več kot 100% dobiček. Podoben dobiček bi na papirju imeli še danes, če bi v vaše sklade vložili dve leti prej, torej novembra leta 2000. Kaj želim s tem povedati?

Pri investiranju ali bolje rečeno pri finančnem načrtovanju, je čas zelo pomemben dejavnik, prav tako razpršitev naloženih sredstev. Ne glede na to, da imate sredstva v štirih vzajemnih skladih, pa je vaš naložbeni portfelj precej agresiven. Precejšen del premoženja je namreč naložen na slovenskem trgu, tako ste z večino sredstev izpostavljeni delovanju le enega kapitalskega trga, posledično pa podvrženi relativno visokim tveganjem.

Ne vem, za kateri namen varčujete in kdaj boste sredstva potrebovali, prav tako mi ni znana razpršitev celotnega portfelja – ne vem, kolikšen delež premoženja imate v posameznem skladu, koliko na banki ali v nepremičninah. Tako vam konkretnega nasveta ne morem ponuditi. Vsekakor vam priporočam, da se poslužite strokovne pomoči in pregledate vašo širšo finančno sliko. Padcem oziroma volatilnosti kapitalskih trgov se s tem sicer ne boste izognili, zelo verjetno pa boste v prihodnje mirneje spali tudi v turbulentnih časih.

Zelo na grobo vam lahko ponudim samo dva nasveta. Če npr. varčujete za pokojnino in boste za ta finančni cilj varčevali še desetletje ali več, sedaj ni primeren čas za izstop iz skladov. Čeprav se sliši nelogično, je zdaj celo primeren čas za postopne manjše dodatne nakupe točk. Čas je vaš zaveznik, prav tako takoimenovana metoda povprečnega stroška.

V primeru, da boste sredstva potrebovali v roku treh let ali prej, pa je pravi čas, da začnete premoženje postopoma prenašati na banko. Žal tudi v tem primeru sprejemate tveganje, da bodo vrednosti točk skladov čez leto ali dve višje od današnjih. Seveda pa bodo lahko tudi nižje, precej nižje. Mimogrede – del premoženja mora biti vedno na banki, na trge kapitala pa vlagajte le tista sredstva, od katerih niste življenjsko odvisni. A to je že del finančnega načrta.

Da bi videli še nekoliko širško sliko, vam v branje priporočam še dva prispevka:

Kako naj se vlagatelji obnašajo, ko borzni tečaji padajo?

Odgovor zaskrbljenemu bralcu, ki je pred časom vložil denar v sklade, pa ne ve, kaj lahko pričakuje.

Klemen Kavčič
finančni svetovalec

Sorodni prispevki

Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?

Boris Škaper — Mon, 20 Oct 2008 16:17:53 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Recimo, da sem na koncu delovne dobe (no, meni še nekaj let manjka) in bi se upokojil. Recimo, da bo pokojnina bolj slaba in bi hotel imeti nekaj dodatne iz doslej ustvarjenega premoženja, tega pa je, da poenostavimo 500.000 evrov v gotovini. Gre torej za dosmrtno rento, ki pa naj bo “večna” – dedičem naj torej ostane realnih 500.000 evrov. Seveda je treba denar naložiti, rento pa črpati iz donosov teh naložb (dividend ali obresti ter kapitalskih dobičkov). Seveda nisem zadovoljen zgolj z rento iz bančnih obresti, ki bi komaj pokrivale inflacijo, se pravi, je treba črpati tudi iz kapitalskih dobičkov. Tu se seveda najprej postavlja vprašanje primerne sestave portfelja, takoj nato pa še, in to je bistvo mojega vprašanja, recept oziroma nasvet, kako se lotiti črpanja (računati je treba tudi z davki), da bi bil denarni tok (v smeri moje rente) kar se da enakomeren. Nekako si predstavljam, da bi moral v dobrih časih črpati le del donosov, del pa jih puščati v naložbah zato, da bi v slabih časih črpal iz “povečane glavnice”, a je vprašanje, koliko. Zato bi bilo fino imeti en tak recept, nek matematični model, ki bi te pri teh izbirah vodil. Sam bi se najbrž moral odločiti za začetno vrednost (ki bi bila realno enaka končni vrednost, želeno donosnost nad inflacijo ali pa želeno mesečno rento, vnašati predvideno in doseženo letno stopnjo inflacije (še bolje najbrž kar doseženo mesečno stopnjo), število let pa je pri večni renti po mojem nebistveno. Program (model, recept) pa bi mi moral v vsakem času povedati, kje sem in kaj mi je storiti. Kaj menite? Imajo pri tem kaj opraviti “simulacije Monte Carlo”? Če ja, je kje kakšen ustrezen “kalkulator”? Upam, da nisem preveč zahteven.

Miha, Kranj

NAŠ ODGOVOR:
Na večji del vprašanja ste pravzaprav odgovor podali že sami. Dejansko je vprašanje črpanja sredstev v času upokojitve zelo zahtevno opravilo. Upoštevati je potrebno vašo osebno situacijo, kakšen življenjski standard si želite zagotoviti, vaš odnos do tveganja. Težava pa se pojavi pri napovedovanju prihodnosti – ne morete namreč vedeti, kakšne bodo obrestne mere na bankah čez npr. 5 let, kako se bo gibala inflacijska stopnja, kako se bo davčna zakonodaja še dodatno spreminjala, še manj pa lahko napovedujemo letno gibanje vrednosti vašega investicijskega portfelja.

Pri raznih izračunih so sicer lahko v pomoč tudi Monte Carlo simulacije, a njihov rezultat je samo okvirna napoved prihodnosti na osnovi podatkov iz preteklosti. V vašem primeru simulacija pokaže, da lahko iz glavnice 500.000 evrov črpate 12.000 evrov letno (izplačilo se vsako leto poveča za 3%) z 100% verjetnostjo. Ob tem je struktura portfelja 40% v delnicah, ostalo pa v obveznicah in v denarju. Po tej simulaciji bi lahko vašim dedičem zapustili celo večkratnik glavnice. Če pa bi črpali dvakrat večji znesek, bi svoj cilj dosegli le še z 61% verjetnostjo.

Ali lahko simulacijam popolnoma zaupate? Seveda ne – preveč je različnih dejavnikov, ki jih še tako dovršeni kalkulatorji ne morejo upoštevati. Sklepate lahko samo to, da boste ob manjši mesečni porabi verjetno glavnico res ohranili za dediče. Razumem vašo željo, da bi lahko svoj cilj dosegli s pomočjo „avtopilota“, žal pa ni v celoti izvedljiva. Določenih predpostavk se sicer lahko držite, a še vedno bo najbolje, da stanje portfelja in pot do vašega cilja, redno preverjate s pomočjo finančnega svetovalca oziroma svetovalcev.

Avtopilot je v letalski industriji prisoten že od leta 1912 in je še dandanes v veliko pomoč pilotom, vendar v ekstremnih situacijah odpove, če situacija ni vkalkulirana v program… Podobno je tudi pri finančnem načrtovanju, določene situacije zahtevajo tudi intuitivne odločitve ali sprotno prilagajanje, katerih programi niso v celoti sposobni.

Zanimiv je tudi primer hedge sklada Long Term Capital Management, katerega idejna vodja in soustanovitelja sta bila dva nobelova nagrajenca za ekonomijo, Robert C. Merton in Myron Scholes. Razvila sta kompleksen matematični model, ki naj bi zagotavljal konstante in varne donose. Sklad je z delovanjem začel leta 1994 in v prvih letih ustvarjal tudi do 40% letne donose. Vendar je sklad že leta 1998 zašel v strašne težave in je bil leta 2000 likvidiran. Sam matematični model je načeloma deloval, a ni upošteval (in tudi ni mogel) človeškega faktorja.

Sklepam, da imate zdrav odnos do tveganja (ne iščete donosov za vsako ceno), cilje imate jasne in načeloma poznate tudi pot. Predlagam, da namesto iskanja matematičnega modela, raje nekaj časa namenite razgovoru s svetovalcem in po potrebi prilagajate način črpanja denarja, samo razporeditev naložb itd…Nihanj na borzah in papirnih izgub vas ne moreta rešiti ne program, ne svetovalec. Po drugi strani pa se z računalnikom ne morete ravno iskreno pogovoriti, mar ne?

Boris Škaper
finančni svetovalec

Preberite tudi

Kako do mesečne rente 1000 evrov za nadaljnjih 20 let?

Boris Škaper — Fri, 17 Oct 2008 15:17:12 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Z ženo se odločava za finančni načrt rednega varčevanja za pokojnino. Jaz star 47 let in žena stara 45 let. Ob starosti žene 58 let, bi privarčevani znesek porabila kot mesečna izplačila v obdobju 20 let. Mesečno izplačilo po osebi 1000 eur. Kakšni bi bili mesečni vložki? Vsak imava že privarčevanih 20.000 eur, ki jih veževa na banki.

Tone, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Da bi dosegli želeni cilj, je potrebno mesečno odvajanje denarnih sredstev v višini 1.660 €, za oba skupaj. A žal rešitev ni tako preprosta, zato si v nadaljevanju preberite, katere predpostavke sem pri izračunih upošteval in na kaj morata biti s soprogo pozorna.

Pravzaprav ste napisali, da želite, da vam oz. vaši ženi denarja zmanjka pri starosti 80 oz. 78 let. Kako bi se počutili, če bi do takšne situacije zares prišlo? Življenjska doba se podaljšuje, prav tako napreduje zdravstvo, zato je smiselno načrtovati izplačilo sredstev vsaj tja do 85. ali še bolje, 90. leta.

Sicer ne poznam vajinega odnosa do tveganja, sklepam pa, da nista agresivna vlagatelja. Tako sem v izračunih upošteval povprečne donose v višini med 6% do 8% in povprečno 3% inflacijo. Inflacija je upoštevana tudi v času črpanja oziroma izplačevanja sredstev. Torej – prvo leto si bosta izplačevala po 1.000 € mesečno, naslednje leto že 1.030 € mesečno in tako naprej…

Da bi si lahko 20 let izplačevala želeno rento, bi morala v 13 letih ustvariti glavnico v skupni realni/današnji vrednosti 440.000€, za kar je potrebno ob 8% povprečnih letnih donosih mesečno varčevanje 1.660 €. V tem primeru obstaja 93% verjetnost, da bosta svoj cilj dosegla. Pri izračunih za črpanje sredstev sem si pomagal z Monte Carlo simulacijami, ki lahko služijo kot informativni pripomoček. Klasični izračuni predvidevajo linearno gibanje donosov, kar v praksi ni izvedljivo, Monte Carlo simulacije pa predvidevajo različne scenarije – tako pozitivne kot negativne letne donose.

Predpostavimo, da je skupni portfelj isti, a se doba črpanja sredstev podaljša na 30 let. V tem primeru je verjetnost, da bi si lahko izplačevala vsak po realnih 1.000 € mesečno, samo še 68%. Povedano drugače – precej verjetno je, da bi vidva preživela svoj portfelj in ne portfelj vaju. Slednje je pravzaprav vaš cilj. Rešitev je lahko zmanjšanje mesečne potrošnje za eno četrtino, na 750 € ali pa povišanje glavnice – namesto 440.000 € je potrebno približno današnjih 550.000 €.

Da bi v trinajstih letih ustvarila tako velik portfelj, je potrebno mesečno varčevanje 2.600 € pri 6% povprečenem donosu, 2.400 € pri 7% povprečnem donosu in 2.200 € pri 8% povprečnem donosu.
Seveda so kapitalski trgi nepredvidljivi, tako zgoraj navedeni podatki služijo zgolj za približek in lažjo orientacijo.

S soprogo se bosta morala odločiti, kolikšnemu delu današnjih prihodkov sta se pripravljena odpovedati na račun prihodnjih in o možnosti, da bodo prihodnji prihodki nižji, kot načrtovano. Poleg tega je potrebno v pokojninski načrt vključiti tudi vse ustrezne zaščitne mehanizme, od zavarovanj do ustrezne razpršitve portfelja med različne vrste naložb (vrednostni papirji, nepremičnine…). Poleg tega je pokojninsko načrtovanje maraton, proces, ki ga je potrebno spremljati in ga oziroma se po potrebi tudi prilagajati. Tako si bosta s soprogo gotovo povečala verjetnost, da bosta svoje cilje res dosegla.

Samo v razmislek – morda imate več nepremičnin, katere so primerne za oddajo. Tudi najemnine so lahko pomemben in relativno stabilen del mesečnih prihodkov, ki ni odvisen od gibanja delniških trgov.

V nobenem izračunu nisem upošteval davkov. Ti občutno vplivajo na vrednost premoženja, zato je potrebno pri načrtovanju iskati take rešitve, ki vam bodo omogočale davčno ugodno investiranje in črpanje sredstev.

Boris Škaper
finančni svetovalec

Preberite tudi

Neugoden čas za naložbe v balkanske sklade

Boris Škaper — Thu, 09 Oct 2008 22:59:38 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Pozdravljeni !

Pred cca. letom in pol (očitno v neugodnem času) sem naložil nekaj denarja v balkanske sklade.
Zanima me, kako napovedujete nadaljnje dogajanje na teh trgih in ali je smiselno čakati na dvig ?

Tomaž, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Spoštovani,

Če danes gledate nazaj v preteklost, vaša trditev drži – res je bil neugoden trenutek. Težava je samo v tem, ker ne moremo napovedovati prihodnosti. Na borznih trgih se namreč prepletajo tako različni vplivi, da napovedovanje izidov pravzaprav ni smiselno. Gibanje cen vrednostnih papirjev je odvisno od stanja gospodarstva, poslovanja podjetij, političnega okolja podjetij in psihologije vlagateljev oziroma njihovega razmišljanja. Tako se lahko zgodi, da podjejte posluje zelo dobro, v stabilnem okolju, cena delnice podjetja pa se niža. Na prvi pogled nelogično, po drugi strani pa so lahko imeli vlagatelji previsoka pričakovanja glede poslovanja podjetja in vseeno niso zadovoljni z rezultati.

Gospodarski in borzni cikli so bili in bodo vedno prisotni. Kot zanimivost – časovno ne sovpadajo oziroma borza običajno kaže pričakovanja vlagateljev in tako na nek način nakazuje v kateri smeri se bo razvijalo gospodarstvo. Dogajanja na različni borzah lahko spremljate preko različnih medijev, tedenski borzni komentar pa lahko prebirate tudi na naših spletnih straneh. Tako si boste morda lažje ustvarili lastno sliko in določena pričakovanja glede prihodnjega razvoja.

Ali je smiselno čakati na dvig sredstev? Da in ne. Če vas je strah, če ne morete mirno spati, ker vas skrbi za vaša sredstva, potem je vsekakor bolje, da izstopite iz investicij. Vendar to pomeni, da ste bili dolgoročni investitor samo na papirju, ob podpisu pristopnih izjav k skladom. Ni kar tako v prospektih vzajemnih skladov zapisana priporočena doba vlaganja, ki je lahko npr. vsaj 5, 7 ali več kot 10 let. In niso kar tako opozorila o tveganosti posameznega sklada. Tveganje namreč pomeni, kakšna je verjetnost, da bodo dejanski rezultati manjši od pričakovanih.

Glede na to, da je vaš portfelj razpršen (opomba: zaradi varovanja podatkov jih javno na tem mestu ne objavljamo) in da ste vložili sredstva od katerih kratkoročno niste odvisni, je bolje počakati. Morda bo potrebno za želeni rezultat počakati kakšno leto ali dve več kot ste pričakovali, a potrpežljivost se običajno splača. Izgubo ali dobiček namreč realizirate zgolj ob prodaji vrednostnih papirjev, do takrat je oboje samo fikcija.

Preden boste v prihodnosti denarna sredstva dodatno vlagali, se vprašajte in si iskreno odgovorite, kakšno tveganje ste v resnici pripravljeni sprejeti, kdaj, koliko in za kateri namen/finančni cilj boste potrebovali denarna sredstva? Tako se nihanjem na trgih sicer ne boste izognili, se boste pa zagotovo bolje počutili tudi v turbulentnih časih, ki so na borzah običajni. In to je bolj pomembno od tega, kakšna je danes vrednost enote premoženja vašega balkanskega sklada.

Boris Škaper
finančni svetovalec

Preberite tudi

Vlaganje v vzajemne sklade z namenom varčevanja za mladoletnega otroka

Klemen Kavčič — Thu, 09 Oct 2008 22:35:29 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Zanima me vlaganje v sklade z namenom varčevanja za mladoletnega otroka starega 12 let.

Betka, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Hvala za zastavljeno vprašanje. Če sem pravilno razumel vaše vprašanje želite vašemu otroku kot skrben starš olajšati finančno prihodnost.

Konkretnega nasveta vam brez dodatnih informacij sicer ne morem dati, lahko pa vam pokažem, da obstaja več poti. Preden nadaljujete z branjem, vas vabim, da si preberete enega od naših preteklo objavljenih prispevkov glede varčevanja za šolanje otrok v primerjavi z varčevanjem za dodatno pokojnino.

V razvitejših finančnih sistemih po svetu je že nekaj časa prisotno razmišljanje v smeri investiranja za otrokovo pokojnino! Da, prav ste prebrali – starši in stari starši odpirajo varčevalne/investicijske račune za namen otrokove pokojnine, do katere je več kot 50 let. Morda je to tudi vaša želja, morda pa želite otroku olajšati nakup prve nepremičnine, avtomobila ali pa mu želite omogočiti čim boljšo izobrazbo. Vsi nameni oziroma finančni cilji so dobronamerni, vendar je med njimi pomembna razlika – to je čas, ki je na voljo za dosego zastavljenih ciljev. Ta pa je v splošnem izredno pomemben faktor pri načrtovanju osebnih financ in je zelo povezan z stopnjo tveganja, ki ste ga pripravljeni sprejeti. Preprosto povedano – dlje kot je finančni cilj oddaljen, višje tveganje si lahko privoščite in samo s sprejemanjem določene stopnje tveganja lahko premagujete inflacijo.

Pa poskusiva z naslednjimi predpostavkami:

ob 18. rojstnem dnevu želite otroku pomagati pri nakupu avtomobila
pripravljeni ste sprejeti zmerno naložbeno tveganje in pričakujete povprečni 8% letni donos
mesečno bi varčevali 50 EUR

Do datuma črpanja sredstev je samo šest let, zato je smiselno, da je večji del sredstev naložen na banki oziroma jih vežete preko bančnega depozita (recimo 50% tega denarja), 30 % namenite v mešani globalni sklad, 20% pa v delniški globalni sklad. V šestih letih bi pri 8% povprečnem letnem donosu lahko pričakovala izplačilo v višini približno 4.500 EUR. Inflacije v tem izračunu nisem upošteval.

Pa poglejva primer, če bi bila ta sredstva namenjena za otrokovo upokojitev? Namesto šestih let imate tako na voljo 50 let. Na začetku bi v tem primeru za otroka varčevali vi, kasneje (priporočljivo je seveda čim prej) bi otrok varčeval sam.
V tem primeru bi naložbeni portfelj izgledal drugače, na banki bi bilo malo ali skoraj nič denarja, prav tako v mešanem globalnem skladu, večji del naložb bi bil lahko razpršen med različne delniške sklade, tudi take z precej višjo stopnjo tveganja. V petdesetih letih bi si lahko vaš otrok ustvaril (še vedno predvidevam 8% povprečni letni donos in 50 evrov mesečnega odvajanja) skoraj 400.000 EUR.

Če bi upoštevali 3% inflacijo čez celotno obdobje, bi to pomenilo približno toliko, kot današnjih 130.000 evrov. Kar pa je že dobra popotnica za izplačilo dodatne pokojnine. Predvsem pa bi zaradi zgodnjega začetka varčevanja otrok lahko varčeval z manjšimi zneski, kot če bi z varčevanjem pričel kasneje.

Ne pozabite – za vsakih 10 let, ki jih zamudimo pri varčevanju, je potrebno varčevati približno dvakrat višji znesek, da bi dosegli isti končni rezultat. To je moč obrestno obrestnega računa.

Vaše finančne situacije ne poznam dovolj dobro, tako je zgoraj napisano namenjeno zgolj v vašo lažjo odločitev, za kateri otrokov finančni cilj želite varčevati. Vsekakor ne pozabite na ustrezno zaščito prihodkov (tako vaših kot otrokovih) in seveda na lastno pokojnino.

Na tem mestu priporočam v branje še prispevek ‘Spet ta nezgodna zavarovanja za otroke‘.

Vzemite si dovolj časa za razmislek in se pri finančnem načrtovanju poslužite tudi strokovne pomoči. Gre za proces, ne za enkratno dejanje, tako je smiselno opravljati redne preglede, tako naložbenega portfelja kot ostalih finančnih proizvodov, ki se jih boste za te namene posluževala, te pa po potrebi tudi redno prilagajati.

S pravilnim finančnim načrtovanjem se tveganjem sicer ne boste izognili, jih boste pa zagotovo zmanjšali in tako povečali možnosti za dosego svojih oziroma družinskih finančnih ciljev.

Klemen Kavčič
finančni svetovalec