• Po aprilskem padcu vrednosti gradbenih del se razmere v gradbeništvu tudi maja niso izboljšale. Vrednost opravljenih gradbenih del se je na letni ravni znižala za dobrih 16 %, na mesečni ravni pa za dober odstotek, je razvidno iz zadnjih podatkov državnega statističnega urada. Pri tem se je vrednost del na stavbah v primerjavi z aprilom zvišala za 0,7 %, medtem ko se je vrednost del na inženirskih objektih znižala za 3,5 %. V medletni primerjavi se je vrednost gradbenih del znižala v obeh skupinah, in sicer so bila dela na stavbah nižja za 8,9 %, dela na inženirskih objektih pa za dobro petino. Kljub padcu v lanskem in letošnjem letu pa je vrednost gradbenih del še vedno višja od povprečja leta 2005, saj je maja bila za 7,2 % višja. Pri tem je bila vrednost gradbenih del na stavbah višja za 6,2 %, vrednost gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih pa za 6 %.

• V Sloveniji so tuje neposredne naložbe do lani rasle, letos pa nismo priče le zmanjšani rasti, manjši je celo dosedanji obseg. V letu 2008 se je obseg tujih vlaganj v Sloveniji povečal za EUR 319 mio, na EUR 1,4 mlrd. V letu 2009 povečanja vlaganj iz tujine ni bilo, ampak se je skrčil obseg teh. V letu 2007 jih je bilo EUR 11,1 mlrd, v letu 2008 pa EUR 11,9 mlrd, nato pa se je v letu 2009 obseg investicij iz tujine zmanjšal za EUR 52,14 mio. Slovensko gospodarstvo pa je letu 2009 vlaganja na tujem celo povečalo za 7,5 % oziroma za EUR 675 mio. Leto pred tem je letno povečanje teh investicij znašalo milijardo evrov, v letu 2007 pa EUR 1,4 mlrd. Slovenska vlaganja na tujem torej naraščajo, a počasi. V letu 2009 je slovensko gospodarstvo v tujini imelo vloženih EUR 6,8 mlrd, leto pred tem pa EUR 6,1 mlrd.

vir: Reiffeisen Banka

• Delničarji Mercatorja so na torkovi skupščini odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2009 v višini EUR 27,2 mio in sklenili za izplačilo dividend nameniti EUR 27,1 mio oz. EUR 7,20 bruto na delnico, ostalo pa ostaja nerazporejeno. Imenovali so tudi dva dodatna člana nadzornega sveta, Matjaža Kovačiča iz Nove KBM in Mira Medveška iz NLB. Letošnja dividenda v višini EUR 7,20 je za 60 % višja kot lanska. Kot je po skupščini novinarjem povedal predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, to za Mercator z vidika denarnih sredstev ( Mercator jih ima EUR 2,5 mlrd ) glede na lani pomeni dodatno izplačilo v višini približno EUR 10 mio.

• Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet (D&B) v julijskem poročilu ugotavlja, da se v Sloveniji ob nadaljevanju recesije padanje bruto domačega proizvoda na letni ravni upočasnjuje, a se upočasnjuje tudi gospodarska aktivnost. V D&B izražajo zaskrbljenost, da bodo nagli fiskalni ukrepi gospodarsko rast še bolj zavrli. Ugotavljajo namreč, da v Sloveniji padajo tako izvoz kot uvoz, pa tudi poraba v gospodinjstvih in poslovne investicije. Edino rast je zaznati v porabi države, kar pa je po njihovem mnenju dolgoročno vsekakor zaskrbljujoče.

• Skupina Petrol je prvo polletje letošnjega leta končala z EUR 22 mio čistega dobička. To je več kot dvakrat več, kot so ga imeli v prvem polletju lani, a hkrati tretjino manj kot v enakem obdobju leta 2008. V Petrolu so se v prvih šestih mesecih ponovno soočali tudi s padcem količinske prodaje. V prvi polovici letošnjega leta je namreč Skupina Petrol prodala 1,1 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je 4 % manj kot v enakem obdobju lani, a prav toliko nad načrti uprave. Medtem ko so se v Petrolu ponovno soočali s padcem prodaje proizvodov iz nafte in utekočinjenega naftnega plina, pa jim je uspelo povečati prodajo zemeljskega plina in električne energije. Povečali so se tudi prihodki iz prodaje trgovskega blaga, ki so bili pri EUR 205 mio za dobrih 10 % nad tistimi v prvem polletju minulega leta.

vir: Reiffeisen Banka

• Slovenija je aprila izvozila za EUR 1,45 mlrd, uvozila pa za EUR 1,56 mlrd blaga. Blagovni primanjkljaj je znašal EUR 106,5 mio. Pokritost uvoza z izvozom se je z marčnih 97,3 % znižala na 93,2 %, kažejo začasni podatki državnega statističnega urada. Izvoz v aprilu je bil vrednostno za 11,9 % višji kot v četrtem mesecu lani, vrednost uvoza v aprilu 2010 pa je presegla vrednost uvoza v aprilu 2009 za 12,2 %. Od skupnega aprilskega izvoza je bilo za EUR 1,06 mlrd blaga namenjenega v katero od članic Unije (72,8 % vsega blaga), za preostalih EUR 395,3 mio pa kam drugam po svetu. Blago, prejeto iz držav članic EU, je bilo vredno EUR 1,22 mlrd (78,4 % vsega uvoženega blaga), iz držav, ki niso članice EU, pa je Slovenija uvozila za EUR 336,4 mio blaga. Po začasnih podatkih je Slovenija v prvih štirih mesecih leta 2010 izvozila za EUR 5,64 mlrd blaga, kar je za 8,5 % več kot v enakem obdobju leta poprej.

• Mednarodna finančna korporacija IFC in Gorenje sta v ponedeljek 7. junija sklenila dogovor o EUR 25 mio visokem vložku v lastniški kapital Gorenja, kar bo omogočilo prestrukturiranje družbe, hitrejši razvoj okolju prijaznih izdelkov in storitev ter ohranjanje delovnih mest v regiji JV Evrope. Hkrati bo IFC Gorenju omogočil kredit v višini EUR 50 mio, s sodelovanjem drugih bank pa še kredit v višini do EUR 100 mio. S pomočjo investicijskega paketa bo Gorenje posodobilo poslovne procese z namenom izboljšanja konkurenčnosti izdelkov, krepitve ponudbe visoko cenovnih izdelkov in izboljšanja produktivnosti. IFC bo na podlagi bogatih izkušenj Gorenju pomagal tudi pri izboljševanju poslovne učinkovitosti in prizadevanjih za energetsko učinkovitost.

vir: Reiffeisen Banka

• V začetku tega tedna je statistični urad RS objavil četrtletne makroekonomske kazalnike. Kljub padcu BDP vlada zmeren optimizem, saj je stopnja krčenja gospodarske rasti nižja kot so bile tiste poprej. Bruto domači proizvod je sicer v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem padel za 0,5 %, na letni ravni pa za 1,2 %. K takšnemu, po mnenju nekaterih strokovnjakov relativno dobremu rezultatu, močno prispeva povečano zunanje povpraševanje. Nižji padec gospodarske rasti je tako posledica pozitivnega izvoznega povpraševanja, ki je bilo prvič po petih četrtletjih večje in se je tako okrepilo za 4,5 %. Na Slovenijo pozitivno vpliva oživljanje nemškega gospodarstva, kot našega največjega izvoznega partnerja, ki je v prvem četrtletju zraslo za 1,5 %.

• Gorenje bo dokapitalizirano z EUR 50 mio svežega kapitala, so na skupščini sklenili delničarji družbe. Dokapitalizacija bo potekala v dveh krogih. Vse delnice prvega kroga dokapitalizacije bodo ponujene Mednarodni finančni korporaciji (IFC), članici skupine Svetovne banke. IFC naj bi EUR 25 mio nakazal v mesecu dni. Cena novoizdane delnice bo v obeh krogih dokapitalizacije enaka in bo znašala EUR 13,32 za delnico. V Gorenju so prepričani, da bo dokapitalizacija skupini Gorenje omogočila še hitrejše izpolnjevanje strateškega načrta, hitrejše vlaganje v razvoj novih izdelkov in storitev, morebitne prevzeme in prestrukturiranje na področju izdelkov za dom in drugo.

vir: Reiffeisen Banka

• Poslovni prihodki Skupine Telekom Slovenije so v prvem tromesečju 2010 znašali EUR 203,4 mio, kar je za 3% več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo je znašal EUR 65,3 mio, kar je za 7 % manj kot v enakem lanskem obdobju. Skupina je dosegla dobiček pred obrestmi in davki višini EUR 11,4 mio, ki je bil za polovico nižji kot po prvih treh mesecih lani. Čista izguba skupine je bila v prvih treh mesecih EUR 633 tisoč. Slovenski operaterji Telekomu dolgujejo EUR 9 mio.

• Zavarovalnica Triglav je v prvem četrtletju likvidirala kar za 12 % manj škod kot v enakem obdobju leta 2009. Ker so na drugi strani zabeležili precej manjši padec zbranih zavarovalnih premij (triodstotni padec), je čisti poslovni izid naše največje zavarovalnice poskočil za izjemnih 291 %, na EUR 14,7 mio. Poleg škodnega rezultata je šel Zavarovalnici Triglav, na roko tudi donos od naložb, saj je na račun kar 42 % manjših odhodkov presegel EUR 30 mio in bil za kar 688 % večji od rezultata v enakem lanskem obdobju. Še najbolj pozitivno izstopa donos od naložb pri življenjskih zavarovanjih. V prvih treh mesecih lani je bil namreč negativen, letos pa dosega vrednost skoraj EUR 23 mio.

• Slovenija je na lestivici 58 držav v letošnjem letopisu svetovne konkurenčnosti (World Competitiveness Yearbook 2010) zdrsnila kar za 20 mest. Slovenija ni bila uvrščena med kritične države glede zadolženosti – tiste, katerih dolg presega 60 % BDP (Slovenija 36 % BDP). Je pa po ekonomski uspešnosti Slovenija padla z 21. mesta na 42., predvsem zaradi negativne realne rasti BDP (-7,8 %), 25 % zmanjšanja izvoza ter nizkega toka vhodnih in izhodnih neposrednih tujih investicij. Med najbolj problematične kazalce (Slovenija se po njih uvršča na dno lestvice) se poleg nizke realne rasti BDP na prebivalca ter majhnih zalog in toka vhodnih neposrednih tujih investicij po oceni managerjev uvrščata tudi nevarnost realokacije R&D zmogljivosti in realokacije storitev.

vir: Reiffeisen Banka

• Na skupščini delničarjev naftne družbe Petrol so delničarji na predlog uprave sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala za 50% v naslednjih petih letih. Za sklep je glasovalo 90,4% delničarjev z glasovalno pravico. Član uprave Jani Živko je dejal, da je dokapitalizacija potrebna zaradi zanimivih priložnosti na trgu, ki jih z lastnimi viri ne morejo financirati. Prav tako pa je podjetje na zgornji meji zadolžitve. Trenutno sta za podjetje zanimivi dve prevzemni tarči, bolj konkretno pa ni Živko ni želel povedati kdo naj bo to bil.

• Družba Merfin, ki je večinska lastnica podjetja Merkur je podpisala pismo o nameri izvedbe strateške povezave trgovske divizije Merkur in Skupine Mercator. S to povezavo bi Skupina Mercator postala vodilni trgovec s tehničnim blagom v celotni regiji Jugovzhodne Evrope. V okviru namere za izvedbo strateške povezave je predvideno, da bi družba Mercator d.d. postala 100-odstotna lastnica družbe Merkur d.d., ki pa bi se pred tem ustrezno preoblikovala tako, da bi skupaj s svojimi odvisnimi družbami na trgih v tujini obsegala le sredstva in obveznosti divizije Merkur, ostala sredstva in obveznosti pa bi bila predhodno izločena. V okviru morebitne strateške povezave je kot del kupnine predvidenih tudi do 10-odstotkov novih delnic družbe Mercator, d.d., ki bi bile ob potrebnem soglasju nadzornega sveta družbe izdane iz odobrenega kapitala v skladu s statutarnimi določbami družbe Mercator, d.d. Na podlagi sklenjenega nezavezujočega pisma o nameri bo Mercator pričel s postopki poslovnega, pravnega, finančnega in davčnega skrbnega pregleda trgovske divizije Merkur, ki bodo zaključeni predvidoma do konca junija 2010.

• Atka-Prima Boška Šrota ni več lastnica Kolonela, nekoč ene izmed ključnih družb, preko katerih je Šrot obvladoval Pivovarno Laško. Poročilo o poslovanju Atke-Prima je namreč razkrilo, da je lani prodala svoj celotni delež v Kolonelu, zanj pa iztržila vsega nekaj tisoč evrov.

vir: Reiffeisen Banka

• Država Slovenija bo sodelovala pri dokapitalizaciji Gorenja. Državni Kad, ki ima v lasti 25,2 odstotka velenjske tovarne bele tehnike, bo namreč vplačal dokapitalizacijske delnice, ki jih bo Gorenje obstoječim delničarjem ponudilo po tem, ko bo v prvem krogu del teh odkupila ameriška International Finance Corporation (IFC). “Delnice bomo, po premisleku, vplačali,” je zatrdil predsednik uprave Kada Borut Jamnik.

• Skupina Istrabenz je lani ustvarila EUR 71,9 mio čiste izgube, v zadnjih dveh letih skupaj pa je izgube bilo za več kot EUR 290 mio. Finančni dolg Skupine Istrabenz se je lani znižal na EUR 805 mio, od česar EUR 456 mio odpade na matično družbo Istrabenz.

• Skupina KD Group je leto 2009 končala s EUR 44 mio čiste izgube, izguba matične družbe pa je bila za devet milijonov evrov višja. V zadnjih dveh letih je tako Skupina KD Group ustvarila kar EUR 121,2 mio čiste izgube, kar je le EUR 30 mio manj, kot je imela konec minulega leta celotnega kapitala.

• NFD Holding je pod vodstvom Stanislava Valanta, lani ustvaril skoraj EUR 31 mio evrov čiste izgube. Takšen rezultat je nekoliko boljši kot v letu 2009, ko so prikazali za EUR 51 mio evrov čiste izgube. V družbi so na predlog revizorja odpisali celotno EUR 13,6 mio vredno terjatev do Maksime Holdinga. Kapital NFD Holdinga se je tako lani znižal na EUR 80,6 mio, s tem da so oblikovali tudi za EUR 2,4 mio ter EUR 4,2 mio vredni oslabitvi deleža v Muri in podjetju Oddus.

vir: Reiffeisen Banka

• Lani so se v Skupini Mercator prvič po več kot 12 letih poslovanja soočili s padcem prihodkov, ki so se znižali za dobra 2 %, na EUR 2,6 mlrd. Nekajkrat višji pa je bil padec dobička, ki se je v primerjavi z letom 2008 prepolovil na EUR 21 mio oziroma na raven iz leta 2001. Kljub temu se je uprava Mercatorja (v želji po stabiliziranju lastniške strukture) z NLB, NKBM in Abanko Vipo dogovorila, da bodo letos za dividende namenili EUR 27 mio oziroma EUR 7,2 za delnico. V prihodnjem letu naj bi se bruto dividenda povzpela na EUR 8, v letu 2012 pa na EUR 8,8 za delnico. V zameno so se omenjene tri banke zavezale, da do septembra leta 2012 ne bodo prodale svojega 19-odstotnega deleža v Mercatorju.

• Skupina Žito je v prvih treh mesecih letos ustvarila EUR 26,4 mio prihodkov od prodaje, kar je skladno z načrti. Količinsko je prodaja znašala 21.900 ton, kar je 3 % nad načrtovanim. S trimesečnimi prodajnimi rezultati skupine Žito se je v sredo seznanil nadzorni svet družbe. Na domačem trgu je skupina Žito ustvarila 86 % celotne prodaje, kar je skladno z načrti in za 4,3 % bolje kot v enakem obdobju lani. Skupaj z upravo družbe so se nadzorniki Žita odločili skupščini delničarjev, ki bo v začetku julija, predlagati izplačilo dividend v višini EUR 3,05 bruto.

vir: Reiffeisen Banka

• V Luki Koper so v prvih treh mesecih letošnjega leta pretovorili 3,7 milijona ton blaga oziroma 2 % več kot v enakem obdobju lani. Skoraj za dve tretjini se je v primerjavi z lanskim trimesečjem povečal pretovor na terminalu za generalne tovore, kontejnerski pretovor pa se je s 111.984 pretovorjenih kontejnerskih enot povečal za tretjino. Na kontejnerskem terminalu, terminalu avtomobilov in terminalu sipkih tovorov so v prvem trimesečju letošnjega leta v Luki Koper zabeležili 12 % večji pretovor kot v enakem obdobju lani. Za dobro petino se je povečal pretovor avtomobilov, ki pa s 75.800 pretovorjenimi avtomobili še zaostaja za načrti. So pa v Luki Koper v prvih treh mesecih pretovorili za 56 % manj sadja, 14 % manj naftnih derivatov in 2 % manj lesa kot v enakem obdobju lani.

• Rast tečajev na svetovnih borzah je z večmesečno zamudo prepričala tudi slovenske vlagatelje, ki so začeli znova prevzemati nekoliko večja tveganja in ponovno vstopati v delniške sklade. Marca so imeli vsi vzajemni skladi, s katerimi upravljajo domače družbe za upravljanje, za kar EUR 17 mio neto prilivov, kar je največ po oktobru 2007. Po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev so imeli delniški skladi za EUR 10,5 mio neto prilivov, na rekordni ravni so bili tudi prilivi v obvezniške sklade, medtem ko so se uravnoteženi skladi soočali z neto odlivi.

vir: Reiffeisen Banka

• Skupina Sava Re je v letu 2009 obračunala EUR 251,4 mio bruto premij, kar je 9,5 % več kot leto poprej. Po odtegnitvi davkov znaša izguba EUR 28,2 mio je sporočila uprava Pozavarovalnice Sava. Tudi krovna družba Pozavarovalnica Sava je leto 2009 končala z izgubo, znašala je EUR 12,6 mio. Ob tem so se obračunane bruto premije povečale za 9,2 % na EUR 147,1 mio.

• Vedno bolj se potrjujejo neuradne govorice, da je mariborska banka Nova KBM močno izpostavljena kreditnemu tveganju, ki je nastalo iz dajanja kreditov velikemu številu gradbenih podjetij iz Maribora in okolice. Samo mariborski gradbinec MTB dolguje Novi Kreditni banki Maribor dobrih EUR 41 mio. Skupaj z EUR 18,7 mio dolgom gradbenega podjetja Stavbar je tako banka do omenjenih gradbincev izpostavljena s kar približno EUR 60 mio terjatev. Ta znesek predstavlja kar petkratnik lanskega dobička banke (po nerevidiranem poročilu), ki je znašal EUR 12 mio. Čeprav ima banka svoje terjatve zavarovane s hipotekami, pa to še ne pomeni, da bodo dolgovi dejansko v celoti poplačani. Zniževanje vrednosti nepremičnin namreč pomeni, da banka tudi z zasegom in prodajo na trgu morda ne bo mogla poplačati v celoti svojih terjatev.

vir: Reiffeisen Banka