Kako bolje upravljati z osebnimi financami» Tedenski borzni komentar

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 5.marec 2010

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 05 Mar 2010 16:00:17 +0000

• V zadnjih petih trgovalnih dneh se je osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 gibal na tedenski ravni negativno, saj je teden zaključil 4,21 % v minusu. Četrtkovo trgovanje je zaključil pri 3.829,38 indeksnih točkah. Indeks SBI TOP je izgubil 3,70 % vrednosti in je trgovanje končal pri 937,03 indeksnih točkah.

• Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec februarja prijavljenih 99.784 brezposelnih oseb, kar je 0,2 več kot januarja in 29,3 % več kot v enakem obdobju lani. Februarja se je zaposlilo 4.034 brezposelnih oseb, kar je skoraj 20 % manj kot januarja in 48 % več kot februarja lani. V prvi dveh mesecih letos so delodajalci prijavili 24.378 prostih delovnih mest oz. 6,1 % manj kot lani. Povpraševanje po delavcih se je glede na enako lansko obdobje najbolj zmanjšalo v gradbeništvu, gostinstvu, trgovini, v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v dejavnosti javne uprave in obrambe. Povečanje povpraševanja je bilo najbolj izrazito na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.

• Vodstvo Nove kreditne banke Maribor(NKBM) bo pogodbo o dokapitalizaciji in s tem o prevzemu srbske Credy banke iz Kragujevca podpisalo ta petek. Kot je pretekli teden pisal srbski časnik Danas, bo v petek sklicana skupščina Credyja, na kateri bodo sprejeli vse odločitve glede privatizacije banke. Banko bodo privatizirali z dokapitalizacijo, pri kateri bo NKBM sodelovala z EUR 10 mio. Dodatno naj bi NKBM v Credy banko vložila še EUR 20 mio. Nadzorniki NKBM so konec januarja dali soglasje za kapitalski vstop v Credy banko.

• Skupina Luka Koper je lansko poslovno leto zaključila z EUR 53 mio izgube, na ravni delniške družba Luke Koper pa je izguba znašala EUR 46 mio. Slabši poslovni rezultat je po navedbah vodstva Luke Koper v veliki meri posledica slabitev naložb v vrednosti EUR 56 mio. Poslovni prihodki skupine so se v lanskem letu v primerjavi z letom 2008 zmanjšali za 15 % in dosegli EUR 116,8 mio. Stroški blaga so bili v primerjavi z letom prej 15 %, stroški dela pa 1 % nižji. Skupina Luka Koper je lani zabeležila negativen izid iz poslovanja v vrednosti EUR 146.034, medtem ko je še v letu 2008 beležila EUR 23 mio dobička iz poslovanja, je razvidno iz nekonsolidiranega poročila o poslovanju, s katerim so se seznanili nadzorniki družbe.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Borze VP v JV Evropi 5.marec 2010

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 05 Mar 2010 15:42:55 +0000

• Zadnjih pet trgovalnih dni je na balkanskih borzah vrednostnih papirjev minilo v znamenju prodajnih naročil, saj je večina borznih indeksov izgubila na svojih vrednostih. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je osrednji borzni indeks SASX-10 izgubil 1,29% indeks privatizacijskih skladov BIFX pa 2,23% svoje vrednosti. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je indeks Republike Srpske BIRS izgubil 0,89%, indeks privatizacijskih skladov FIRS 1,87%, indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 pa 0,11% svoje vrednosti. Na beograjski borzi vrednostnih papirjev je borzni indeks BELEX15 izgubil 2,72%, v hrvaškem pa so vlagatelji znižali vrednost hrvaškemu borznemu indeksu CROBEX za 0,79%.

• Vitaminka Banja Luka, podjetje za predelavo sadja in zelenjave je poslovno leto 2009 zaključila z KM 40.000 čistega dobička. Skupni prihodki v lanskem letu so znašali KM 28,9 mio kar je približno na enakem nivoju kot leta 2008, odhodki pa so lani znašali KM 28,8 mio.

• V januarju so v Federaciji BiH zabeležili 15.405 nočitev, kar je za 5,8% več kot v januarju leta 2009. Skupno število turistov pa je bilo v omenjenem obdobju za 10,8% večje kot v letu 2009.

• Mednarodna bonitetna agencija Dun & Bradstreet je v marčevskem poročilu izboljšala bonitetno oceno Srbiji. Tako je Srbija prvič dobila oceno DB4d, kar pomeni zmerno stopnjo tveganosti poslovanja, medtem ko je predhodna ocena bila DB4a, ki je pomenila visoko stopnjo tveganosti poslovanja. Glavni razlog za izboljšanje ocene so predvsem stabilna politi na situacija, ter uspešno izvrševanje ekonomskih in gospodarskih reform sedanje vlade Srbije.

• Hrvaško gradbeno podjetje Dalekovod bo nastopil kot investitor ter izvajalec pri projektu izgradnje vetrne elektrarne v bližini Gračaca, ki bo dokončana do konca tega leta, skupna kapaciteta pa naj bi znašala 9,2 MW. To je le eden izmed projektov obnovljivih virov energije, saj v podjetju načrtujejo v bližnji prihodnosti izgradnjo še najmanj dveh podobnih vetrnih elektrarn.

• V Agenciji BiH za privatizacijo so objavili javni razpis za prodajo 67% deleža tobačnega podjetja Fabrike Duhana Mostar. V javnem pozivu niso zapisali nobenih konkretnih pogojev, so pa sporočili, da bodo skrbno preverili vsakega posameznega potencialnega kupca ter z izbranim sklenili neposredno pogodbo o prodaji deleža. Pred tem je podjetje v juniju 2008 že kupilo bolgarsko podjetje Pazardzhik-BT, vendar so pogodbo sporazumno prekinili tri mesece kasneje, saj Bolgari niso zagnali proizvodnje, izplačali plač ter niso začeli z vlaganjem v obnovo podjetja, kar je bil pogoj v kupoprodajni pogodbi.

• Industrijska proizvodnja v Republiki Srbski je v januarju bila za 11% večja v primerjavi z januarjem leta 2009. Največ je k rasti prispeval sektor eksploatacije rudnin in kamnin, ki je zrasel za 33,9%.

• Dobiček 20 bank v Federaciji BiH je bil v letu 2009 manjši za KM 30 mio v primerjavi z letom 2008. 13 bank je sicer izkazalo pozitiven, 7 bank pa negativen poslovni rezultat.

• Češko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije ČEZ je kljub gospodarski krizi v lanskem letu ustvarilo rekorden čisti dobiček. Leta je znašal EUR 1,99 mlrd, kar je za 9,5% več kot v letu 2008. Dobri rezultati so predvsem posledica dobrih pogodb o prodaji električne energije, ki so bile sklenjene v letu 2008, ko so bile cene energije na precej višjih nivojih kot v lanskem letu.

• Svetovna banka je Latviji odobrila EUR 100 mio kredita, z namenom ublažiti socialni položaj prebivalcev in nekoliko pospešiti porabo. Večina sredstev bo namenjena tudi za zdravstveno oskrbo oz. zdravila za prebivalstvo z nizkimi dohodki.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Drugi tuji trgi 5.marec 2010

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 05 Mar 2010 15:31:02 +0000

• Indeks storitvene dejavnosti Inštituta za upravljanje z dobavo ISM se je februarja okrepil na 53 indeksnih točk, medtem ko je v mesecu januarju njegova vrednost znašala 50 indeksnih točk. S tem je omenjeni indeks dosegel najvišjo raven po januarju 2008 in je presegel pričakovanja analitikov. K februarskemu popravku v storitveni dejavnosti je največ prispevalo izboljšanje pri zaposlovanju, predvsem v trgovini na drobno ter logistiki.

• Produktivnost ameriških delavcev se je v zadnjem četrtletju lanskega leta povečala za 6,9% na letni ravni, kar je največji skok produktivnosti po letu 2002. Stroški dela so upadli za 5,9% kar je več kot so analitiki pričakovali.

• Število američanov, ki so v preteklem tednu prvič zaprosili za socialne ugodnosti ob izgubi zaposlitve je upadlo za 29.000 na 469.000 kar je bilo v skladu s pričakovanji analitikov.

• Drugi največji evropski letalski prevoznik Lufthansa je v lanskem letu izkazal izgubo v višini EUR 112 mio, kar je manj kot so v povprečju pričakovali analitiki. Prihodki od prodaje so se znižali za 10% na EUR 22,3 mlrd. V letu 2008 so v podjetju sicer izkazali dobiček v višni EUR 542 mio.

• Nemško kemično-farmacevstsko podjetje Bayer je v lanskem letu zabeležilo čisti dobiček v višini EUR 1,35 mlrd kar je za 20% manj kot leto prej. Prihodki od prodaje so bili na letnem nivoju nižji za 5,3%.

• Prodaja na drobno v Evropski uniji je v mesecu januarju upadla za 0,3% v primerjavi z decembrom, ko je narasla za 0,5%. Na letni ravni je prodaja upadla za 1,3%. Večina ekonomistov je mnenja, da v bližnji prihodnosti ni pričakovati vzpodbudnejših novic glede prodaje, predvsem zaradi velike brezposelnosti.

• Brazilska industrijska proizvodnja se je v mesecu januarju povečala po dveh zaporednih upadih, in sicer za 1,1% na mesečni ravni. Zaradi naraščujoče inflacije večina opazovalcev meni, da bodo do aprila v brazilski centralni banki znižali temeljno obrestno mero.

• Kitajska veriga supermarketov, lekarn ter majhnih trgovin Dairy Farm International Holdings je sporočila, da so v lanskem letu ustvarili 9% višji čisti dobiček kot leta 2008. Največ so k temu rezultatu prispevali potrošniki, ki so porabili več denarja v njihovih trgovinah predvsem za lepotne ter zdravstvene izdelke.

• Prevzemi podjetij v Latinski Ameriki se v letošnjem letu vrstijo kot že deseletje nazaj ne. America Movil SAB je za USD 25,7 mlrd prevzel Carso Global, kar je največji prevzem v regiji in drugi največji na svetu. Več kot tretjina transakcij se je zgodila v Braziliji, skupaj pa je bilo letos v Lat. Ameriki kar 192 sklenjenih prevzemov ali združitev v skupni vrednosti USD 72 mlrd.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Devizni trg 5.marec 2010

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 05 Mar 2010 15:21:42 +0000

• EUR/USD je minuli teden pričel nad nivojem 1,36 in sicer pri tečaju 1,3650. Kaj kmalu se je s parom ponovno trgovalo pod omenjeno mejo, čemur so pripomogle tudi nekatere makroekonomske objave. Stopnja brezposelnosti v EU še vedno ostaja na visoki ravni 9,9 odstotkov. Omenjen podatek je takoj vplival na gibanje tečaja saj se je ta spustil do meje 1,3510. Medtem pa v ZDA beležijo umirjeno gospodarsko rast. Indeks proizvodnih dejavnosti je v februarju znašal 56,5 točke, kar je manj kot v mesecu januarju a vendarle za ameriške analitike velja vsak rezultat nad 50 točk za pozitivnega. Osebna poraba v ZDA se je nekoliko presenetljivo v januarju (v primerjavi z decembrom 2009) povečala za 0,50%, kljub temu da so se osebni dohodki povišali le za 0,10%. Boljši podatki so tako vplivali tudi na gibanje tečaja, ki se je še dodatno obrnil v smer krepitve dolarja in sicer vse do tečaja 1,3460. Države območja evra so v mesecu februarju na letni ravni zabeležile 0,90 odstotni dvig cen (januarja 1% dvig). Objavljena novica je nekoliko pričakovana, saj se države evra še vedno borijo z visoko stopnjo brezposelnosti, enotna evropska valuta pa izgublja na vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem. Kljub temu se je evro v nadaljevanju dneva nekoliko okrepil in sicer vse do tečaja 1,3656. V največjem evropskem gospodarstvu, Nemčiji je prodaja nadrobno upadla, kar je posledično pričakovano vplivalo na prodajo na drobno v Evropski uniji. Le ta se je na mesečni ravni znižala za 0,30 odstotka. Tečaj se je na objave nekoliko odzval, saj se je ameriški dolar kmalu potem okrepil do nivoja 1,3592. V nadaljevanju dneva se je tečaj krepko obrnil v smeri krepitve evra. Tako se je z valutnim parom proti koncu dne trgovalo nad mejo 1,37, vrh pa je bil dosežen pri tečaju 1,3735.

• Prvi mož ECB je tudi tokrat pustil ključno obrestno mero na enaki ravni, precej ve ji vpliv na te aj pa je imela izjava glede razmer v Grčiji. Trichet je namreč poudaril da bo le ta morala svojo težave rešiti sama in brez pomoči mednarodnega denarnega sklada. Naročila podjetjem v ZDA so se povečala za 0,70% v primerjavi z zadnjo objavo, znižalo pa se je število zahtev za denarno pomoč v primeru brezposelnosti. Ti so znašali 469.000, kar je 30.000 manj v primerjavi z preteklim tednom. Medtem nepremičninski trg v ZDA še naprej beleži slabe podatke. Tako se je prodaja že obstoječih domov zmanjšala za kar 7,6 odstotkov. Kljub temu se je ameriški dolar po vseh objavah krepko okrepil v primerjavi z evrom. S parom se je tako trgovalo pod nivojem 1,36, svoj vrh pa je dolar dosegel pri tečaju 1,3550. V trenutku pisanja se s parom trguje pri tečaju 1,3580.

• EUR/CHF je trgovanje pri el pri te aju 1,4620. V Švici ta teden objavili podatke o BDP-ju v zadnjem četrtletju. BDP se je v zadnjem lanskem četrtletju zvišal za 0,70%, medtem pa se je obseg bruto domačega proizvoda na letni ravni skrčil za 1,5 odstotka. Tečaj se je v nadaljevanju tedna nekoliko gibal v smeri krepitve evra. Tečaj se je tako sredi tedna gibal med nivojema 1,4630 in 1,4650. Do konca tedna se je trgovanje s parom vrnilo na nivo od začetka tedna. Tečaj se je tako gibal med nivojema 1,4630 in 1,4620. V trenutku pisanja se s parom trguje pri tečaju 1,4628.

• EUR/GBP se je že v začetku tedna gibal v smeri krepitve evra v primerjavi z britanskim funtom. Z valutnim parom se je tako trgovanje pričelo pri nivoju 0,8930, čemur je sledil dvig tečaja do nivoja 0,90. Zaupanje potrošnikov v Angliji se je dvignilo. Vrednost indeksa se je namreč povišala iz 74-tih na 80 točk. Kljub temu se je trend krepitve evra nadaljeval. Z valutnim parom se je tako trgovalo pri tečaju 0,9135. V nadaljevanju tedna je funt nekoliko pridobil na vrednosti in se ponovno spustil pod nivo 0,91. V trenutku pisanja se tečaj giblje med nivojema 0,9050 in 0,9030.

• GBP/USD je teden začel v smeri krepitve ameriškega dolarja v primerjavi z britanskim funtom. Tečaj je tako iz 1,5150 padel vse do nivoja 1,4780. V nadaljevanju tedna se je tečaj nekoliko obrnil v prid britanskem funtu , ki se je okrepil do nivoja 1,5080. Funt se je v nadaljevanju tedna dodatno okrepil. Tako se je s parom do konca tedna ponovno trgovalo nad nivojem 1,51 svoj vrh pa je funt dosegel pri tečaju 1,5135. V trenutku pisanja se z valutnim parom trguje pri tečaju 1,5026.

• Cena zlata je večji del tega tedna rasla. V začetku tedna se je z zlatom trgovalo pri ceni od 1.111,50 dolarjev za unčo čemur je sledil večji dvig cene do nivoja 1.144 dolarjev za unčo. V nadaljevanju tedna je zlato nekoliko izgubilo na svoji vrednosti, saj je za unčo bilo treba odšteti 1.125 dolarjev. V trenutku pisanja je za unčo treba odšteti 1.133 dolarjev.

• Cena nafte se je v tem tednu konstantno zviševala. Trgovanje se je pričelo pri ceni 78-tih dolarjev čemur je sledil dvig do cene 80 dolarjev za sodček. V nadaljevanju tedna se je cena še nafte nekoliko dvignila in sicer do cene 81,26-tih dolarjev, vendar smo v nadaljevanju videli vnovičen padec vse do cene 80-tih dolarjev za sodček. V trenutku pisanja je za en sodček potrebno odšteti 80,62 dolarjev.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 26.februar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 26 Feb 2010 12:40:03 +0000

• V zadnjih petih trgovalnih dneh se je osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 gibal na tedenski ravni negativno, saj je teden zaključil 0,86 % v minusu. Četrtkovo trgovanje je zaključil pri 3.997,67 indeksnih točkah. Indeks SBI TOP je izgubil 1,00 % vrednosti in je trgovanje končal pri 972,99 indeksnih točkah.

• Zaradi možnosti, da bi hrvaški Agrokor prevzel Mercator, so zelo zaskrbljeni slovenski proizvajalci živilskih izdelkov. Njihova skrb je utemeljena, saj je leta 2007 največji hrvaški trgovec Konzum, ki je del skupine Agrokor, s svojih polic umaknil skoraj vse slovenske proizvajalce. Kljub vsem prizadevanjem se do danes skoraj nobenemu od njih ni uspelo vrniti na Konzumove police. Če bi Agrokorju uspel prevzem Mercatorja, bi največji slovenski živilski proizvajalci zelo verjetno ostali na policah največjega slovenskega trgovca, vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo z manjšimi, manj znanimi slovenskimi podjetji.

• Skupina Telekom Slovenije je v lanskem letu ustvarila EUR 24,6 mio čistega dobička, medtem ko je ta v letu poprej znašal EUR 85,98 mio, je razvidno iz nerevidiranega poročila o poslovanju skupine in matične družbe za leto 2009, ki ga je Telekom objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Je pa skupina Telekom Slovenije v letu 2009 zabeležila povečanje poslovnih prihodkov za 1 % na EUR 856,1 mio.

• Družba Sava je lani ustvarila za EUR 27,4 mio čistega dobička, kar je 13 % nad načrti in za EUR 22,8 mio več kot leta 2008. Dosežen celotni dobiček za 6 % presega načrtovano vrednost, od tistega v enakem obdobju preteklega leta pa je pomembno višji, poudarjajo v družbi. Sava je lani ustvarila za EUR 8,1 mio čistih prihodkov od prodaje, kar je 4 manj kot v letu poprej. Preseganje načrta celotnega dobička je rezultat prodaje finančnih naložb po višjih vrednostih od načrtovanih, prejema dodatnih dividend, nižjih stroškov za obresti in najeta posojila kot predvideno ter prihrankov Save pri stroških poslovanja.

• Novomeška Krka je s svojo hčerinsko družbo Krka Sverige na okrožnem sodišču v norveškem Oslu z družbama Eisai in Pfizer dosegla izvensodno poravnavo patentnega spora glede zdravila donepezil. Družba Eisai bo Krki izplačala EUR 1,55 mio evrov, Krka pa lahko nadaljuje s prodajo omenjenega zdravila na Norveškem.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Borze VP v JV Evropi 26.februar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 26 Feb 2010 12:31:54 +0000

• V zadnjih petih trgovalnih dnevih je bilo vzdušje na beograjski ter zagrebški borzi vrednostnih papirjev negativno, medtem ko so na kapitalskem trgu v Bosni in Hercegovini nekoliko prevladali kupci. Osrednji sarajevski borzni indeks je pridobil 0,22 % svoje vrednosti, medtem ko je indeks privatizacijskih skladov BIFX pridobil 0,26 %. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je indeks privatizacijskih skladov FIRS izgubil 1,01%indeks BIRS pa je za razliko od prvega pridobil 0,75 %. Hrvaški borzni indeks CROBEX je v zadnjem tednu izgubil 1,85 %, beograjski borzni indeks najpomembnejših srbskih podjetij BELEX15 pa 0,08 % svoje vrednosti.

• Stopnja registrirane brezposelnosti na Hrvaškem je januarja znašala 17,7 %, kar je najvišja raven brezposelnosti po marcu 2006, ko je znašala 18,1 %, je sporočil hrvaški statistični urad. Obenem so pojasnili, da je bila januarska inflacija 1,1-odstotna, kar je za 0,8 odstotne točke manj kot decembra lani. V primerjavi z lanskim januarjem je bila stopnja brezposelnosti višja za 3,2 odstotne točke. Na hrvaškem zavodu za zaposlovanje je bilo januarja prijavljenih 309.562 oseb, kar je 18.017 ali 6,2 % več kot decembra lani ali 55.271 oseb in 21,7 % več kot januarja 2008. Število registriranih brezposelnih je mejo 300.000 preseglo prvič po aprilu 2006. Ekonomisti predvidevajo, da bo kmalu več kot 314.000 brezposelnih. Zaradi nadaljevanja prestrukturiranja gospodarstva in močnega zmanjšanja potrošnje pričakujejo, da bo brezposelnost rasla do maja, ko se bo začelo sezonsko zaposlovanje, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

• Predsednik Srbije Boris Tadić je pred nedavnim dejal, da nikoli ne bo predlagal privatizacije elektrogospodarstva Srbije. To naj bi bila po njegovem namreč vprašanja strateškega značaja in po njegovem ne bi bilo pametno ponavljati napak drugih držav iz regije. Tadić je kot primer izpostavil Slovaško, ki zaradi prodaje elektrogospodarstva ne more vplivati na distribucijo in politiko cen energentov. Med drugim je predsednik za to leto najavil tudi veliko število novih infrastrukturnih projektov, med katerimi je tudi nadaljevanje gradnje avtoceste na 10. koridorju proti Bolgarski in Makedonski meji.

• Predsednica hrvaškega odbora za spremljanje pristopnih pogajanj Hrvaške v EU, Vesna Pusić meni, da bi Hrvaška morala do avgusta letos odpreti vsa pogajalska poglavja z EU ter jih večino tudi zapreti. Po sredinem srečanju odbora je pred novinarji ocenila, da bodo Hrvaški ostala največ štiri poglavja za zapiranje. Pusićeva je spomnila, da je špansko predsedstvo EU kot svoj cilj določilo, da bo odprli vsa pogajalska poglavja s Hrvaško. Pričakuje, da bodo do poletnih počitnic omenjenega odbora med poglavji za zapiranje zagotovo še ostali pravosodje in temeljne pravice, konkurenca ter zunanja, varnostna in obrambna politika, kjer ima Slovenija še vedno zadržke. Hrvaška je zaenkrat odprla 30 izmed 33 pogajalskih poglavij, ter začasno zaprla 17.

• Ruski aluminijski koncern Rusal je lani proizvedel 3,9 milijona ton aluminija, kar je 11% manj kot v letu 2008. Leto 2009 je bilo za podjetje eno najzahtevnejših v zgodovini. Lani je družba znižala tudi proizvodnjo aluminijevega oksida, in sicer za 36 %, in boksita, in sicer za 41 %. Rusal za letos napoveduje bolj obetavne rezultate. Če bo povpraševanje raslo po pričakovanjih, bo podjetje proizvedlo za 3 % več aluminija in za 7 %več boksita kot v letu 2009. Zaradi gospodarske krize se je Rusal močno, za več milijard dolarjev zadolžil, podjetje pa je v zapletenih pogovorih z bankami upnicami za prestrukturiranje dolga.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Drugi tuji trgi 26.februar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 26 Feb 2010 12:24:22 +0000

• Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke je v sredo v svojem rednem polletnem poročilu kongresu izrazil prepričanje, da bo okrevanje ameriškega gospodarstva trajno, ob tem pa je dodal, da se ključna obrestna mera nekaj časa še ne bo višala, ker je stopnja brezposelnosti še vedno visoka, inflacije pa ni na vidiku. Sicer pa je Bernanke povsem za reforme sistema finančnih regulacij, s čimer bodo skušali preprečiti ponovitev zadnje krize, ki je bila najhujša vse od velike depresije v 30. letih prejšnjega stoletja. Znotraj centralne banke na primer že potekajo prizadevanja za izboljšanje nadzora finančnega sistema.

• Britanska banka Royal Bank of Scotland, ki jo je država leta 2008 rešila pred propadom, je lani zabeležila EUR 4,1 mlrd izgube. Kljub izgubi je Royal Bank of Scotland presegla pričakovanja, vodstvo pa ocenjuje, da se obdobje velikih odpisov slabih posojil zaradi gospodarske krize končuje. Analitiki so sicer napovedovali, da bo banka v lanskem letu ustvarila več izgube. Prihodki banke so se lani v primerjavi z letom prej zvišali za 34 %.

• Gospodarsko zaupanje v Nemčiji se je februarja, potem ko se je deset mesecev zapored izboljševalo, nepričakovano poslabšalo. Kazalec poslovnega zaupanja, ki ga mesečno izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, se je februarja v primerjavi z januarjem znižal za 0,6 točke na 95,2 točke. Razlog za padec kazalca je v trgovini na drobno, kjer je februarja prišlo do nazadovanja. Trgovci na drobno so namreč svoj poslovni položaj ocenili znatno slabše kot januarja.

• Druga največja nemška banka Commerzbank je v letu 2009 ustvarila visoko izgubo, ki je znašala EUR 4,54 mlrd. V zadnjem lanskem četrtletju je izguba dosegla EUR 1,86 mlrd, banka pa kljub katastrofalnim lanskim rezultatom za letos pričakuje okrevanje, čeprav bodo razmere pri izdajanju posojil še naprej zaostrene. V banki opozarjajo, da bodo letos pozitivno poslovali le v primeru, če bo gospodarstvo okrevalo in bo na finančnih trgih prevladalo pozitivno razpoloženje.

• Tajvansko gospodarstvo je v zadnjem četrtletju lani beležilo najvišjo rast v zadnjih petih letih; v primerjavi z enakim obdobjem predlani se je tajvanski BDP povzpel za 9,2 %. V celotnem letu 2009 se je tajvansko gospodarstvo skrčilo za 1,9 %, za letos pa pričakuje 4,7-odstotno rast. Glavno gonilo rasti v zadnjem trimesečju je bil izvoz na Kitajsko, ki se je povečal za 15,2 %, pa tudi v ZDA in Evropo. Večji prihodek so zabeležili tudi po zaslugi vedno večjega števila kitajskih turistov na Tajvanu.

• Indija bo letos zabeležila prek 8 % gospodarsko rast, se glasi zadnja napoved tamkajšnjega finančnega ministrstva. Napoved bi lahko pomenila, da se bo Indija odločila za postopen umik stimulacijskih ukrepov in tako nekoliko zmanjšala svojo zadolženost. Indijski dolg trenutno znaša 82 % BDP, do leta 2015 pa bi ga vlada rada znižala na 68 % BDP.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Devizni trg 26.februar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 26 Feb 2010 12:17:54 +0000

• EUR/USD se je tudi v pričetku novega tedna držal tik pod nivojem 1,36 in sicer pri 1,3595. Močan pritisk dolarja na enotno evropsko valuto v kombinaciji z grško krizo se je dokaj pričakovano nadaljeval tudi v tem tednu. Prva resnejša objava je bila tista o nemškem IFO indeksu. Kazalec nemškega gospodarskega zaupanja je prvič po 10-tih mesecih upadel in sicer za 0,6 točk na sedanjo vrednost 95.2. Na omenjeno objavo se je nekoliko odzval tudi tečaj, saj se je z valutnim parom kaj kmalu trgovalo pri tečaju 1,3550. Tako kot v Evropi, tudi v ZDA ne prevladuje veliko prepričanje v hitro okrevanje gospodarstva. Tako se je zaupanje ameriških potrošnikov precej znižalo v primerjavi z zadnjo objavo in sicer na vrednost 46 indeksnih točk (predhodno 56,5). Kupna moč ameriških potrošnikov je očitno še vedno nizka, kar je tudi botrovala padcu indeksa pod nivo 50-tih točk. V nadaljevanju tedna je evro v primerjavi z dolarjem dosegel svoj vrh pri tečaju 1,3690. Za razliko od ameriških potrošnikov, so nemški potrošniki z zadnjo objavo nekoliko popravili »krvno sliko« največjega evropskega gospodarstva. Zaupanje potrošnikov se je namreč obdržalo na enakem nivoju 3,3 točk. V nadaljevanju tedna smo videli močno krepitev dolarja. Tečaj se je tako spustil pod nivo 1,36, uspešno za sabo pustil tudi nivo 1,35 in svojo rast ustavil pri tečaju 1,3495. Na moč dolarja je prav gotovo vplivala tudi izjava guvernerja FED-a Bernanke-a, ki je še enkrat več pred ameriškim kongresom zagotovil, da se bo obdobje nizkih obrestnih mer nadaljevalo tudi v prihodnje, saj jih ameriško gospodarstvo še vedno potrebuje. Kljub prizadevanju glavnega moža FED-a, pa nič ni moglo ustaviti vnovičen padec vrednosti dolarja. Na dan so namreč prišli podatki o ameriškem trgu nepremičnin. Število novogradenj je na letni ravni upadlo za neverjetnih 11,2% in je v zadnjem mesecu znašalo 309.000. Trenutni nivo je najnižji vse od leta 1963 oz. od začetka vodenja statistike o prodaji novogradenj. Tečaj se je tako kmalu dvignil nad nivo 1,36 svojo rast pa je ustavil pri tečaju 1,3627. V nemškem gospodarstvu so v preteklem mesecu zabeležili le 7.000 na novo brezposelnih ljudi (pričakovano je bilo 18.000), medtem pa so v ZDA doživeli vnovično razočaranje. Število ljudi, ki so zaradi brezposelnosti zaprosili za denarno pomoč je v primerjavi z zadnjo objavo povečalo za 22.000 in je znašalo 496.000. Medtem so se naročila trajnih dobrin v ZDA na mesečni ravni presenetljivo zvišala in sicer za 3 odstotke (predhodna objava 1,9%), kar je vplivalo tudi na gibanje tečaja. Le ta se je ponovno spustil pod mejo 1,35, svojo rast pa je ustavil pri nivoju 1,3448. Trgovanje s parom se je zadnji dan v tem tednu pričelo pri nivoju 1,3450, čemur je sledila krepitev evra. Tako se v trenutku pisanja trguje pri tečaju 1,3575.

• EUR/CHF je trgovanje pričel pri tečaju 1,4640. Tako kot v vseh večjih gospodarstvih so tudi v Švici ta teden objavili podatke o vedenju potrošnikov. Kupna moč le teh se je v primerjavi z zadnjo objavo nekoliko povečala. Boljša objava je takoj vplivala na moč švicarskega franka, saj se le ta takoj okrepil do nivoja 1,4615. Temu je sledila večja krepitev evra v primerjavi z švicarskim frankom. Tečaj se je tako kmalu dvignil do nivoja 1,4685. Število brezposelnih v Švici ostaja na enakem nivoju. Brez službe je tako 3,96mio ljudi. Objava je očitno dobro vplivala na tečaj saj se je švicarski frank proti koncu tedna ponovno okrepil vse do nivoja 1,4625. V nadaljevanju se je frank gibal dokaj umirjeno med nivojema 1,4625 in 1,4645.

• EUR/GBP se je v začetku tedna gibal dokaj umirjeno. Z valutnim parom se je tako trgovalo med nivojema 0,8815 in 0,8760. Temu je sledila manjša krepitev evra vse do nivoja 0,8836, kjer pa se ni prav dolgo trgovalo. Tečaj se je kaj kmalu ponovno spustil pod nivo 0,88 in sicer vse do 0,8750. Zaupanje potrošnikov na Otoku se je nekoliko izboljšalo od zadnje objave (zadnja objava -14;predhodna -17), kar pa ni veliko pripomoglo gibanju britanskega funta. Le ta je v nadaljevanju tedna konstantno izgubljal na vrednosti. Tečaj se je tako ponovno vrnil nad mejo 0,88, kjer se je nadaljevala rast evra. Le ta se je ustavila tik nad nivojem 0,89 in sicer pri 0,8903. V trenutku pisanja se z valutnim parom trguje malo pod nivojem 0,89 pri tečaju 0,8895.

• GBP/USD je teden začel v smeri krepitve britanskega funta v primerjavi z ameriškim dolarjem. Tečaj se je tako iz 1,5450 povzpel vse do nivoja 1,5585. V nadaljevanju tedna se je tečaj nekoliko obrnil v prid ameriškemu dolarju , ki se je okrepil do nivoja 1,5390. Dolar se je v nadaljevanju tedna dodatno okrepil .Tako se je s parom do sredine tedna ponovno trgovalo pod nivojem 1,53 svoj vrh pa je dolar dosegel pri tečaju 1,5185. V trenutku pisanja se z valutnim parom trguje pri tečaju 1,5250.

• Cena zlata je večji tega tedna padala. V začetku tedna se je z zlatom trgovalo pri ceni od 1.131 dolarjev za unčo čemur je sledil večji padec cene do nivoja 1.110 dolarjev za unčo. V nadaljevanju tedna je zlato nekoliko pridobilo na svoji vrednosti, saj je za unčo bilo treba odšteti 1.121 dolarjev. Do konca tedna se je cena ponovno znižala in svoje dno dosegla pri 1.088-tih dolarjih za unčo. V trenutku pisanja je za unčo treba odšteti 1.110 dolarjev.

• Cena nafte se je v tem tednu konstantno zniževala.. Trgovanje se je pričelo pri ceni 80-tih dolarjev čemur je sledil padec do cene 78,80 dolarjev za sodček. V nadaljevanju tedna se je cena nafte nekoliko dvignila in sicer do cene do cene 80,37-tih dolarjev, vendar smo v nadaljevanju videli vnovičen padec vse do cene 76,98 dolarjev za sodček. V trenutku pisanja je za en sodček potrebno odšteti 78,40 dolarjev.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 22.februar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Mon, 22 Feb 2010 11:49:13 +0000

• V zadnjih petih trgovalnih dneh se je osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 gibal na tedenski ravni negativno, saj je teden zaključil 1,89 % v minusu. Četrtkovo trgovanje je zaključil pri 4.032,51 indeksnih točkah. Indeks SBI TOP je izgubil 1,40 % vrednosti in je trgovanje končal pri 982,82 indeksnih točkah.

• Pivovarna Laško je lani ob neupoštevanju slabitev terjatev ustvarila za EUR 8,9 mio čistega dobička. Zaradi oblikovalnih popravkov terjatev, naložb, danih posojil in garancij v višini EUR 48,5 mio je družba lani imela za EUR 39,6 mio čiste izgube. Predlani je čista izguba znašala dobrih EUR 6 mio. Čisti prihodki od prodaje so se lani znižali za 8 % na EUR 99,7 mio. Družba je lani skupaj prodala nekaj več kot 1,011 milijona hektolitrov pijač, kar je nekoliko manj kot leto prej. Prav tako ni realizirala planiranih količin prodanega piva in vode. Pivovarna Laško predvsem na domačem trgu ni realizirala prodanih količin pijač iz leta 2008. Povsem drugačna situacija pa je na tujih trgih, kjer je bilo prodano preko 230.000 hektolitrov piva, kar je za 23,3 več kot v letu 2008.

• Nova Ljubljanska banka (NLB) in Banka Celje ne bosta prodali svojih deležev v Mercatorju. Skupaj imata v lasti 15 % delnic trgovske družbe. Dejali so da do nadaljnjega prekinjajo prodajo, ker niso zadovoljni z elementi in pogoji prispelih ponudb. Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21% delnic Mercatorja. Do 8. februarja je za nakup delnic Mercatorja prispelo osem nezavezujočih ponudb, ponudniki pa za zdaj uradno niso znani.

• Letošnji januar je bil za Luko Koper najuspešnejši doslej. Pretovorili so 1.506.878 ton blaga oziroma četrtino več od načrtovanega v tem mesecu. V primerjavi z januarjem 2009 so pretovorili več generalnih tovorov, sipkih tovorov, lesa, kontejnerjev, avtomobilov in glinice, upadel pa je pretovor energentov. Januarja so koprskem pristanišču pretovorili prek 30.00 kontejnerskih enot oziroma 11 % več kot januarja lani. Za 4 % se je v primerjavi z januarjem lani povečal pretovor vozil, so sporočili iz Luke Koper. V lanskem letu so v Luki Koper pretovorili 13.143.620 ton blaga, kar je skoraj petino manj kot v letu prej. Pretovor avtomobilov je v primerjavi z letom 2008 upadel skoraj za polovico, pretovor premoga in železove rude pa za tretjino.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Borze VP v JV Evropi 22.februar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Mon, 22 Feb 2010 11:44:16 +0000

• V zadnjih petih trgovalnih dnevih na je bilo opaziti pozitivno vzdušje na beograjski ter zagrebški borzi vrednostnih papirjev, medtem ko so na kapitalskem trgu v Bosni in Hercegovivi prevladovali prodajalci. Osrednji sarajevski borzni indeks je izgubil 1,15% svoje vrednosti, medtem ko je indeks privatizacijskih skladov BIFX ostal skoraj nespremenjen. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev so vsi trije borzni indeksi zabeležili izgube. Največ 3,29 je izgubil indeks privatizacijskih skladov FIRS in sicer 3,29%. Borzni indeks Republike Srbske je izgubil 1,19%, indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 pa 0,28% svoje vrednosti. Hrvaški borzni indeks CROBEX je v zadnjem tednu pridobil 1,4%, beograjski borzni indeks najpomembnejših srbskih podjetij BELEX15 pa 0,5 % svoje vrednosti.

• Največja hrvaška zavarovalnica Croatia osiguranje je objavila poslovne rezultate za preteklo leto. Končni rezultat je bil precej boljši kot v letu 2008, saj so lani ustvarili HRK 90,6 mio čistega dobička, kar je za 48,2% več v primerjavi z letom prej. Dobiček na delnico je tako v enem letu poskočil iz HRK 195,6 na HRK 291,4. Skupna zaračunana premija v lanskem letu je sicer bila za 5% nižja kot predlani in je znašala HRK 3,4 mlrd.

• V Bosni in Hercegovini se je skupen zunanjetrgovinski promet z članicami CEFTA-e zmanjšal za 24,08%, vendar je struktura izvoza po podatkih zunanjetrgovisnke zbornice BiH precej izboljšana, uvoz in trgovinski primanjkljaj je zmanjšan, pokritost uvoza z izvozom pa se je povečala.

• Petnajst zavarovalnic, ki so bile v lanskem letu registrirane na območju Bosne in Hercegovine so lani skupaj zbrale za KM 335,7 mio premij, kar je le za 0,95 več kot leta 2008.

• Hrvaška skupina Kraš je v poslovnem letu 2009 ustvarila čisti dobiček v višini HRK 39,7 mio kar je dva krat več kot v letu 2008. Skupni konsolidirani prihodki so znašali HRK 1,07 mlrd, kar predstavlja 2% rast v primerjavi z letom prej.

• Hrvaška naftna družba INA je v letu 209 ustvarila HRK 390 mio čiste izgube, kar je za HRK 709 mio manjša izguba kot v letu 2008.

• Ministrstvo za finance je hrvaškemu podjetju Badel 1862 deblokiralo transakcijske račune, po tem ko so s podjetjem dosegli reprogramiranje dolgov za 6 mesecev. Obveznosti podjetja izhajajo na neplačane trošarine na alkoholne pijače.

• Hrvaška vlada se je odločila ponoviti postopek prodaje šest hrvaških ladjedelnic, ki so v večinskem državnem lastništvu. Prvič so jih skušali prodati že avgusta lansko leto, vendar so dobili samo dve ponudbi, za katere se niso odločili.

• Hrvaška skupina Ðuro Ðaković, ki jo sestavlja sedem podjetij je v preteklem letu poslovala z izgubo v višini HRK 22,6 mio, medtem ko po besedah direktorja podjetja letos pričakujejo precej boljši rezultat.

• Madžarska naftna družba Mol je objavila poslovne rezultate za zadnje četrtletje lanskega leta, ki so bili nad pričakovanji analitikov. Ustvarili so čisti dobiček v višini USD 137 mlrd. Dobiček iz sektorja proizvodnje je bil za 36% višji, kar je predvsem posledica višjih cen nafte na trgu.

• Industrijska proizvodnja na Poljskem je v mesecu januarju na letni ravni zrasla za 8,5% na mesečni ravni pa je upadla za 2,5%. Cene proizvodnih materialov so se zvišale za 0,2%, medtem ko so analitiki v povprečju pričakovali dvig cen za 0,9%.

vir: Reiffeisen Banka