Kako pravilno upravljati z osebnimi financami » » Borze VP v JV Evropi

Borze VP v JV Evropi 28.november 2008

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 28 Nov 2008 12:04:52 +0000

• Tudi v tem tednu se je na balkanskih kapitalskih trgih nadaljevalo negativno razpoloženje, saj so vsi pomembnejši borzni indeksi ponovno izgubili na svojih vrednostih. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je osrednji blue chip index SASX-10 izgubil 6,04%, index privatizacijskih skladov BIFX pa 3,29%. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je borzni indeks Republike Srbske BIRS izgubil 6,02, indeks privatizacijskih skladov FIRS 10,52%, indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 pa 8,38% svoje vrednosti. V Srbiji je beograjski borzni indeks BELEX15 v zadnjih petih trgovalnih dnevih zdrsnil za 3,29%, na Hrvaškem pa so prodajalci zagrebškemu borznemu indeksu CROBEX znižali vrednost za slabih 8%.

• Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) pričakuje, da bo stopnja gospodarske rasti v BiH etošnjem letu znašala 6 %, v naslednjem letu pa 4,5 % medtem ko je v lanskem letu znašala 6,8 %. EBRD je v svojem »Poročilu o tranziciji za leto 2008« zapisali da v naslednjem letu pričakujejo zmanjšanje gospodarske rasti v vseh državah kjer je ta banka prisotna. Razlog za to je splošna globalna gospodarska kriza ter nestabilnost na finančnih trgih. V svojem poročilu zato priporočajo naj države svojo prioriteto usmerijo na stabilizacijo bančnih sistemov. Predstavnik EBRD za JV Evropo je v zvezi z BiH dejal, da so še vedno prepričani v srednjeročno ugodno perspektivo te države, vendar oblasti v BiH čaka še veliko dela predvsem na področju reform javne uprave, poslovne klime in makroekonomske stabilizacije.

• Po podatkih Agencije za statistiko BiH je povprečna mesečna neto plača v septembru 2008 znašala KM 775, kar predstavlja rast za 18,9 % v primerjavi s septembrom leta 2007. Največjo rast izplačanih plač je v obdobju enega leta zabeležil sektor zdravstvene zaščite in socialne oskrbe, sledita pa mu sektor izobraževanja ter sektor distribucije z električno energijo, plinom in vodo.

• Eno izmed največjih hrvaških gradbenih podjetij je zašlo v težave, saj jim do roka ni uspelo zbrati vseh sredstev za plačilo zemljišča, ki so ga kupili od države v Zagrebu. Po pogodbi bi IGH moral državi do 22. novembra izplačati EUR 45,6 mio v nasprotnem primeru bi izgubili že plačanih EUR 2,5 mio. Projekt izgradnje velikega poslovnega centra bi naj bil eden izmed največjih projektov podjetja IGH, nameravali pa so ga izpeljati s strateškim finančnim partnerjem. Oblasti v Zagrebu kljub zamudi pričakujejo da bo podjetju uspelo zbrati denar in zgraditi sodoben poslovni center.

• V Federacijo BiH je bilo v prvih devetih mesecih uvoženo 766.000 ton naftnih derivatov v skupni vrednosti 1,12 mlrd KM kar je 11 % več kot v enakem obdobju lani. Nekateri strokovnjaki so mnenja da je ta količina dejansko višja in da Uprava za davke BiH noče prikazati točnih podatkov. Sektor električne energije in nafte je sicer največji domač potencial Federacije BiH.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Borze VP v JV Evropi 21.november 2008

i-svetovanje d.o.o. — Mon, 24 Nov 2008 13:32:49 +0000

• Tako kot na večini trgov je tudi ta teden na balkanskem trgu kapitala minil v znamenju korekcije tečajev. Največje izgube so vlagatelji zabeležili v Srbiji in na Hrvaškem. Zagrebški borzni indeks CROBEX je v zadnjih petih trgovalnih dnevih izgubil 17,2%, beograjski BELEX15 pa 15,2% svoje vrednosti. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je največ izgubil indeks privatizacijskih skladov FIRS in sicer 9,55%, medtem ko sta borzni indeks Republike srbske BIRS ter indeks podjetij elektroktrogospodarstva ERS10 vsak izgubila dobrih 4 % svoje vrednosti. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je osrednji blue chip indeks SASX-10 zmanjšal svojo vrednost za 5,4 %, indeks privatizacijskih skladov BIFX pa za 2,38 %.

• Vlada Republike Srbske je sprejela dokument z naslovom »Prijedlog elektroenergetskog bilansa RS za 2009«. V dokumentu je zapisano da bo češko energetsko podjetje ČEZ, ki je večinski lastnik podjetja Rudnik i Termoelektrarna Gacko izvedel dokapitalizacijo Rite Gacko. V dokumentu, ki ga morajo potrditi tudi poslanci Narodne skupščine je navedeno, da so se češki lastniki obvezali da bodo iz Rite Gacko v letu 2009 izvozili 1.100 GW električne energije v sistem Elektroprivrede Republike Srbske, ki bo namenjena tarifnim potrošnikom. Dokapitalizacija je možnost, ki se je pojavila po tem, ko so manjšinjski delničarji sprožili tožbo proti vladi RS ki je nameravala z ČEZ formirati novo skupno podjetje. Prodaja državnih deležev ključnega sektorja RS tujcem je sicer v lanskem in letošnjem letu med vlagatelji sprožila veliko nezadovoljstva zaradi netransparentnega načina prodaje.

• Evropska banka za obnovo in razvoj namerava z večjimi investicijami v Centralno in Vzhodno Evropo v letu 2009 odgovoriti na globalno finančno krizo. Predsednik EBRD Thomas Mirow je dejal, da bo banka naslednje leto investirala EUR 7 mlrd, kar je rekordni znesek in je za 20 % večji od prvotno načrtovanega. Mirow je dejal de je EBRD finančno zelo močna in da želi z izrednimi sredstvi odgovoriti na izredne ekonomske razmere.

• Hrvaška agencija za zavarovanje je objavila, da je 25 hrvaških zavarovalniških hiš v prvih desetih mesecih tekočega leta ustvarilo bruto premijo v višini HRK 8,12 mlrd. Več kot 3/4 skupne zaračunane premije oz. HRK 6,11 mlrd je odpadlo na neživljenjska zavarovanja, medtem ko je na življenjska zavarovanja odpadlo HRK 2,02 mlrd zaračunane premije. Skupna premija je glede na enako obdobje lani zrasla za 7,4%. Od tega je premija za neživljenjska zavarovanja bila večja za 8,2%, premija življenjskih zavarovanj pa za 4,7%.

• Hrvaško gradbeno podjetje INGRA je v prvih devetih mesecih tega leta zabeležila HRK 58,48 mio oz. 10,6% večji čisti dobiček kot v enakem obdobju lani. Impresivna je bila predvsem rast prihodkov, ki so na domačem tržišču bili skoraj 100% večji kot lani, skupni prihodki pa so se povečali za 77%. Skupni operativni stroški so sicer bili višji za 74 % in so znašali HRK 748 mio.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Borze VP v JV Evropi 14.november 2008

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 14 Nov 2008 11:10:56 +0000

• Na Hrvaškem kljub trenutnim finančnim razmeram pričakujejo, da bodo po hitrem postopku privatizirali večji del hrvaških ladjedelnic. Interes vlagateljev naj bi bil sicer nekoliko manjši, kot je bil pred pol leta. Predstavnik Hrvaške vlade je potrdil, da nameravajo prodati svoje deleže v tistih ladjedelnicah, ki kopičijo izgube. Omenjenega modela privatizacije ne bodo uveljavili za puljski Uljanik in za Brodosplit-BSO.

Potencialnim strateškim partnerjem naj bi tudi omogočili, da bi se lahko sami odločili, katere obveznosti ladjedelnic do bank bi prevzeli in katere bi pokrili z državnimi jamstvi. Evropska komisija pogojuje sklenitev pristopnih pogajanj s Hrvaško s prestrukturiranjem ladjedelništva. Po besedah Hrvaškega predsednika vlade Iva Sanaderja naj bi bil kmalu objavljen mednarodni javni razpis za privatizacijo ladjedelnic. Predstavnik hrvaške vlade je še dejal, da je skupna izguba vseh hrvaških ladjedelnic do 31. julija letos znašala HRK 6.3 mlrd (EUR 870 mio). Hrvaško ladjedelništvo predstavlja približno 15% izvoza države, na svetovnem trgu pa ima približno 0,8% delež.

• V Mestu v Republiki Srbski (BIH), natančneje v Banja Luki naj bi v prihodnjem letu v sodelovanju z lokalno agencijo Cidea odprli enega prvih tehnoloških parkov v tej državi nasploh. V tej ustanovi bi podjetjem omogočili direkten stik z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami z namenom čim bolj uspešnega prenosa teoretičnega znanja in raziskav v prakso oziroma vsakdanje življenje.

• Po zagotovilih enega od Srbskih ministrov, naj bi se Francosko podjetje Sagem, ki se ukvarja predvsem z izdelavo elektronskih komponent, zanimalo za postavitev tovarne v Nišu. V tej tovarni naj bi proizvajali predvsem števce porabljene električne energije. Na začetku naj bi ta tovarna zaposlovala okoli 250 ljudi. Morebiten prihod Sagem-a označuje za izjemen dogodek. Želijo si, da se bo ponovila zgodba kot v mestu Tunis, kjer je Sagem pred štirimi leti postavil tovarno s 40 delavci. Sedaj je tam zaposlenih že okoli 3,700 delavcev.

• Zaradi padanja cen nafte je največji dobavitelj zemeljskega plina na svetu, ruski Gazprom, napovedal znižanje cen za Evropo. V letošnjem tretjem četrtletju znaša izvozna cena plina za Evropo več kot USD 500 oziroma EUR 392.30 na 1000 kubičnih metrov, kar je največ doslej. Glede črpanja plina so v Gazprom-u dejali, da bo podjetje sledilo potrebam trga.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

===============================================================

===============================================================

Borze VP v JV Evropi 7.november 2008

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 07 Nov 2008 09:59:31 +0000

• Po tem, ko je v maju Baltic Dry Index (BDI), ki meri ceno ladijskih prevozov suhega tovora, dosegel najvišjo vrednost pri 11,793 točkah, je njegova vrednost sedaj padla na vsega 851 točk, poroča. Precej zaskrbljujoč je podatek, da je dnevni najem čezoceanske ladje padel iz USD 234,000 na vsega USD 7,340. Svetovne luke so zapolnjene z ladjami, ki so ostale brez posla, medtem ko je mnogim skoraj nemogoče zagotoviti bančne garancije za prevoz, brez česar pa je nemogoče izpluti iz luke.

Tako strmi padec indeksa BDI jasno govori o tem, da se je svetovna trgovina s surovinami, kot so premog, železo in žitarice dramatično zmanjšala, glavni vzrok za zaustavitev pa naj bi bilo potrebno iskati v padcu povpraševanja iz Kitajske, ki je največji svetovni uvoznik železa. Čeprav je največ razlogov za potop količine ladijskih prevozov prinesla globalna finančna kriza, pa ne gre zanemariti tudi dejstva, da se je v času krize močno povečalo število novih ladij. Vzrok je dolg dobavni rok za ladje. Naročilo le teh se je namreč pred dvema letoma še izplačalo, vendar pa je kriza družbam prekrižala načrte.Od hrvaških ladjarjev je gibanju indeks BDI najbolj izpostavljena Atlantska plovidba, ki 30-40 odstotkov svojih poslov sklene na spot tržišču po aktualni vrednosti indeksa BDI, medtem ko so ostali hrvaški ladjarji vezani predvsem na dolgoročne pogodbe.

• Na današnjem zasedanju v Bruslju so finančni ministri EU sprejeli odločitev glede pomoči Madžarski v višini EUR 6,5 mlrd. Gre za posebno pomoč v okviru mehanizma EU za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam s težavami v plačilni bilanci, tokrat uporabljeno prvič.

• Kar nekaj virov, ki so blizu tako Evropski Komisiji kot Hrvaški vladi je potrdilo, da je Evropska Komisija naložila Hrvaški vladi naj razmisli o zmanjšanju kapacitet gradnje ladij Hrvaških ladjedelnic za kar 40%, če želi da bo Evropska Unija potrdila njihove načrte o privatizaciji teh podjetij namesto načrtov o prestrukturiranju.

• Splitska banka, ki je članica skupine Societe Generale, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta zabeležila za HRK 314 mio EBIT-a (zaslužki pred obrestmi in davki) in HRK 239 mio čistega dobička. Tako so v primerjavi z istim obdobjem lani, dobiček uspeli povečati kar za 21.2%.

• Mednarodni denarni sklad (IMF) bo Ukrajini namenil USD 16,5 mlrd vredno pomoč v obliki posojila. Ukrajina bo posojilo prejela v pomoč pri “vzdrževanju zaupanja in gospodarske in finančne stabilnosti”, so dejali v IMF. Pogoj za 2 letno posojilo Ukrajini je, da njen parlament sprejme zakonodajo o podpori svojim bankam. Svetovna kreditna kriza je močno prizadela banke, znižala tečaje delnic,in vplivala na upad vrednosti valute v Ukrajini.

• Avstrijski OMV, ruski Gazprom, Dunajska borza ter Centrex Europe Energy & Gas so včeraj sklenili dogovor o sodelovanju pri razvoju srednjeevropskega plinskega vozlišča CEGH. S tem bodo v srednji Evropi zagotovili trgovanje s plinskimi proizvodi.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Borze VP v JV Evropi 30.oktober 2008

i-svetovanje d.o.o. — Thu, 30 Oct 2008 20:45:00 +0000

• Hrvaško prehrambeno podjetje Podravka je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila za HRK 51.22 mio neto dobička, kar je bilo objavljeno v nerevidiranem konsolidiranem poročilu, ki so ga posredovali Zagrebški borzi. V primerjavi z istim obdobjem lani so uspeli neto dobiček povečati kar za 52 %. Za 7 % so uspeli povečati tudi prihodke od prodaje in sicer na HRK 2.69 mlrd. Dobiček iz rednega poslovanja je znašal HRK 116.92 mio, kar pomeni 26.37 % povečanje, Bruto marža podjetja je znašala 41.1 % in je padla za 50 bazičnih točk, operativna marža pa se je povečala za 60 bazičnih točk na 4.3 %.

• Skupina Adriatica.net je prevzela Ameriško turistično agencijo Kollander World Travel iz Cleveland-a. Agencija Kollander World Travel letno ustvari za USD 6.8 mio prometa, v Adriatici.net, pa pričakujejo da bodo ta promet v naslednjem letu uspeli povečati kar za 30% na USD 10 mio. Po uspešnem širjenju tega Ameriškega podjetja na Kitajsko tržišče, je Adriatica.net s tem prevzemom (pred tem so že prevzeli Kompas USA), še dodatno uspela globalizirati svoje poslovanje in utrditi ter izboljšati svoj tržni delež v Severni Ameriki.

• Generalni direktor Telekoma Srbija Branko Radujko je v intervjuju za srbski tednik Novac izjavil, da je zaradi trenutne situacije na svetovnih finančnih trgih realno pričakovati privatizacijo Srbskega Telekoma v letu 2010. V trenutnih razmerah je vrednost Telekoma Srbije ocenil na EUR 2 mlrd, vendar pričakuje, da bo v prihodnjih nekaj letih njegova vrednost še narasla. Trenutno je to podjetje v 80% lasti Pošte Srbije, katere lastnica je Srbska država in v 20% lasti Grškega podjetja OTE.

• Povprečna neto izplačana plača v BiH v Avgustu 2008 je znašala BAM 764, kar nakazuje na 12% nominalno povečanje od Decembra 2007 dalje. Plačna statistika še kaže da so se plače v BiH nominalno v primerjavi z Avgustom 2007 povečale za 17.3%. V preteklih letih so se plače najbolj povečevale v zdravstvu in sicer kar za 33.9 %.

• Vlada Republike Srbske je odločila, da bodo povečali kapital podjetja »Jahorina Olypic Centre« in sicer za BAM 10 mio v katerem imajo trenutno 65% delež. Minister za finance, Aleksandar Dzombic je včeraj sporočil, da je bilo v prvi fazi v podjetje že vloženih BAM 7 mio in če s strani ostalih lastnikov ne bo zanimanja za vložek še preostalih BAM 3 mio, ima vlada načrte investirati še ta preostali delež. Glavni motiv za to odločitev dokapitalizacije je nesposobnost povračila dolga tega podjetja vrednega kar BAM 36 mio.

• Ruske devizne rezerve so se minuli teden znižale za USD 14.9 mlrd na USD 515.7 mlrd. Znižanje deviznih rezerv je posledica ukrepa centralne banke, ki je s prodajo deviz zaščitila vrednost domače valute, rublja. Ruska centralna banka želi tako kot ostale centralne banke po svetu z različnimi ukrepi ublažiti posledice globalne finančne krize.

• Zaradi ponovnega kolapsa ruskih indeksov prejšnji petek so bile do torka zaprte ruske borze, s čimer želijo zaustaviti nadaljnje padce. Osrednja ruska indeksa RTS in Micex sta v petek izgubila več kot 13% vrednosti, od maja pa že več kot 75%.

vir: Reiffeisen Banka

Preberite tudi

Borze VP v JV Evropi 24.oktober 2008

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 24 Oct 2008 09:29:05 +0000

• Predvidoma danes bodo poslanci evropskega parlamenta dali soglasje k predlogu stabilizacijsko pridružitvenega sporazuma med EU ter Bosno in Hercegovino. Ob tem pa bodo državo pozvali, da mora še veliko postoriti pri reformi uprave, vračanju beguncev, dostopnosti izobraževanja in prihodnjem ustavnem ustroju države. Sicer pa so včeraj v spodnjem domu parlamenta potrdili junija podpisani stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z EU, potrditi pa ga mora še zgornji dom, nato pa še predsedstvo države. Potrditev v BiH je nujni pogoj za začetek rafitikacijskega postopka za omenjeni sporazum v parlamentih posamičnih članic Unije.

• Črnogorska vlada ima pripravljen predlog zakona, s katerim bi država prevzela jamstvo za vse depozite prebivalstva in gospodarstva, je izjavil črnogorski finančni minister Igor Lukšić. Država je po Lukšićevih besedah pripravljena tudi jamčiti za posojila za medbančni trg in dokapitalizirati banke. Črnogorska Centralna banka napoved pozdravlja. Glavni vir za posojila črnogorskih bank - med njimi je tudi NLB Montenegrobanka - so depoziti, zato je zaupanje javnosti odločilno. V Srbiji se odliv depozitov že dogaja. Da jih prebivalstvo “delno” umika, je pred dnevi za dunajski Standard potrdil guverner Narodne banke Srbije Radovan Jelašić in izrazil upanje, da gre za kratkoročni trend, saj zanj ni razlogov.

• Rusija bo prihodnje leto za nakup orožja in vojaške opreme kljub globalni finančni krizi namenila skoraj 50 milijard evrov. S tem bo država pomagala podjetjem s področja obrambe, ki jih ta kriza tudi prizadela, je povedal namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov. Kot je pojasnil Ivanov, globalna finančna kriza, ki je močno zmanjšala obseg danih posojil bank, vpliva na ruski obrambni vojaškoindustrijski sektor. Zato je treba to panogo, ki Rusiji letno prinese več milijard dolarjev od izvoza, zaščititi. O predlogu Ivanova naj bi danes razpravljala tudi ruska duma.

vir: Reiffeisen Banka

Preberite tudi

Borze VP v JV Evropi 17.oktober 2008

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 17 Oct 2008 09:33:25 +0000

• Zadnjih pet trgovalnih dni na balkanskih borzah je bilo v znamenju precej pozitivnejšega vzdušja, v primerjavi s tednom prej. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je tako »blue chip« indeks SASX-10 pridobil kar 16,22 %, indeks privatizacijskih skladov BIFX pa je pridobil 5,72% svoje vrednosti. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je borzni indeks Republike Srbske BIRS pridobil 0,7 %, medtem ko je indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 izgubil 0,87%, indeks privatizacijskih skladov FIRS pa 3,1%. Na beograjski in zagrebški borzi vrednostnih papirjev je zadnjih pet dni precej pozitivno. Beograjski borzni indeks BELEX15 je pridobil kar 8,44%, zagrebški borzni indeks CROBEX pa 5,9 % vrednosti.

• 15. septembra je minilo eno leto od rekordne najvišje vrednosti hrvaškega borznega indeksa CROBEX, ki je takrat imel vrednost 5392,94 indeksnih točk. Po tem vrhuncu je sledil spust vse do 2542 indeksnih točk, trenutno pa se nahaja pri nivojih okoli 2640 indeksnih točk. Od osmih delnic, ki so v enem letu ustvarile največji promet je najmanjši padec uspel Hrvaškemu Telekomu, sledita pa mu IGH in Adris Grupa. H-T -ju je uspelo zadržati 61,11 % vrednosti glede na 15. oktobra lani, sledi mu IGH z 56,6 % ter Adris Grupa, ki ji je uspelo obdržati 50,6 % svoje vrednosti. Na seznamu likvidnih delnic, ki so izgubile več kot polovico svje vrednosti v zadnjem letu je na prvem mestu Zagrebačka banka, sledi ji Ericsson NT, Atlantska plovidba, na repu seznama pa sta gradbeni podjetji Ingra in Dalekovod.

• Narodna skupščina Republike Srbske je po burni in dolgotrajni razpravi sprejela sklep o dodelitvi koncesije za gradnjo avtocest v RS, avstrijskemu podjetju Strabag. Predsednik vlade Milodrag Dodik je dejal, da je gradnja mreže avtocest eden izmed najpomembnejših projektov za sedanjo vlado, ter zavrnil vsa namigovanja o nepravilni izbiri partnerja pri tej gradnji. Rekel je, da je ponudba podjetja Strabag bila veliko boljša od ostalih ponudb.

• Največji bosanski farmacevt Bosnalijek je v prvih devetih mesecih tekočega leta ustvaril poslovne prihodke v višini KM 82 mio, kar glede na enako obdobje lani pomeni 32 % povečanje. Vodilno tržišče za Bosnalijek je še vedno domačtrg, precejšnjo rast prodaje pa so zabeležili tudi na tujih trgih. Izvoz so tako povečali za kar 110 % v primerjavi z enakim obdobjem 2007. Na tujih trgih ima Bosnalijek trenutno 361 licenc za prodajo svojih proizvodov v 23 državah, 95 proizvodov pa je v 14 državah v fazi registracije. Vodilna izvozna država za Bosnalijek je bila Ruska Federacija, v katero je bilo izvoženo 25% celotnega izvoza, največjo rast prodaje pa so zabeležili v Libiji . Čisti dobiček v prvih treh četrtletjih je znašal KM 10,8 kar predstavlja 92 % povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Podjetje, ki je pred kratkim izvedlo dokapitalizacijo v obliki brezplačnih delnic namerava v celotnem letu 2008 ustvariti KM 109 mio skupnih prihodkov, dobiček do konca leta pa pričakujejo v višini KM 9,5 mio.

• Največji ruski proizvajalec avtomobilov AvtoVAZ je trenutno v zaključnih fazah pogovorov z Rusko državno banko Vnesheconombank o izrednem posojilu vrednem USD 1 mlrd. AvtoVAz je skupaj z največjim Ruskim proizvajalcem tovornjakov Kamaz, prejšnji teden zaprosil rusko vlado za finančno pomoč, ki bi tovarnama pomagala prebroditi trenutno finančno krizo.

• Delnice Ruskega proizvajalca nafte Sibir Energy, ki je v večinski lasti Ruskega miljarderja Chalva Tchigirinskega, so ta teden zabeležile največji skok vrednosti v trgovanju na londonski borzi, potem ko si jih je kupoval sam predsednik uprave te družbe. Delnice so poskočile za 8.9%, kar je največ od septembra lanskega leta.

vir: Reiffeisen Banka

Preberite tudi

Borze VP v JV Evropi 10.oktober 2008

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 10 Oct 2008 14:03:27 +0000

• Zadnjih pet trgovalnih dni je minilo v znamenju razprodaje delnic na vseh, tako balkanskih kot tudi ostalih svetovnih borzah. Največ je izgubil beograjski borzni indeks BELEX15 in sicer kar 27,5 %, velike izgube pa so beležili tudi na zagrebški borzi vrednostnih papirjev kjer je borzni indeks CROBEX izgubil 17,3 %. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je osrednji blue chip indeks SASX-10 izgubil 14,4 %, indeks privatizacijskih skladov BIFX pa 6,57 % svoje vrednosti. Še najmanjše izgube so investitorji tokrat zabeležili na banjaluški borzi vrednostnih papirjev. Borzni indeks Republike Srbske BIRS je izgubil 5,72 %, indeks privatizacijskih skladov FIRS 6,43 %, indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 pa 5,8 % svoje vrednosti.

• Po analizi Svetovnega gospodarskega foruma je Hrvaška po konkurenčnosti med 134 proučevanimi državami na 61. mestu in je tako v enem letu izgubila 3 mesta. Padec so zabeležile tudi nekatere nove članice EU, predvsem Madžarska, ki je nazadovala za 14 mest. Črna Gora se je povzpela kar za 18 mest in je sedaj zelo blizu Hrvaške, na 64 mestu. Tudi Srbija se je v enem letu povzpela za 7 mest, medtem ko se BIH trenutno nahaja na 105 mestu.

• Izvršni direktor za korporativne posle največjega hrvaškega operaterja HT, Siniša Džuranović je dejal, da so zainteresirani sodelovati pri nakupu državnega deleža v Mostarskem Telekomu, če bodo privatizacijski pogoji sprejemljivi. Trenutno v FBiH potekajo intenzivni pogovori o načinu prodaje BH Telekoma in Mostarskega Telekoma. Džuranovič se zavzema za to, da bi Mostarski telekom v katerem ima Hrvaški Telkom 39,1 % delež bil prodan v enem paketu večinskemu lastniku, medtem ko prodaja manjšega deleža preko borze za njih ne bi bila sprejemljiva. Privatizacija telekomunikacijskega sektorja v FBiH je sicer bila planirana za letošnjo poletje, vendar zaradi mnogih nasprotujočih si interesov v parlamentu BiH še vedno ni bila izvedena in tudi ni natančno znano kdaj bodo to privatizacijo dejansko izvedli.

• V mesecu septembru je bilo na sarajevski borzi vrednostnih papirjev ustvarjen skupen promet v višini KM 98.870.050. Največji promet v prvi kotaciji sarajevske borze je bil ustvarjen z delnicami Bosnalijek in sicer nekoliko manj kot KM 1 mio. Drugo mesto po prometu je v septembru bilo ustvarjeno z delnicami Sarajeva Osiguranje in sicer KM 161.600 kar je precej manjšim kot od prometa z delnicami Bosnalijeka. Z delnicami privatizacijskih skladov je bilo v septembru za KM 1.284.220 prometa, največji delež prometa pa je odpadel na delnice privatizacijskega sklada Bosfin Sarajevo, ki so v enem mesecu izgubile 19 %. Druge najbolj prometne delnice privatizacijskih skladov so bile delnice sklada BiG Invest s katerimi je bilo v enem mesecu sklenjenih za KM 370.334.

• Agrokor, prehrambeno-trgovinski koncern iz Hrvaške se poteguje za nakup srbskega trgovskega podjetja Morava. Na skupščini je 1000 manjšinskih delničarjev Morave odločilo, da bodo začeli pogovore z Agrokorom z namenom prodaje celotnega podjetja. Majšinski delničarji imajo 62.912 delnic.

• Ruska vlada bo v prihodnjih nekaj dneh začela bankam nakazovati obljubljenih USD 186 mlrd namenjenih reševanju največje finančne krize v zadnjem desetletju. Arkady Dvorkovich, ekonomski svetovalec ruskega predsednika Medvedeva, je v intervjuju za Bloomberg dejal, da nameravajo ta sredstva črpati iz valutnih rezerv, z najemom dodatnih kreditov ter drugimi oblikami, ki so državi na voljo.

• Ruski indeks MICEX je, potem ko so centralne banke po vsem svetu koordinirano spustile ključne obrestne mere za 0.5%, še isti dan zrasel kar za 17%. Investitorji so po mnenju analitikov začeli ponovno kupovati ruske delnice, saj so kazalniki v povprečju, na najbolj ugodnih nivojih v zadnjih desetih letih.

vir: Reiffeisen Banka

Preberite tudi

Borze VP v JV Evropi 03.oktober 2008

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 03 Oct 2008 09:48:43 +0000

• Od zadnjega septembrskega četrtka so se v petih trgovalnih dnevih tečaji na balkanskih borzah ponovno spustili nekoliko nižje. Največ je ob zelo skromnem prometu izgubil banjaluški borzni indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 in sicer 10,73 %, medtem ko je borzni indeks Republike Srbske BIRS izgubil 3,72 %, indeks privatizacisjkih skladov FIRS pa 2,33 %. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je precej izgubil indeks privatizacijskih skladov BIFX in sicer 5,46 %, osrednji borzi indeks sarajevske borze SASX-10 pa je končal 0,78 % v rdečem območju. Tudi na beograjski borzi vrednostnih papirjev se je nadaljevalo negativno vzdušje, saj je »blue chip« indeks BELEX15 izgubil dobrih 9 % svoje vrednosti. Na hrvaškem pa je osrednji zagrebški borzni indeks CROBEX v petih trgovalnih dnevih izgubil slabih 5 % svoje vrednosti.

• Zaradi nestabilnosti na trgu kapitala je Agencija za privatizacijo FBiH za nekaj časa zaustavila privatizacijo nekaterih podjetij, ki naj bi bila prodana s strani države preko sarajevske borze vrednostnih papirjev. Nazadnje je bila napovedana avkcija za podjetje Sarajevo Osiguranje , ampak sedaj je odpovedana, je dejal direktor Agencije za privatizacijo FBiH Enes Ganić. Dejal je, da pričakujejo nadaljevanje privatizacije v prvem tromesečju naslednjega leta.

• 3. oktobra se izteka ponudba za prevzem hrvaškega naftnega podjetja INA s strani madžarskega MOL-a. Po objavi prevzemne cene HRK 2.800 so največji delničarji izrazili razočaranje nad postavljeno ceno, pred nekaj dnevi pa so svoje mnenje spremenili. Hrvaški vojni veterani, ki imajo v lasti 7% INE so sporočili da sprejemajo ponudbo za odkup delnic, prav tako pa so tudi drugi večji institucialni lastniki sporočili da bodo glede na razmere na kapitalskih trgih svojo ponudbo sprejeli. MOL je do sedaj imel 25% delnic INE, po zamenjavi delnic z hrvaško vlado in končanju prevzemne ponudbe pa si želijo vsaj 51 % delež.

• Inštitut Gradjevinara Hrvatske (IGH), eno izmed največjih gradbenih podjetij na hrvaškem je zmagalo na mednarodnem razpisu za gradnjo potniškega terminala na zagrebškem letališču. Vrednost posla je ocenjena na približno EUR 300 mio, projekt pa naj bi bil končan do konca leta 2011.

• Rast bruto domačega proizvoda v Srbiji se je v drugem četrtletju zmanjšala na letni ravni na 6,2 % v primerjavi z 8,2 % rastjo v enakem obdobju lani. K padcu BDP v drugem četrtletju so prispevale skoraj vse panoge, razen industrije in gradbeništva.

• V mesecu avgustu je industrijska proizvodnja v Srbiji upadla za 4,4% na letni ravni, medtem ko so v juliju zabeležili rast 5,4%. K padcu je največ pripomogla predelovalna industrija. Sicer pa je v obdobju od januarja do avgusta industrijska proizvodnja narasla za 3,7 v primerjavi z enakim obdobjem lani.

• Ruska proizvodnja Nafte, naj bi letos prvič po letu 1998, zabeležila padec proizvodnje, potem ko se je ta v letošnjem septembru zmanjšala že deveti mesecev zapored. Proizvodnja naj bi v primerjavi z istim obdobjem lani padla za 0.4% na 9.83 mio sodčkov ali 40.2 mio ton surove nafte na dan. Zmanjšana proizvodnja naj bi bila predvsem posledica višjih stroškov obratovanja naftnih polj.

• Ruska denarna valuta rubelj je v primerjavi z ameriškim dolarjem zadnjih 6 dni izgubljala na vrednosti, preden je Ruska Centralna Banka sporočilo novo višino državnih rezerv v tujih valutah in ustavila padec. Te so prejšnji teden narasle za USD 3.4 mlrd na USD 562.8 mlrd. Pred tem so se te zmanjšale za USD 900 mio na USD 559.4 mlrd.

vir: Reiffeisen Banka

Preberite tudi

Borze VP v JV Evropi 26.september 2008

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 26 Sep 2008 14:03:54 +0000

• Zadnjih pet trgovalnih dni je minilo v nekoliko pozitivnejšem vzdušju, vendar je kljub temu večina balkanskih borznih indeksov izgubila na svojih vrednostih. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je osrednji blue chip indeks SASX10 izgubil 0,58 %, indeks privatizacijskih skladov BIFX pa 2,19 %. Na sosednji banjaluški borzi vrednostnih papirjev se je le indeksu privatizacijskih skladov FIRS uspelo obdržati nad gladino, saj je pridobil 0,54%, medtem ko je borzni indeks Republike Srbske BIRS izgubil 0,17 %, indeks podjetij elektrogospodarstva pa kar 4,72 %. Na beograjski borzi vrednostnih papirjev je osrednji borzni indeks BELEX15 ponovno nekoliko izgubil in sicer 2,58 %. Vlagatelji so bili precej pogumni le na zagrebški borzi vrednostnih papirjev, kjer so kupci od petka do četrtka dvignili osrednji hrvaški borzni indeks za 3,4%.

• Statistični urad glavnega hrvaškega mesta Zagreb je objavil podatke o povprečni mesečni plači v Zagrebu za mesec julij. Povprečna plača je znašala HRK6.228 kar je za 0,6 več kot v mesecu juliju. Največjo povprečno plačo v Zagrebu so sicer imeli zaposleni v sektorju zračnega prometa.

• Vlada Republike Srbske je potrdila predlog pogodbe glede koncesije, financiranja, projektiranja, izgradnje in vzdrževanja mreže avtocest z avstrijskim podjetjem Strabag. Predlog pogodbe mora potrditi še parlament RS, glavna težava pri leto in pol trajajočih pogovorih pa so bile pravno lastniške težave.

• Podpredsednik FBiH je se je skupaj z direktorjem davčne uprave FBiH sestal z managementom podjetja Fabrika duhana Mostar, kjer so se dogovorili da bo v naslednjih nekaj dnevih deblokiran račun FDM z namenom nadaljevanja proizvodnje v tem tobačnem podjetju. Trenutno je račun FDM blokiran, saj davčni upravi dolguje KM 3,4 mio.

• Vlada Republike Srbske je sprejela odlok o omejitvi maloprodajnih marž iz 20 % na 8 %. Ta omejitev se nanaša na osnovne življenjske potrebščine, cilj pa je znižati ceno teh proizvodov za približno 10%.

• Hrvaška finančna agencija je sporočila, da se trend neplačanih dospelih obveznosti, ki se je začel že leta 2006 tudi letos nadaljeval. Na hrvaškem je tako konec prvega polletja imelo neplačane obveznosti v skupnem znesku HRK 15,8 mlrd kar 26.252 pravnih oseb. Glede na junij leta 2007 se je znesek na dospelih plačilnih nalogih povečal za HRK 2,8 mlrd.

• Gospodarski minister vlade Srbije, Mlađan Dinkić je izjavil, da bodo v sredini oktobra v Srbijo prišli predstavniki ameriškega podjetja General Electric. Američani so zainteresirani za izgradnjo podjetja za proizvodnjo lokomotiv ter želijo sodelovati v modernizaciji srbskih železnic.

• Agencija za certificiranje BiH je dodelila »halal« certifikat kakovosti podjetju Interšped, ki je kot prvo v BiH prejelo omenjeni certifikat.

• Po objavi ocene bonitetne hiše Moodys Investors Service, ki je Ruskemu bančnemu sektorju podelila negativno oceno za prihodnjih nekaj mesecev, so delnice in obveznice Ruskih bank kar precej izgubile na svoji vrednosti. Najbolj je bila na udaru največja ruska posojilna banka OAO Sberbank, katere vrednosti delnic so se samo v enem dnevu znižale za 5% in zaključile trgovanje pri vrednosti 43.75 Rubljev za delnico.

• Podjetje OAO Magnitogorsk Iron & Steel, ki je v lasti Ruskega miljarderja Viktorja Rashnikova, namerava do konca leta 2017 porabiti kar USD 14 mlrd za namen povečanja proizvodnih zmogljivosti. Svoje proizvodne zmogljivosti bi radi povečali s trenutnih 13.3 mio ton jekla letno na 16 mio ton letno.

vir: Reiffeisen Banka