Kolikšna je stopnja finančne pismenosti otrok in Slovencev nasploh? Kako se znanje, ki ga imamo o financah, kaže v našem ravnanju z denarjem in ali je država/družba sploh zainteresirana za to, da ima finančno ozaveščene državljane?

Starši so odgovorni, da najprej sami čim bolje poskrbijo za svojo finančno pismenost, kajti le tako so lahko otroku zgled in ga pravilno vzgajajo. Informacij o tem ni težko dobiti, saj imamo internet, knjižnice, tečaje, seminarje in podobno; problem sta volja in čas, ki ga Slovenci (in tudi ves preostali svet) namenimo za tovrstno izobraževanje. Tega je vse premalo. Slaba finančna pismenost se v naši družbi kaže v čedalje višji stopnji zakreditiranosti prebivalstva, in to predvsem za umetni standard in brezglavo potrošnjo, ki nima nobene povezave s kakovostjo življenja. Likvidnost premoženja prebivalstva je slaba, ljudje se pri vlaganjih napačno odločajo (nakupi in prodaje točno v napačnem času), njihova socialna varnost je izredno slaba, katastrofalno je stanje, ko govorimo o pokojninskem varčevanju, ljudje so podzavarovani oziroma imajo sklenjena neustrezna zavarovanja.

Finančna nepismenost ne ustreza ne družbi, ne gospodarstvu, ne politiki, čeprav se večkrat zdi obratno. Dolgoročno to pomeni kolaps celotnega družbenega sistema. A stvari se vendarle – čeprav zelo počasi – tudi tu premikajo na bolje. Menim, da smo čedalje bolj zainteresirani za svojo izobraženost, vendar prehitro obupamo ob problemih, ki sploh niso povezani s pridobivanjem kakršnega koli znanja, še posebno pa ne s področja osebnih financ. Naša slabost je, da ne znamo biti potrpežljivi, nismo vajeni nenehnega učenja itn. Ker nas osebne finance spremljajo vse življenje, bi morali izobraževanje najprej razumeti kot obvezno vseživljenjsko šolo, nato pa začeti korak za korakom. Če je samo en člen v verigi šibak (eden od staršev na primer), je zelo verjetno, da tudi naslednja generacija ne bo imela ustreznega predznanja. Zanašati se na kogar koli drugega ali na kakršen koli sistem, pa je utopija. Prej ko bomo to sprejeli, prej bodo vidne vsesplošne izboljšave in prej se bodo začele dogajati tudi sistemske spremembe.

~ Klemen Kavčič

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?
• Obvarujte se prazničnih nakupovalnih pasti in prihranite prenekateri evro
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

Nekateri jemalci stanovanjskih posojil ne skačejo ravno od navdušenja, saj banke čedalje več posojil pogojujejo z različnimi drugimi svojimi produkti; kaj storiti?

1. primer: S partnerjem sva kupila novo večje stanovanje. Manjšega nama še ni uspelo prodati, zato sva prek matične banke pridobila ponudbo hipotekarnega posojila za poplačilo starega pri drugi banki in za nakup večjega stanovanja. Matična banka je za garancijo posojila zahtevala hipoteko na obe nepremičnini in dodatno pogojila tudi nakup in vinkulacijo dveh premoženjskih zavarovanj – za staro in novo nepremičnino.

Čeprav sva premoženjsko zavarovanje stare nepremičnine že imela urejeno z enakim produktom, kot nama ga je pogojevala matična banka, je bančna svetovalka vztrajala, da bova morala pretrgati premoženjsko zavarovanje za staro nepremičnino in prek njihove banke kupiti enak produkt za obe nepremičnini.

To je navajala kot pogoj pri odobritvi posojila. Šele po intervenciji najinega osebnega finančnega svetovalca in s podporo zavarovalnice nama je zadeve uspelo rešiti, kot se spodobi.

2. primer: Po pridobitvi posojilnih ponudb za stanovanjsko posojilo sem se odločila za zamenjavo banke in celotno poslovanje prenesla z matične banke na drugo banko. Zadeva se je pozneje zapletla pri dodatnih zahtevah nove banke, povezanih z nakupom naložbenega življenjskega zavarovanja. To je bilo pogoj za podpis pogodbe in transfer denarja.

Banka je seveda zahtevala tudi nakup premoženjskega zavarovanja ter vinkulacijo življenjskega zavarovanja v njihovo korist, pri čemer je bilo življenjsko zavarovanje povsem neustrezno.

Res pa je, da ni pogojevala imena zavarovalnice. Od tu se je začelo resno pogajanje z banko. Po posredovanju prijatelja, ki se na to spozna bolje kot jaz, ni bilo več pomembno, kateri produkt kupim, temveč je bila pomembna le višina kritja, kar pa sem dosegla z riziko življenjskim zavarovanjem s padajočo zavarovalno vsoto.

Dodatni zaslužek

Tudi naše stranke opažajo različne primere dvomljivih pogojevanj nekaterih bank, pravi Boris Škaper, finančni svetovalec v i-svetovanju, in dodaja: Stranke so nas nemalokrat obvestile o tem, da banke pogojujejo odobritev posojil z nakupom različnih zavarovalnih produktov, tako ustreznih kot tudi neustreznih, oziroma s tem pogojujejo višino bančnega pribitka.

Seveda je jasno, da vsaka banka postavlja pogoje, pod katerimi odobri ugodnejše posojilo, kot pa bi ga, če ti pogoji ne bi bili izpolnjeni. In ti pogoji so največkrat vezani na nakup njihovih drugih produktov. Tako vse več bank poskuša svojo ponudbo predstaviti kot celovito rešitev pri načrtovanju osebnih financ posameznika in širiti svoje delovanje na vzajemne sklade, osebna zavarovanja in druga področja.

Banke si želijo za stranko opravljati ne le bančne storitve, ampak zaslužiti tudi z drugimi produkti, razloži finančna svetovalka Katja Majerle iz Individe . Za celoten paket po njenem opažanju ponudijo določene ugodnosti, ki so lahko tržno primerljive, mogoče celo boljše od konkurence, lahko pa seveda tudi veliko slabše. In predvsem to je lahko draga težava.

Ranljivi kupci

Bančniki se zavedajo, da so najlažja tarča predvsem tisti, ki se odločajo za najem stanovanjskega posojila, saj so v času zamenjave svojega doma že tako ali tako pod pritiskom in se zato pogosto ne odločajo najbolj racionalno. Samo zato, da čim prej dobijo posojilo, nekateri podpišejo karkoli. Sklepajo tudi produkte, ki jih sicer ne bi. Bančni uslužbenci to vedo in lahko izkoriščajo.

Toda po drugi strani so k temu tudi prisiljeni, saj so primorani doseči neko kvoto prodanih finančnih produktov različnih oblik. Precej pogosti so primeri, da se bančni uslužbenci zaradi narave svojega dela večkrat sploh ne sprašujejo, kaj bi bilo resnično ustrezno in primerno za posameznega komitenta, ob tem opozarja Škaper. Še posebej to lahko pride do izraza, če imamo opravka z neetičnimi osebami, ki jih zanimajo samo lastne denarne nagrade na podlagi doseženih prodajnih kvot.

To se sicer dogaja manj pogosto, a naivno bi bilo razmišljati, da tega ni zaslediti prav v vsaki industriji, še navaja Škaper in svetuje: Če čutite, da vam želi nekdo nekaj vsiliti, kar se že v prvem trenutku zdi nenavadno, nevsakdanje, potem močno priporočam, da se obrnete na drugega svetovalca, ne nujno tudi na drugo banko, ali na vodjo poslovne enote banke.

Pogoji bank pri pridobivanju posojil so se sicer zaostrili, a to ni razlog, da ne bi bančni svetovalci strankam človeško obrazložili vse podrobnosti in si resnično vzeli čas zanje.

Kaj vas čaka

In kaj vse so bančniki še sposobni pogojevati novopečenim najemnikom posojil? Večinoma banke na odobritev posojila rade vežejo odprtje transakcijskega računa pri tej banki in s tem prenos bančnega poslovanja na to banko; morda vežejo na odobritev posojila paket dodatnega varčevanja ali v bančnih produktih ali v skladih ali celo prek osebnih zavarovanj ali riziko zavarovanj, včasih tudi odprtje kreditnih kartic, navaja Majerletova. Toda ni nujno, da so vse ponujene zadeve slabe.

Banke imajo recimo za svoje komitente navadno boljše pribitke pri obrestni meri, pogostokrat pa so tudi stroški odobritve posojila nižji kot za nekomitente.

Stranke lahko načeloma omilijo pogoje tudi, če so dobro bonitetne in se znajo pogajati ter na banko že pridejo s sklenjenimi produkti (riziko zavarovanje ali mesečno varčevanje), saj bi moral bančnik te produkte upoštevati, s čimer pa naj bi imel manj manevrskega prostora za pogojevanje, pravi svetovalka iz Individe, čeprav v praksi, kot smo že ugotovili, opažamo tudi drugače.

Bančna zgodba

O vsem tem smo povprašali tudi na drugo stran, v banke, kjer pa po pričakovanjih zgodbo seveda vidijo drugače. V SKB sklenitev police življenjskega zavarovanja ne pogojujemo kot obvezno za pridobitev posojila, pravi Nataša Brunec, direktorica sektorja strategija in marketing za prebivalstvo, in poudari: Če ima posojilojemalec že sklenjeno zavarovanje prek druge zavarovalnice, lahko pri posojilu, ki ga najema, ali že pri najetem posojilu zastavi to že sklenjeno polico.

Dodaja pa, da lahko z dodatnim nakupom produktov posojilojemalec pridobi določene popuste: Stranki ponujamo možnost, da si sama zniža objavljeno ponudbeno obrestno mero, in sicer za 0,10 ali celo 0,20 odstotne točke. To znižanje velja le, če posojilojemalec hkrati ob odobritvi posojila v SKB sklene polico zavarovanja za primer smrti in/ali polico zavarovanja za primer brezposelnosti pri zavarovalnici Generali .

Kaj pa v naši največji banki? Ne pogojujemo najema stanovanjskega posojila s sklepanjem drugih finančnih produktov. Je pa obrestna mera ugodnejša, če življenjsko zavarovanje sklenete pri njihovi NLB Viti, kot pa če že imate življenjsko zavarovanje sklenjeno pri kateri drugi zavarovalnici, ne glede na to, da bi tudi to vinkulirali v korist NLB .

Tako lahko sklepamo, da vsa življenjska zavarovanja, ne glede na to, da so lahko zavarovalne vsote povsem ustrezne, za najem posojila niso enako dobra. Sicer pa v NLB še poudarjajo, da življenjsko zavarovanje pri njih ni pogoj za sklenitev posojila, omogoča pa nižjo obrestno mero.

Tržniki vezani na prodajo

Seveda smo želeli preveriti še dvoje, kar se opaža na trgu. Ali je nagrada za uspešnost njihovih tržnikov posojil vezana na njihov obseg prodaje? V SKB priznavajo, da je eno od meril nagrajevanja tržnikov tudi obseg prodaje. V NLB so se temu odgovoru izognili. Na drugo vprašanje, kako ukrepajo, če ugotovijo, da njihov bančni svetovalec posojilojemalcu proda dodatni produkt, ki zanj ni najbolj primeren, je pa po drugi strani dober za banko, pa smo dobili seveda zelo posladkane odgovore: Na podlagi individualne obravnave stranke poskuša osebni bančnik zaznati potrebo stranke in ji ustrezno svetovati pri prodaji produkta iz ponudbe banke, ki je prilagojen stranki glede na njene potrebe, pravijo v SKB.

V NLB pa podobno: Naš cilj sta dolgoročen partnerski odnos s stranko in zadovoljna stranka. V tej luči gledamo tudi na dilemo v zvezi z našimi tržniki posojil.

Kaj storiti?

Banke torej govorijo o enem, posojilojemalci pa v stikih z bančniki opažajo tudi drugo. Dobro je, da ste s tem seznanjeni, preden stopite skozi bančna vrata, še bolje pa je, da se na to tudi dobro pripravite in v pogajanjih z banko ne popuščate. Ne nazadnje boste za posojilo odplačevali obresti in banka bo imela od vas lep zaslužek, zato je prav, da tudi vi postavite svoje pogoje. In če vas ne poslušajo, se jim zahvalite in odidite v eno od drugih skoraj 20 bank pri nas.

Da se posojilojemalci pred tem obvarujete, je dobro tudi, da se izobražujete s področja osebnih financ, se posvetujete s prijateljem ali znancem, ki se na to dobro spozna, ali pa vključite kakšnega neodvisnega osebnega finančnega svetovalca.

Predvsem pa, da nikakor na vrat na nos ne hitite. Ker se hipni nakupi dogajajo precej pogosto in nenačrtno, se ne morem izogniti tudi kritiki potrošnikov, ki vse preveč brezglavo podpisujejo dolgoročne pogodbe, nezavedajoč se posledic v prihodnosti, opozarja Škaper.

Dolgoročna posojila je treba in je smiselno skrbno načrtovati. Svetovalci priporočajo, da si vedno pridobite konkurenčne ponudbe, nato pa te skrbno proučite in primerjate. Največjo nevarnost za stranko dolgoročno vidimo v njenem neznanju primerjanja posojilnih ponudb, saj je lahko navzven golo posojilo pri eni banki videti veliko boljše kot pri drugi, z dodatnimi pogoji pa se toliko podraži, da bi bilo bolje, če bi se stranka odločila za drugo možnost.

Ampak takšne primerjave stranke same težko naredijo, zato svetujemo posvet z neodvisnim strokovnjakom, pravi Majerletova. In ne nazadnje je zelo pomembno, da stranka na banko po posojilo pride z urejenimi osebnimi financami, torej urejenimi zavarovanji in varčevanji.

Boris Škaper

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 21.07.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Zavarovanje stanovanja v bloku – kako ga zavarovati?
• Nezgodno zavarovanje in odškodnina – ostal sem praznih rok!
• Preverite, kako bi morali biti zavarovani

Vaše vprašanje: Letos bom star 30 let. Živim v Ljubljani pri starših, razmišljam pa o nakupu stanovanja v Ljubljani ne več kot 15 let starega in velikega vsaj 50 kvadratnih metrov ali gradnji hiše v okolici Brnika ali na slovenski obali čez pet do sedem let. V ta namen imam privarčevanih okoli 40 tisoč evrov in kratkoročno vezanih v eni od bank. Imam tudi 26 delnic NKMB kar je okoli 300 evrov.

Moja mesečna plača je 1.400 evrov, od tega od 650 do 700 evrov porabim za redne mesečne stroške. Moja izvoljenka ta hip nima rednih mesečnih prihodkov. Imava avtomobil, star sedem let, vreden okoli tri tisoč evrov, ki ga bova sredi leta zamenjala za enoprostorca za približno 15 tisoč evrov. Z velikim veseljem tudi sporočam, da jeseni pričakujeva naraščaj.

Leta 2004 sem pri Zavarovalnici Triglav prek Abanke sklenil mešano življenjsko zavarovanje z zavarovalno dobo 20 let in zavarovalno premijo 25 evrov na mesec. Za doživetje je izplačilo 6.500 evrov, za smrt pa prav tako 6.500 evrov. Istega leta sem sklenil tudi naložbeno življenjsko zavarovanje z zavarovalno dobo 10 let in zavarovalno premijo 25 evrov na mesec.

Za smrt je izplačilo 1.500 evrov, za doživetje pa glede na vrednost premije na naložbenem računu. Leta 2008 sem začel tudi odplačevati novo naložbeno življenjsko zavarovanje pri Zavarovalnici Merkur. To življenjsko zavarovanje je vezano na investicijske sklade z garancijo izplačila vplačane varčevalne premije. Zavarovalna vsota za smrt je 1.440 evrov, za doživetje pa 12.182 evrov za dobo 30 let. Mesečna premija je 40 evrov.

Zanima me, kako naj najbolje plemenitim denar, da ga bo ob nakupu stanovanja ali gradnji hiše čim več. Glede zavarovanj pa me zanima, katero je smiselno odpovedati, če ne bom sposoben vseh plačevati. Hkrati me tudi zanima, koliko od vplačanih premij lahko potem sploh dobim, če neham plačevati premije.

Naš odgovor: 

Nakup nepremičnine je realen

Vaš finančni cilj nakupa bivalne nepremičnine čez pet do sedem let je razmeroma realen. Od 45 do 50 odstotkov prihodkov porabite za redne mesečne stroške, kar se mi zdi malce preveč, vendar razumem, saj financirate tudi izvoljenko. Predlagam, da si že zdaj preračunate okvirno povišanje rednih mesečnih stroškov, ki jih boste imeli ob naraščaju, in si ustvarite zelo natančen vpogled v stroškovnik. Sicer je postavitev cenovne meje za zamenjavo avtomobila pohvalna, vseeno pa vam toplo priporočam, da k finančnemu konstruktu prištejete tudi stroške registracij, kasko zavarovanja, servisne intervale, povprečno ceno servisov in podobno.

Varčevanje

Če ste se prihrankom pripravljeni odreči za nekoliko dalj časa v zameno za višje obresti, preverite, v kateri banki lahko za svoj denar iztržite največ. To naj bo vaš prvi korak s 40 tisoč evri pridobiti čim ugodnejšo obrestno mero.

Stanovanje

Ob pogajanjih z bankami za boljšo obrestno mero že zdaj za občutek zahtevajte tudi izračun in amortizacijski načrt (načrt odplačevanja posojila) za stanovanjsko posojilo, če bi bil 40 tisoč evrov vaš polog pri najemu posojila. Če resnično želite čim natančnejšo oceno, v katere smeri se je smiselno podati, je prav, da se z različnimi finančnimi scenariji čim bolj seznanite. Tako se miselno prestavite recimo sedem let v prihodnost in naredite zelo natančno finančno simulacijo za dosego finančnih ciljev že danes.

Zavarovanja

Kar zadeva različne oblike življenjskih zavarovanj, se vprašajte, ali resnično razumete, zakaj ste jih kupili. V primeru vaše smrti bi ta hip vaši upravičenci (predvidoma je to vaša izvoljenka) prejeli 9.440 evrov. Glede na to, da ste edini, ki prispevate v družinski proračun, grobo ocenjujem, da v tem trenutku potrebujete vsaj petkrat več zavarovalnega kritja. Devetdeset evrov mesečnih premij tako namenjate neustreznim zavarovalnim kritjem, in to samo zato, ker ste sklepali življenjska zavarovanja z varčevalno komponento. Sicer ne oporekam, tako boste dolgoročno tudi nekaj privarčevali, a težava neustrezne zaščite družinskih prihodkov ostaja.

Tako je vprašanje, ali se je smiselno odpovedati zavarovanjem, če jih morda nekoč ne bi bili sposobni plačevati, zgrešeno. Na področju osebnih financ je vaša primarna odgovornost, da finančno odvisne družinske člane najprej ustrezno finančno zaščitite, nato se šele odločajte o večjih nakupih, načinih financiranja in podobno. Nobenega smisla nima kar tako pretrgati sklenjenih zavarovanj, saj je to povezano z različnimi stroški. Najprej si morate povečati zavarovalno kritje za primer smrti in skleniti nezgodno zavarovanje za primer trajne invalidnosti, kar lahko uredite s popolnoma samostojnimi zavarovanji, ki nimajo vključenih nobenih varčevalnih komponent, prav tako pa so cenovno precej ugodna. Zavarovanj za primer trajne nezgodne invalidnosti namreč sploh niste omenili, tako da predvidevam, da jih nimate vključenih.

Potrebujete vsaj 140 tisoč evrov zavarovalnega kritja za primer invalidnosti, če resnično želite zaščititi tveganja, ki vsakodnevno prežijo na vas in vašo družino. Ob tem je nujna tudi optimizacija zavarovanj (odkup, mirovanje, zmanjšanje zavarovalne vsote, skrajšanje zavarovalne dobe …). Prvo življenjsko zavarovanje, pri katerem vam priporočam temeljito optimizacijo, je klasično (mešano) življenjsko zavarovanje, saj je povsem neprimerno za kakršnokoli učinkovito dolgoročno varčevanje. Tudi zavarovanje z garantiranim izplačilom vplačanih premij je izredno slabo, saj ponuja garancijo, ki vam dolgoročno ne bo veliko koristila. Kot primer naj navedem, da bi za isto mesečno premijo v 30 letih z bančnim depozitom, ki se obrestuje po tri odstotke na leto, lahko privarčevali skoraj dvakrat več.

V tem času pa nikar ne pozabite na varčevanja za najdražji finančni cilj – dodatno pokojnino.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki

“Danes sem šel na banko. Odločil sem se, da postanem vlagatelj. Vzel sem kredit in celoten znesek bom naložil v različne vrednostne papirje. Vem, da je potrebno denar razpršiti, če želim zmanjšati tveganje. Saj bi začel varčevati mesečno z manjšimi zneski, pa pravijo, da še največ prinese prvi vloženi evro. Kar je nekako logično, saj se največ ustvari na dolgi rok. Tako pravijo strokovnjaki. V povprečju so menda donosi skladov nad 10% letno, kredit pa me bo stal manj kot 9% letno. Gotovo bom imel na koncu več, kot če bi varčeval postopoma. Teh sedem let bom pa že zdržal z odplačevanjem kreditov.Tako bom vsaj primoran plačevati obroke.”

Na kaj ste pomislili ob branju zgornjih vrstic?

• ta oseba ne ve, da se vrednosti delnic ali vzajemnih skladov lahko tudi močno znižajo;
• le kje se najdejo taki optimisti. Potrebno bo ogromno sreče. Saj ne more resno računati, da bo šlo vse po načrtih;
• če je to edini način, da redno varčuje, tej osebi ni pomoči.

Po podatkih oziroma izjavah naših bančnikov, pa so Slovenci v preteklih letih počeli ravno to (in to ne v zanemarljivem obsegu). Najemali so kredite za nakup vrednostnih papirjev. Vprašanje ali bi letos ob ‘krvavečih’ borzah upali storiti isto. Tudi slovenski trg kapitala ni bil več tako nedolžno imun na dogajanja na svetovnih borzah, celo bančni sektor je nekaj časa prikrival pomembne informacije. A kaj, ko so ’zakreditirani’ vlagatelji to ugotovili šele letos.

V zgornji zgodbi je več nepravilnosti, če ne drugega so izračuni malce bolj zapleteni, kot npr. 10% donosa in 9% obresti.

Recimo, da želim najeti 10.000€ posojila, za obdobje sedmih let.  Zaradi stroškov odobritve in zavarovanja posojila bom na račun prejel nakazilo v višini 9.486€. Ker sem izbral posojilo s fiksno obrestno mero, bom celotno obdobje plačeval mesečni obrok v višini 157€.

Če bi prejeta sredstva vložil v vzajemne sklade s 3% vstopnimi stroški in bi se moje premoženje vsako leto povečalo za 10%, bi lahko čez sedem let pričakoval izplačilo v višini 18.475,72€. Vendar bi moral plačati še davek na dobiček v višini 15%, tako bi mi na koncu ostalo 17.169€ (upošteval sem že zmanjšanje davčne osnove zaradi 1% pavšalnih stroškov pri nakupu in prodaji točk sklada). V teh sedmih letih pa bi plačal 84 obrokov po 157€, kar v skupnem znese 13.188€.

Če se ne bi odločil za kredit in bi pod istimi pogoji mesečno vlagal 157€, bi mi po plačilu davkov na dobiček ostalo 17.317€.  Celo malce več torej. S to razliko, da lahko v tem primeru izgubim največ vloženi znesek. V prvem primeru moram seveda upoštevati še možnost izgube enkratnega vložka, kljub temu pa bi moral poplačati kredit.

OPOMBA: izračuni so zgolj hipotetični in v njih niso upoštevane upravljavske provizije, prav tako sem predvideval linearno rast premoženja 10% letno. Kar pa  v praksi seveda NI izvedljivo. To dejstvo je vplivalo tudi na oceno davka na dobiček pri mesečnem vlaganju, v realnosti bi bil lahko davek večji ali manjši. Poleg tega gre za nominalne številke, torej inflacija v izračunih ni upoštevana. Zelo verjetno je namreč (raje gotovo), da si boste čez sedem let lahko z enakim zneskom privoščili manj kot danes.

Bistvo je v tem, da so pri investiranju v vsakem primeru prisotna različna tveganja, z najemanjem kreditov za nakup vrednostnih papirjev, pa se ta še dodatno povečajo. Le da investitorji (pravzaprav špekulanti, čeprav sami morda ne mislijo tako) v pozitivnih obdobjih oziroma v času rasti tečajev o teh tveganjih ne razmišljajo.
V grobem namreč velja, da sta na borzi (oziroma pri investiranju) najmočnejši čustvi strah in pohlep. V slabših časih nam trezno presojo zamegli strah pred izgubo, v dobrih časih pa pohlep in želja po hitrem zaslužku.

Na borzah bodo vedno prisotna tako dobra, kot slaba obdobja. Samo od vas je odvisno, kako jih boste preživeli. Lahko iščete “vroče” naložbe in se občasno opečete, ali pa sledite svojim finančnim ciljem in izdelanemu finančnemu načrtu.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Svetujte mi – katera naložba je najboljša?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Investiram ali špekuliram? Vlagatelji nikakor nočejo razumeti pomena posameznih oblik finančnih proizvodov
• [Lov za resnico] Albanski certifikati – enkratna priložnost za zaslužek ali nov špekulativni balonček?
• Opozorilo glede finančnih prevar (predvsem Forex), kam trenutno naložiti svoje prihranke, ali je naložbe v kriznih časih smiselno prodati, potrošniška oddaja Posebna ponudba na RTV Slovenija
• Zaščiti, varčuj, investiraj – pomembnost zaporedja elementov in premoženjske piramide pri načrtovanju osebnih financ

Nepremičninski posredniki niso vredni zaupanja? MI NISMO TEGA MNENJA!

Obveščamo vas, da v podjetju i-svetovanje d.o.o. po novem posredujemo tudi pri prometu z nepremičninami.
Nakup, prodaja, najem, oddaja ali menjava nepremičnine so namreč lahko velika odgovornost in breme. Tako finančno kot čustveno. Zato potrebujete nekoga, na katerega se lahko popolnoma zanesete. Z našo pomočjo lahko tako prodate, kupite, oddate in najamete vse vrste nepremičnin različnih cenovnih razredov.

V našem podjetju uporabljamo izraz nepremičninski svetovalec. Svetovalec je namreč tisti, ki vam na podlagi želja, pričakovanj in finančnih zmožnosti predstavi le tiste nepremičnine, ki ustrezajo vašim kriterijem. Vaš čas je dragocen, zato ne želimo, da ga zapravljate za prebiranje opisov nepremičnin, ki ne ustrezajo vašim željam. Svetovalec vam bo zagotovil tudi pravno varnost.

Vaša nepremičnina mora biti vidna za pravega kupca
Bolj kot številnost ponudnikov je pomembno najti pravega kupca in prepričani smo, da vam ga lahko zagotovimo. V podjetju i-svetovanje d.o.o. namreč že vrsto let delujemo tudi na področju investicij na kapitalske trge, zato poznamo kupce, ki nepremičnine ocenjujejo predvsem kot investicijsko priložnost.

Zavedamo se, da je vaše zadovoljstvo naša naloga, a tudi naš cilj, zato ste lahko prepričani, da se bomo vedno držali dogovora.

Poleg nepremičninskega posredovanja vam lahko pomagamo tudi pri financiranju oziroma pridobitvi kredita ali leasinga v sodelovanju z bankami.

V podjetju i-svetovanju d.o.o. imamo zavarovano svojo odškodninsko odgovornost v skladu z določili Zakona o nepremičninskem posredovanju pri Zavarovalnici Tilia d.d. Novo mesto, št police 010297202 z dne 24.07.2007, zavarovalna vsota 167.000,00 EUR za posamezni primer in 334.000,00 EUR letnega agregata.

Za dodatna vprašanja in podrobnosti nas lahko pokličete vsak delovni dan od 9. do 17. ure na sedež družbe

i-svetovanje d.o.o., Stanetova ulica 3, 3000 Celje
Tel.: (03) 49 00 731
kontaktna oseba: Tanja Podobnik

ali pa kadarkoli izpolnite spodnji spletni obrazec in poklicali vas bomo nazaj

Preberite tudi

• Česa vam bančniki o kombiniranih produktih ne bodo povedali
• Kje imamo Slovenci v času finančne krize največ svojega denarja?
• Vlaganje v vzajemne sklade z namenom varčevanja za mladoletnega otroka
• Pametno zavarujte dom, da se ne boste tresli!
• Zavarovanje nepremičnine in stanovanjske opreme – pasti, težave in rešitve
• Družbi i-svetovanje d.o.o. in Denarni supermarket d.o.o. sklenili dolgoročno sodelovanje
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Investiram ali špekuliram? Vlagatelji nikakor nočejo razumeti pomena posameznih oblik finančnih proizvodov
• Dodatno pokojninsko zavarovanje – po unovčenju bo udaril davek
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?