Kako bolje upravljati z osebnimi financami» Pokojninsko načrtovanje

Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate

Igor Mujdrica — Wed, 24 Feb 2010 12:52:42 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Sva poročena, oba stara 39 let, otroka pa imata 11 in pet let. Najin skupni mesečni dohodek je okoli tri tisoč evrov neto, oba sva redno zaposlena. Delovne dobe imava približno 16 let. Prihraniva od 500 do tisoč evrov na mesec. Prihranjenih imava 21 tisoč evrov, ki jih varčujeva v banki v kratkoročni vezavi.

V delnicah slovenskih blue chipov imava še slabih dva tisoč evrov. Skupaj z delodajalcem (večino delodajalec) od leta 2002 vplačujem v pokojninski sklad ene od bank (drugi steber) okoli 150 evrov na mesec. Mislim, da je trenutna vrednost dobrih 11 tisoč evrov. Žena pa od leta 2004 skupaj z delodajalcem vplačuje v sklad kapitalske družbe za javne uslužbence.

Delodajalec vplača okoli 30 evrov na mesec, sama pa zadnja leta decembra vplačuje še po tisoč evrov, predvsem zaradi davčnih olajšav. Konec leta 2009 je imela v tem skladu okoli 4.500 evrov. Živimo v dovolj velikem lastniškem stanovanju. Posojil nimava.

V prihodnjih dveh letih nameravava približno sedem tisoč evrov nameniti za zamenjavo avta, kar pa ni nujno. Do borznih in podobnih naložb sva bolj zadržana, nisva preveč naklonjena tveganju, ampak razmišljava, da bi bilo premoženje dobro razpršiti.

Nagibava se tudi k možnosti nakupa stanovanja skupaj s starši, ki bi bilo naložba in bi ga oddajali. Najin vložek bi bil 50 tisoč evrov. Osebnega življenjskega ali nezgodnega zavarovanja nimava, zavarovanje pa imamo sklenjeno za otroka in stanovanje.

Kako naj sestavimo portfelj naložb (borza, nepremičnina ) s privarčevanim denarjem in z denarjem, ki ga mesečno privarčujemo, da bo čim bolj razpršeno in da bi uresničila postavljene cilje? Kakšna osebna zavarovanja nam priporočate? Zanima naju tudi, kakšno pokojnino lahko pričakujeva in od kdaj?

NAŠ ODGOVOR:
Začnimo pri temelju osebnih financ zaščiti pred izpadom družinskih prihodkov. Ta je še toliko bolj pomembna, ker sta od vajinih prihodkov finančno odvisna dva mladoletna družinska člana.

Treba se je vprašati, v katerih primerih oziroma scenarijih lahko izpade prihodek enega ali obeh. Prvič, ob izgubi službe; drugič ob morebitni nezmožnosti opravljanja dela zaradi poškodbe (bolezen, invalidnost); in tretjič, zaradi najhujšega prezgodnje smrti.

Za prvi primer (izguba službe) sta skoraj že zaščitena. Enaindvajset tisoč evrov, ki jih kratkoročno vežeta na banki, je približno sedem vajinih skupnih mesečnih prihodkov. Priporočam, da ta denar namenita samo za zaščito pred izpadom prihodkov skozi celotno vajino delovno obdobje.

Za drugi in tretji scenarij izpada prihodkov nimata ustrezne zaščite, čeprav bi jo glede na vajin izredno soliden finančni položaj lahko imela. Priporočam, da vsak od vaju sklene samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, ki ni vezano na nobeno od drugih oblik zavarovanj. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj 100-kratnik mesečnih prihodkov.

Prav tako vama priporočam sklenitev življenjskega zavarovanja brez varčevalne komponente gre za tako imenovano riziko življenjsko zavarovanje. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj sedemkratnik letnih prihodkov.

Za otroka niste navedli, kako sta zavarovana oziroma katere oblike zavarovanj ste sklenili zanju. Primerno je samo nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, drugih oblik pa ne priporočam. Če imate sklenjeno katerokoli drugo zavarovanje, predlagam temeljitejši pregled polic pri strokovno usposobljeni osebi za nepristransko oceno oziroma nasvet.

Takoj odprita poseben varčevalni račun na banki in varčujta za naslednji finančni cilj avto. Cilj: v dveh letih privarčevati sedem tisoč evrov. Nameniti bo treba po približno 300 evrov na mesec. Če avtomobila takrat ne bosta kupila, bo privarčevani denar namenjen za druge finančne cilje.

Glavni finančni cilj bi moral postati dodatna pokojnina. Ne želim pretiravati ali vaju strašiti, a to bo zagotovo vajin največji življenjski strošek (kar velja za vse nas).

Vplačila v drugi steber, ki jih že izvajata, bodo sicer malo pripomogla, a zaradi konservativne politike pokojninskih skladov vam s tem ne bo uspelo pridobiti želene finančne varnosti. Razumem, da ste tudi sami konservativni, a sredstva za pokojninsko varčevanje boste morali izpostaviti naložbam z višjo stopnjo tveganja.

Naj razložim namesto da opisujem, kako lahko statistična inflacija vpliva na kupno moč vašega denarja, za lažjo, žal pa tudi bolj realno ponazoritev predvidevam, da bo letna inflacijska stopnja petodstotna. V tem primeru se bo realna vrednost ene denarne enote v 40 letih znižala za približno sedemkrat ali drugače povedano: 700 evrov, ki vam jih danes obljubljajo različni izračuni, bo po koncu 40-letnega varčevanja v resnici vrednih le približno 100 današnjih evrov.

Samo zaradi inflacije tako večini varčevalcev nikoli ne bo uspelo pridobiti dovolj visoke pokojninske rente, ki bi jim zagotavljala finančno dostojno življenje. Treba je razumeti, da pri varčevanju za dodatno pokojnino najbolj tvegate, če sploh ne tvegate. Ne glede na vse borzne pretrese in nihajnosti, bo nujno treba tudi tvegati.

Vajin finančni položaj vama omogoča, da začneta intenzivneje zbirati finančne informacije, ki vaju bodo že danes popeljale na pravo pot varčevanja oziroma vlaganja za dostojno dodatno pokojnino. Privarčujeta skoraj tretjino mesečnih prihodkov in priporočam, da ves privarčevani denar razen 300 evrov, ki jih bosta prihodnji dve leti varčevala za morebiten nakup avtomobila namenita izključno za dodatno pokojnino.

Za začetek lahko ta denar nekaj časa varčujeta na banki, a naj bo ločen od drugih varčevalnih ciljev. Postopno, skladno z vajinim razumevanjem pravilnega finančnega načrtovanja in spoznavanja zakonitosti finančnih trgov, pa ga bosta preusmerila v bolj tvegane naložbe.

Zakaj vama ne priporočam nakupa oziroma sofinanciranja stanovanja za oddajanje? Prvič, zanj nimata dovolj denarja, torej bi se morala dodatno zadolžiti ali pa intenzivno varčevati in pozabiti na druge finančne cilje (dodatna pokojnina).

Drugič, denar bi morala črpati iz varnostnega sklada (21 tisoč evrov), ki je temelj pravilnega in stabilnega finančnega načrtovanja. In tretjič, ne glede na splošen ugled in mnenje, da so nepremičnine kot naložba namenjene prav vsem v kakršnihkoli razmerah, so le alternativna oblika naložbe, in to celo ena izmed najbolj nelikvidnih.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.2.2010

Sorodni prispevki

VAŠE VPRAŠANJE: Sva poročena, oba stara 39 let, otroka pa imata 11 in pet let. Najin skupni mesečni dohodek je okoli tri tisoč evrov neto, oba sva redno zaposlena. Delovne dobe imava približno 16 let. Prihraniva od 500 do tisoč evrov na mesec. Prihranjenih imava 21 tisoč evrov, ki jih varčujeva v banki v kratkoročni vezavi. V delnicah [...]

Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?

Igor Mujdrica — Wed, 16 Dec 2009 16:26:39 +0000

OPIS PORTFELJA: Smo petčlanska družina. Z možem sva stara 40 let, otroci pa tri, sedem in deset let. Pred dvema letoma smo prodali stanovanje in se odselili v hišo, za katero smo najeli 70 tisoč evrov posojila za 20 let. Najini skupni prihodki v gospodinjstvu so približno 2.300 evrov. Mož zasluži 1.300 evrov, jaz pa tisoč. Pred kratkim smo podedovali 18 tisoč evrov. Zanima nas, kaj s tem denarjem.

Ali se splača poplačati del posojila ali je bolje, da bi ga plemenitili kako drugače, recimo za najino pokojnino? Če se odločimo za drugo možnost, me zanima, kje sploh varčevati, da bi dosegli boljše donose, in za koliko bi potem lahko imela višjo pokojnino. Zanimajo me tudi zavarovanja, saj zdaj nismo nikjer zavarovani. Zavarovano imamo le hišo in avtomobil. Kakšna zavarovanja sploh potrebujemo?

ODGOVOR: Finančni položaj ste opisali dovolj podrobno in predvidevam, da mesečne obveznosti, vključujoč stroške vzdrževanja nepremičnine, ne presegajo tretjine vajinih skupnih prihodkov. Zaradi selitve v hišo prav tako predvidevam, da boste v njej živeli in vzgajali otroke še mnogo let, prav verjetno je, da boste v njej preživeli vse svoje življenje. Če se poskusim postaviti v vajino vlogo z 18 tisoč evri podedovanih sredstev v rokah , se za poplačilo dela posojila ne bi odločil.

Nimam sicer podatka, ali imate poleg podedovanih sredstev že karkoli privarčevanega, kar pa niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da razumete, da ste v položaju, kjer vam manjka samo nekaj okrepitev finančnih temeljev.

Varnostni sklad

Varnostni sklad je eden izmed glavnih temeljev pravilnega upravljanja osebnih financ. Je količina privarčevanega denarja oziroma denarna rezerva za življenjsko nujne primere (izguba zaposlitve, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški …). Varnostna denarna rezerva mora biti vedno likvidna, torej vsak trenutek na voljo.

Tako so za ta temeljni gradnik primerne naslednje oblike finančnih produktov: bančne vloge na vpogled, mesečni depoziti, pozneje tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi. Druge oblike finančnih produktov za ta namen nikakor niso primerne.

Ker ste podedovali 18 tisoč evrov, predlagam, da vsaj polovico tega zneska, to je približno štiri vajine mesečne plače, namenite varnostnemu skladu. Ta denar naj bo torej na posebnem računu z namenom, da ga nikoli ne boste porabili za stroške, ki niso življenjsko pomembni. Če sredstev iz varnostnega sklada nikoli ne boste potrebovali, bodo namenjena vajini dodatni pokojnini.

Zavarovanja

Vprašajmo se, katerim tveganjem boste še izpostavljeni in katera je smiselno omiliti oziroma zmanjšati. Oba z možem potrebujeta življenjsko zavarovanje za primer smrti, saj imata tri mladoletne družinske člane, odvisne od vajinih prihodkov, prav tako sta denarno odvisna drug od drugega; ali drugače povedano če bi eden od vaju predčasno umrl, bi se finančni standard družine znižal in drugi verjetno ne bi bil zmožen plačevati vseh obveznosti in stroškov. Oba z možem potrebujeta tudi nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti.

Posameznik, ki postane priklenjen na posteljo in brez drugih virov dohodkov, predvsem pri trajni ter stoodstotni invalidnosti, se lahko sreča z resnimi dolgoročnimi finančnimi težavami, ne le zaradi oskrbe, temveč tudi (ne)zaposljivosti in s tem povezanim izpadom rednega dohodka. Tudi za otroke je treba razmisliti, kateri nezgodni primeri imajo lahko največje finančne posledice za vaju. Priporočam, da za vsakega otroka skleneta nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, saj je prav ta največja finančna obremenitev v primeru najhujšega.

Upam, da se napisano ne sliši preveč zapleteno, saj vaju pravi zapleti čakajo samo ob nerazumevanju različnih oblik zavarovanj. V praksi namreč starši precej pogosto sklepajo neustrezna zavarovanja, saj je nepoučenim zlahka prodati vse mogoče in nemogoče kombinacije zavarovalniških produktov. Ne storite te napake! Ne le da vaju to lahko preveč finančno obremeni, tudi zavarovalna kritja ne bodo ustrezna in v primeru škodnih primerov lahko pride do izredno neprijetnih finančnih posledic. Da bi se temu izognili, sem vama pripravil še poimenovanje oblik zavarovalniških produktov in tudi izračune okvirno priporočenih zavarovalnih vsot.

Oblika življenjskega zavarovanja, ki vama jo priporočam, se imenuje riziko življenjsko zavarovanje. Pri tej obliki lahko dosegata velike zavarovalne vsote, ker ni vključene varčevalne komponente. Okvirno priporočena zavarovalna vsota za vas je 74 tisoč evrov, za moža pa 88.400 evrov. Priporočam, da tovrstnemu zavarovanju priključite samo še nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti – priporočena zavarovalna vsota za vas znaša 100 tisoč evrov, za moža pa 130 tisoč evrov.

Za otroke sklenita samostojna nezgodna zavarovanja za primer invalidnosti, priporočena zavarovalna vsota za vsakega izmed njih je približno 85 tisoč evrov. Strošek vseh navedenih zavarovanj je naslednji: za vas okoli 35 evrov na mesec, za moža približno 63 evrov na mesec, za vse tri otroke skupaj pa približno 12 evrov na mesec. To pomeni približno pet odstotkov vajinih skupnih prihodkov, kar je za optimalno zaščito in pravilno gradnjo osebnega premoženja povsem sprejemljivo.

Ko bosta okrepila temelje osebnih financ, vama ostane še polovica podedovanega denarja. Tega vsekakor namenita varčevanju za dodatno pokojnino, a se pred tem ustrezno strokovno posvetujta. Temelj pokojninskega načrtovanja je namreč čim natančneje izračunati pokojninsko vrzel razliko med prejemki, ki jih je oseba vajena prejemati pred upokojitvijo in pokojnino, do katere je upravičena. To je predpogoj za določitev varčevalnih zneskov in poti do finančnih ciljev, izbor finančnih proizvodov pa bi moral biti vedno zadnji korak načrtovanja.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 18.11.2009

Sorodni prispevki

Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 02 Oct 2009 03:12:58 +0000

Oktober je mesec varčevanja. Letos je še posebej pomemben. Ljudje namreč manj zapravljajo in čedalje bolj varčujejo, saj je prihodnost precej nepredvidljiva. Statistika tako kaže, da naj bi 70 odstotkov Slovencev varčevalo. Večina daje na stran za starost, hude čase in otroke. Podobne varčevalne cilje ima tudi štiričlanska družina Novak iz okolice Ljubljane. S pomočjo finančnih svetovalcev Borisa Škaperja in Klemna Kavčiča iz podjetja i-svetovanje d.o.o., smo ocenili njihov varčevalni načrt ter poiskali poti, kako lahko uresničijo svoje želje.

Marsikdo bo samo zamahnil z roko, češ kako naj varčujem, ko pa na mesec zaslužim komaj 800 evrov neto ali manj. A če upoštevate staro modrost: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, lahko z nekaj odrekanja poskrbite za boljši jutri. S konkretnim primerom štiričlanske družine Novak iz okolice Ljubljane prikazujemo, kako se lotiti varčevanja.

Družina Novak, mama je stara 35 let, oče 37, otroka pa šest in 12 let, iz okolice Ljubljane nas je prosila za oceno svojega varčevalnega načrta. Oče in mama sta redno zaposlena, skupaj na mesec domov prineseta 2.500 evrov neto. Manjše posojilo za nakup stanovanja sta že odplačala, zdaj bi se rada posvetila varčevanju.

Novakovi cilji
Trenutno nimata privarčevanega niti evra. Podrobno smo jih povprašali, kakšni so njihovi varčevalni cilji. Poslali so nam seznam varčevalnih ciljev z različno ročnostjo.
Kratkoročno želijo najprej ustvariti denarno rezervo za nujne primere, nato privarčevati približno 10 tisoč evrov za tritedenske počitnice v ZDA, ki bi si jih privoščili prihodnje leto, in pet tisoč evrov za obnovo kopalnice, ki bi se je lotili čez dve leti.

Čez tri leta namerava družina Novak zamenjati stari avtomobil, za katerega bo takrat iztržila približno tri tisoč evrov. Za nakup novega bi odštela še dodatnih 15 tisoč evrov.
Najstarejšemu otroku načrtujeta Novakova plačati vozniški izpit opravljal ga bo čez pet let, stal pa bo okoli dva tisoč evrov. Pet tisoč evrov sta pozneje pripravljena primakniti za rabljeni avtomobil za otroka, sam pa bo moral prispevati tretjino. Privarčevati želita tudi približno 20 tisoč evrov za izobraževanje otrok. Nista pozabila niti na varčevanje za pokojnino. Vsak od njiju želi po 400 evrov dodatne mesečne pokojnine. Prav tako želita pomagati otrokoma pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Računata, da bi pri 27 letih otrokoma podarila vsakemu po dve tretjini garsonjere, za kateri ocenjujeta, da bo vsaka takrat vredna okrog 100 tisoč evrov.

1. korak: Pregled zdajšnjega finančnega položaja in njegova zaščita

Najprej morajo Novakovi poskrbeti za finančno zaščito tistega, kar so do zdaj ustvarili. To storijo tako, da na eni strani pogledajo, kaj je v njihovi lasti nepremičnine, avtomobil, delnice, točke vzajemnega sklada, in na drugi strani, kakšni so njihovi dolgovi stanovanjska, potrošniška in druga posojila. Ko od premoženja odštejejo dolgove, vedo, kolikšen je njihov premoženjski presežek in hkrati kakšno je izhodišče za varčevanje.

Družina ima hišo zunaj Ljubljane, za katero je že odplačala posojilo in katere trenutna tržna cena je približno 200 tisoč evrov. Omenjeno čisto premoženje pomeni pomembno varnost za družino v prihodnosti, poleg tega pa bo mogoče nekega dne vir dodatne rente ob upokojitvi. Prav zato je smiselno omenjeno nepremičnino zaščititi oziroma razumno zavarovati, saj si s tem družina utrdi finančni položaj, ki ga je že dosegla.

Pogosto varčevalci in tudi nekateri finančniki ne upoštevajo izhodiščnega premoženja družine in se takoj zakadijo v tekoče prihodke in odhodke ter pozabijo vprašati, ali je treba zavarovati že ustvarjeno čisto premoženje. Za premijo za zavarovanje doma in stanovanjske opreme bi družina Novak mesečno odštela slabih 30 evrov. Hiša bi bila tako zavarovana za približno 140 tisoč evrov, stanovanjska oprema za okrog 30 tisoč evrov, zavarovanje odgovornosti zasebnika ter iz posesti nepremičnine ali zemljišča pa bi bilo 75 tisoč evrov, za družino Novak ocenjuje finančni svetovalec Boris Škaper iz i-svetovanja.

Pregled prihodkov in stroškov
Naslednja poteza je temeljit pregled mesečnih dohodkov in odhodkov družine. Pri dohodkih večjih neznank ni. Novakovi ustvarijo 2.500 evrov neto na mesec. Med odhodke štejemo plačila posojil, položnic, nakup živil in drugih zadev. Če mesečno ne ostane nič na računu, moramo poiskati največje potratneže, ki nam odžirajo denar. Zato je treba narediti seznam vseh izdatkov in jih razdeliti na neizogibne, nujne, ki jih je mogoče zmanjšati, in druge, brez katerih lahko preživimo mesec. To bo omogočilo, da lažje ugotovimo, kje bi našli dodatne evre, ki bi pomagali pri uresničevanju ciljev. Hkrati vedite, da seznam brez zaveze celotne družine k osnovni disciplini pri porabi ni vreden nič.

Zaščita vira dohodkov
Tako kot o finančni zaščiti premoženja je treba razmisliti tudi o ustrezni zaščiti izpada dohodka torej dohodka staršev. Svetovalca Boris Škaper in Klemen Kavčič iz svetovalne družbe i-svetovanje staršem priporočata riziko življenjsko zavarovanje za primer smrti z zavarovalno vsoto po 65 tisoč evrov ter nezgodno zavarovanje za zaščito trajne nezgodne invalidnosti za vsaj po 130 tisoč evrov za obdobje 20 let, torej do konca študija najmlajšega otroka. Mesečna premija za oba starša skupaj bi bila tako okvirno 77 evrov. Za zavarovanje trajne nezgodne invalidnosti obeh otrok, v praksi je priporočljiva zavarovalna vsota med 60 do 90 tisoč evri, pa bi dodali še dodatnih 7,2 evra na mesec, ocenjujeta svetovalca. Ob tem naj pojasnimo, da se pri določanju ustrezne višine življenjskega zavarovanja za primer smrti na splošno upoštevajo tekoči dohodki, število družinskih članov, vrednost likvidnega kapitala ter neizplačana vrednost morebitnih dolgoročnih posojil. Pri višini zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti pa je dobro upoštevati priporočilo vsaj sto plač, svetuje Škaper.

2. korak: Določitev ciljev

Pred varčevanjem je treba pripraviti seznam varčevalnih ciljev tako kot je storila družina Novak ter določiti prednostne cilje. Navadno se najprej ustvari varnostna rezerva v višini vsaj treh do šestih mesečnih prihodkov in potem določijo drugi cilji. Vendar pa bi družina za to potrebovala preveč časa, zato svetovalca menita, da naj na prvo mesto hkrati postavi varčevanje za pokojnino in vzpostavitev denarne rezerve oziroma varnostnega sklada. Za dodatno pokojnino bosta Novakova varčevala približno 28 let. Priporočljiv privarčevani znesek za brezskrbna zrela leta je okrog 240 tisoč evrov za oba.

Glede na to, da želita prejemati vsak po 400 evrov dodatne mesečne rente, merjeno v kupni moči evra danes, torej ob upoštevanju štiriodstotne inflacije, bi se morala danes odpovedati po 190 evrom na mesec, ocenjujeta Škaper in Kavčič. Pri tem svetujeta varčevanje na kapitalskem trgu z nakupom naložb, vezanih na delnice. V izračunu sta upoštevala štiriodstotno realno donosnost (povprečno osemodstotno predvideno donosnost ter štiriodstotno inflacijo), in sicer brez vstopnih in upravljavskih stroškov ter davkov.
Skupno denarno rezervo, želita jo imeti v višini 10 tisoč evrov, lahko ob upoštevanju inflacije privarčujeta v petih letih tako, da za ta cilj namenita skupaj 180 evrov na mesec.
Pri tem svetovalca predlagata varčevanje v bolj konservativnih naložbah, kot so bančni depoziti, skladi denarnega trga ali obvezniški skladi. Ocenjujeta, da bi lahko dosegli v povprečju od štiri- do šestodstotno nominalno donosnost, torej realno med nič in dvema odstotkoma.

Nakup stanovanja za otroke in njihovo šolanje
Glede na zaporedje ciljev je naslednji najpomembnejši cilj pomoč pri prvem nakupu stanovanja za otroka ter za njuno morebitno izobraževanje v tujini. Ocenjeni čas varčevanja za nakup dveh garsonjer je za prvo približno 15 let in za drugo okoli 21 let. Novakova želita privarčevati in prispevati dve tretjini vrednosti garsonjere nekje v prestolnici. Menita, da je danes mogoče kupiti garsonjero po 60 tisoč evrov in da bo do konca pričakovanega obdobja vrednost nepremičnine rasla z nominalno stopnjo po tri odstotke na leto. To je pač njuna ocena, kako bo v resnici, žal ne ve nihče. Pri tem bi prvi znesek, ki bi ga potrebovala čez 15 let, bil dobrih 62 tisočakov, drugi znesek, ki bi ga potrebovala čez 21 let, pa dobrih 74 tisočakov. Za ta cilj bi morala skupaj na mesec odšteti 440 evrov. Svetovalca priporočata, da varčujeta predvsem v delniških naložbah, v določenem deležu pa tudi v 10-letni stanovanjski shemi. Čas varčevanja za šolanje otrok je od pet do 13 let. Privarčevati želita okrog 20 tisoč evrov, uspelo pa jima bo, če namenita 250 evrov na mesec in denar uspešno plemenitita. Priporočljiv je zmerno uravnotežen portfelj, sestavljen iz delniških in obvezniških naložb, pravita svetovalca.

Novi avto zase in rabljeni za otroka
Čez tri do pet let želita Novakova zamenjati svoj rabljeni avto, financirati vozniški izpit starejšemu otroku (dva tisoč evrov) ter kupiti rabljen avto za otroka in za to nameniti približno pet tisoč evrov. Otrok naj bi sam privarčeval oziroma dodal tretjino zneska pri nakupu avtomobila. Da bi lahko dosegla želeno, svetovalca predlagata, da se oba cilja zastavita za petletno obdobje. S tem se varčevalni znesek za njun avto zmanjša s 420 evrov na 250 evrov na mesec. Po petih letih bosta privarčevala želenih 15 tisoč evrov in dodala še tri tisoč evrov od prodaje rabljenega avta. Za otrokov vozniški izpit in rabljen avto bosta morala varčevati po 90 evrov na mesec, po petih letih se bo nabralo 5.500 evrov.

Ali so cilji uresničljivi
Ko starša od skupnega mesečnega prihodka v višini 2.500 evrov odštejeta zneske za omenjene varčevalne cilje 1.703 evre, družini za življenjske stroške ostane 797 evrov na mesec, sta izračunala svetovalca. Štiričlanska družina bi s preostankom težko plačevala tekoče in fiksne stroške oziroma obveznosti. Če bi želeli privarčevati še za preostala kratkoročna cilja – prenovo kopalnice v prihodnjih dveh letih v vrednosti pet tisoč evrov in družinsko potovanje v ZDA čez leto dni za ceno približno 10 tisoč evrov , se izračun ne izide, opozarjata.
Družina bi namreč za varčevanje porabila več denarja (2.713 evrov), kot ga bo zaslužila (2.500 evrov). Torej so si Novakovi zastavili precej ambiciozen varčevalni načrt, ki ga z njihovimi dohodki ni mogoče uresničiti.

Prilagoditev načrta
Realna pričakovanja in zrelo zastavljeni finančni cilji so odločilni pri finančnem načrtu posameznika, še posebej pa družine, kjer uskladitve finančnih ciljev vseh članov družine zahtevajo še več pozornosti in premišljenih potez, opozarjata svetovalca. Ker družini ne bo uspelo privarčevati za vse želene cilje, svetovalca priporočata prilagoditev prvotno zastavljenega načrta. To lahko storijo tako, da se odpovejo enemu od ciljev, lahko si otroka na primer sama kupita avtomobil ali pa se družina odloči za nekoliko cenejši avto.
Lahko znižajo nepomembne ali nepotrebne stroške, preložijo potovanje za nekaj let ali povečajo prihodke, še najbolje pa je, da kombinirajo vse ponujene rešitve, naštevata svetovalca. Sicer bi bila ena izmed možnosti tudi, da bi pri kratkoročnih ciljih, kot so potovanje ali prenova kopalnice, tudi denarna rezerva, tvegali več in denar vložili v bolj tvegane naložbe, vendar to svetovalca odsvetujeta. Krajši čas pomeni večje tveganje, zato je smiselno v tem času vlagati večji del premoženja v manj tvegane naložbe, kot so bančni depoziti, pri katerih je predvidena stopnja donosa sicer nižja, a je hkrati večja verjetnost, da bo finančni cilj dosežen, utemeljujeta.

3. korak: Kako varčevati in vlagati

Ko cilje vendarle približamo realnosti, pa je vprašanje, kje in kako varčevati. Kako uresničiti varčevalne cilje, je odvisno od tega, koliko smo nagnjeni k tveganju, za kakšne cilje varčujemo, kakšna je ročnost teh ciljev ter kakšno znanje in izkušnje imamo z varčevanjem. Zlasti pri dolgoročnih ciljih, kot je varčevanje za pokojnino, potrebujemo dober načrt, ki ga je občasno treba tudi prilagoditi. Pri finančnem načrtovanju ne gre za enkratno dejanje, ampak za proces. Zavedati se moramo, da za avto varčujemo vsaj petkrat v življenju, za pokojnino pa le enkrat, zato se moramo tega lotiti natančno in premišljeno, opozarjata svetovalca, ki opažata, da Slovenci za stara leta začnemo prepozno ali premalo premišljeno varčevati. Prednost dajemo nakupu dragih avtomobilov in morebiti tudi drugim manj potrebnim zadevam, ker se pač večina ne zaveda, da je najpomembnejša stvar, ki jo bomo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina. Obenem še opozarjata, da varčevanje za otrokove finančne cilje, kot je nakup avtomobila ali stanovanja, nikakor ne sme prednjačiti pred varčevanjem za lastno dodatno pokojnino. Tisti, ki ne bo ustrezno poskrbel za svojo pokojnino, lahko nehote posredno ogrozi otrokovo finančno prihodnost, še svarita.

Ob vsem skupaj je na koncu pomembno še nekaj.

Zavedati se moramo, da so izračuni okvirne ocene, saj donosi vnaprej niso zagotovljeni. V prihodnosti so možne spremembe davčne zakonodaje, nepredvidene okoliščine…Nihče vam ne more zagotoviti, koliko denarja boste dejansko privarčevali in kakšna bo njegova realna kupna moč. Danes se recimo sto tisoč evrov sliši veliko, čez 30 let pa bo morda ta znesek zadostoval le za leto dni.

Potrebujete neobvezen in strokoven posvet s področja osebnih financ? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009

Sorodni prispevki

Kje imamo Slovenci v času finančne krize največ svojega denarja?

i-svetovanje d.o.o. — Mon, 03 Nov 2008 14:57:44 +0000

Kje imamo Slovenci v času finančne krize največ svojega denarja? Koliko denarja imamo v povprečju na bankah? Kakšno je trenutno vodilo večine slovenskih varčevalcev? Kateri delež prihrankov v kakršnikoli obliki še vedno narašča? Video prispevek glede varčevalnih navad Slovencev v obdobju trenutne finančne krize, objavljen 31.10.2008 na 24ur.com, pri pripravi katerega je sodeloval tudi Klemen Kavčič, finančni svetovalec podjetja i-svetovanje d.o.o..

Kliknite na spodnjo povezavo za ogled prispevka na spletnih straneh 24ur.com:

→ http://24ur.com/novice/gospodarstvo/varno-in-netvegano-varcevanje.html

Preberite tudi

Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?

Boris Škaper — Mon, 20 Oct 2008 16:17:53 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Recimo, da sem na koncu delovne dobe (no, meni še nekaj let manjka) in bi se upokojil. Recimo, da bo pokojnina bolj slaba in bi hotel imeti nekaj dodatne iz doslej ustvarjenega premoženja, tega pa je, da poenostavimo 500.000 evrov v gotovini. Gre torej za dosmrtno rento, ki pa naj bo “večna” – dedičem naj torej ostane realnih 500.000 evrov. Seveda je treba denar naložiti, rento pa črpati iz donosov teh naložb (dividend ali obresti ter kapitalskih dobičkov). Seveda nisem zadovoljen zgolj z rento iz bančnih obresti, ki bi komaj pokrivale inflacijo, se pravi, je treba črpati tudi iz kapitalskih dobičkov. Tu se seveda najprej postavlja vprašanje primerne sestave portfelja, takoj nato pa še, in to je bistvo mojega vprašanja, recept oziroma nasvet, kako se lotiti črpanja (računati je treba tudi z davki), da bi bil denarni tok (v smeri moje rente) kar se da enakomeren. Nekako si predstavljam, da bi moral v dobrih časih črpati le del donosov, del pa jih puščati v naložbah zato, da bi v slabih časih črpal iz “povečane glavnice”, a je vprašanje, koliko. Zato bi bilo fino imeti en tak recept, nek matematični model, ki bi te pri teh izbirah vodil. Sam bi se najbrž moral odločiti za začetno vrednost (ki bi bila realno enaka končni vrednost, želeno donosnost nad inflacijo ali pa želeno mesečno rento, vnašati predvideno in doseženo letno stopnjo inflacije (še bolje najbrž kar doseženo mesečno stopnjo), število let pa je pri večni renti po mojem nebistveno. Program (model, recept) pa bi mi moral v vsakem času povedati, kje sem in kaj mi je storiti. Kaj menite? Imajo pri tem kaj opraviti “simulacije Monte Carlo”? Če ja, je kje kakšen ustrezen “kalkulator”? Upam, da nisem preveč zahteven.

Miha, Kranj

NAŠ ODGOVOR:
Na večji del vprašanja ste pravzaprav odgovor podali že sami. Dejansko je vprašanje črpanja sredstev v času upokojitve zelo zahtevno opravilo. Upoštevati je potrebno vašo osebno situacijo, kakšen življenjski standard si želite zagotoviti, vaš odnos do tveganja. Težava pa se pojavi pri napovedovanju prihodnosti – ne morete namreč vedeti, kakšne bodo obrestne mere na bankah čez npr. 5 let, kako se bo gibala inflacijska stopnja, kako se bo davčna zakonodaja še dodatno spreminjala, še manj pa lahko napovedujemo letno gibanje vrednosti vašega investicijskega portfelja.

Pri raznih izračunih so sicer lahko v pomoč tudi Monte Carlo simulacije, a njihov rezultat je samo okvirna napoved prihodnosti na osnovi podatkov iz preteklosti. V vašem primeru simulacija pokaže, da lahko iz glavnice 500.000 evrov črpate 12.000 evrov letno (izplačilo se vsako leto poveča za 3%) z 100% verjetnostjo. Ob tem je struktura portfelja 40% v delnicah, ostalo pa v obveznicah in v denarju. Po tej simulaciji bi lahko vašim dedičem zapustili celo večkratnik glavnice. Če pa bi črpali dvakrat večji znesek, bi svoj cilj dosegli le še z 61% verjetnostjo.

Ali lahko simulacijam popolnoma zaupate? Seveda ne – preveč je različnih dejavnikov, ki jih še tako dovršeni kalkulatorji ne morejo upoštevati. Sklepate lahko samo to, da boste ob manjši mesečni porabi verjetno glavnico res ohranili za dediče. Razumem vašo željo, da bi lahko svoj cilj dosegli s pomočjo „avtopilota“, žal pa ni v celoti izvedljiva. Določenih predpostavk se sicer lahko držite, a še vedno bo najbolje, da stanje portfelja in pot do vašega cilja, redno preverjate s pomočjo finančnega svetovalca oziroma svetovalcev.

Avtopilot je v letalski industriji prisoten že od leta 1912 in je še dandanes v veliko pomoč pilotom, vendar v ekstremnih situacijah odpove, če situacija ni vkalkulirana v program… Podobno je tudi pri finančnem načrtovanju, določene situacije zahtevajo tudi intuitivne odločitve ali sprotno prilagajanje, katerih programi niso v celoti sposobni.

Zanimiv je tudi primer hedge sklada Long Term Capital Management, katerega idejna vodja in soustanovitelja sta bila dva nobelova nagrajenca za ekonomijo, Robert C. Merton in Myron Scholes. Razvila sta kompleksen matematični model, ki naj bi zagotavljal konstante in varne donose. Sklad je z delovanjem začel leta 1994 in v prvih letih ustvarjal tudi do 40% letne donose. Vendar je sklad že leta 1998 zašel v strašne težave in je bil leta 2000 likvidiran. Sam matematični model je načeloma deloval, a ni upošteval (in tudi ni mogel) človeškega faktorja.

Sklepam, da imate zdrav odnos do tveganja (ne iščete donosov za vsako ceno), cilje imate jasne in načeloma poznate tudi pot. Predlagam, da namesto iskanja matematičnega modela, raje nekaj časa namenite razgovoru s svetovalcem in po potrebi prilagajate način črpanja denarja, samo razporeditev naložb itd…Nihanj na borzah in papirnih izgub vas ne moreta rešiti ne program, ne svetovalec. Po drugi strani pa se z računalnikom ne morete ravno iskreno pogovoriti, mar ne?

Boris Škaper
finančni svetovalec

Preberite tudi

Kako do mesečne rente 1000 evrov za nadaljnjih 20 let?

Boris Škaper — Fri, 17 Oct 2008 15:17:12 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Z ženo se odločava za finančni načrt rednega varčevanja za pokojnino. Jaz star 47 let in žena stara 45 let. Ob starosti žene 58 let, bi privarčevani znesek porabila kot mesečna izplačila v obdobju 20 let. Mesečno izplačilo po osebi 1000 eur. Kakšni bi bili mesečni vložki? Vsak imava že privarčevanih 20.000 eur, ki jih veževa na banki.

Tone, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Da bi dosegli želeni cilj, je potrebno mesečno odvajanje denarnih sredstev v višini 1.660 €, za oba skupaj. A žal rešitev ni tako preprosta, zato si v nadaljevanju preberite, katere predpostavke sem pri izračunih upošteval in na kaj morata biti s soprogo pozorna.

Pravzaprav ste napisali, da želite, da vam oz. vaši ženi denarja zmanjka pri starosti 80 oz. 78 let. Kako bi se počutili, če bi do takšne situacije zares prišlo? Življenjska doba se podaljšuje, prav tako napreduje zdravstvo, zato je smiselno načrtovati izplačilo sredstev vsaj tja do 85. ali še bolje, 90. leta.

Sicer ne poznam vajinega odnosa do tveganja, sklepam pa, da nista agresivna vlagatelja. Tako sem v izračunih upošteval povprečne donose v višini med 6% do 8% in povprečno 3% inflacijo. Inflacija je upoštevana tudi v času črpanja oziroma izplačevanja sredstev. Torej – prvo leto si bosta izplačevala po 1.000 € mesečno, naslednje leto že 1.030 € mesečno in tako naprej…

Da bi si lahko 20 let izplačevala želeno rento, bi morala v 13 letih ustvariti glavnico v skupni realni/današnji vrednosti 440.000€, za kar je potrebno ob 8% povprečnih letnih donosih mesečno varčevanje 1.660 €. V tem primeru obstaja 93% verjetnost, da bosta svoj cilj dosegla. Pri izračunih za črpanje sredstev sem si pomagal z Monte Carlo simulacijami, ki lahko služijo kot informativni pripomoček. Klasični izračuni predvidevajo linearno gibanje donosov, kar v praksi ni izvedljivo, Monte Carlo simulacije pa predvidevajo različne scenarije – tako pozitivne kot negativne letne donose.

Predpostavimo, da je skupni portfelj isti, a se doba črpanja sredstev podaljša na 30 let. V tem primeru je verjetnost, da bi si lahko izplačevala vsak po realnih 1.000 € mesečno, samo še 68%. Povedano drugače – precej verjetno je, da bi vidva preživela svoj portfelj in ne portfelj vaju. Slednje je pravzaprav vaš cilj. Rešitev je lahko zmanjšanje mesečne potrošnje za eno četrtino, na 750 € ali pa povišanje glavnice – namesto 440.000 € je potrebno približno današnjih 550.000 €.

Da bi v trinajstih letih ustvarila tako velik portfelj, je potrebno mesečno varčevanje 2.600 € pri 6% povprečenem donosu, 2.400 € pri 7% povprečnem donosu in 2.200 € pri 8% povprečnem donosu.
Seveda so kapitalski trgi nepredvidljivi, tako zgoraj navedeni podatki služijo zgolj za približek in lažjo orientacijo.

S soprogo se bosta morala odločiti, kolikšnemu delu današnjih prihodkov sta se pripravljena odpovedati na račun prihodnjih in o možnosti, da bodo prihodnji prihodki nižji, kot načrtovano. Poleg tega je potrebno v pokojninski načrt vključiti tudi vse ustrezne zaščitne mehanizme, od zavarovanj do ustrezne razpršitve portfelja med različne vrste naložb (vrednostni papirji, nepremičnine…). Poleg tega je pokojninsko načrtovanje maraton, proces, ki ga je potrebno spremljati in ga oziroma se po potrebi tudi prilagajati. Tako si bosta s soprogo gotovo povečala verjetnost, da bosta svoje cilje res dosegla.

Samo v razmislek – morda imate več nepremičnin, katere so primerne za oddajo. Tudi najemnine so lahko pomemben in relativno stabilen del mesečnih prihodkov, ki ni odvisen od gibanja delniških trgov.

V nobenem izračunu nisem upošteval davkov. Ti občutno vplivajo na vrednost premoženja, zato je potrebno pri načrtovanju iskati take rešitve, ki vam bodo omogočale davčno ugodno investiranje in črpanje sredstev.

Boris Škaper
finančni svetovalec

Preberite tudi

Varčevanje za šolanje otrok proti varčevanju za dodatno pokojnino

Igor Mujdrica — Tue, 09 Oct 2007 12:00:24 +0000

Za večino ljudi je varčevanje s pomočjo vzajemnih skladov dokaj preprosto opravilo. Najprej je potrebno finančne cilje določiti, nato pa jih s pomočjo varčevanja v primernih vzajemnih skladih poskušati tudi doseči.

Z zakonskim partnerjem sta ponavadi na isti strani. Ženin finančni cilj je morda vikend ob morju, vaš finančni cilj pa motorni čoln, a cilji obeh se gibljejo okoli morja. In to je dovolj dovolj velik razlog, da hkrati investirata oba. Težava nastane, ko veste da morate investirati za dva enako pomembna finančna cilja, a ta na prvi pogled nimata dosti skupnega. Ogromno staršev ima težave, ko želijo obenem varčevati za šolanje otrok in za dodatno pokojnino, pa ne vedo kako si to lahko finančno privoščijo.

Ena večjih težav pri varčevanju za šolanje otrok proti varčevanju za dodatno pokojnino je, da dandanes večina odlaša z naraščajem do poznejših let. Če pogledamo 50 let nazaj, sta bili za večino ljudi to popolnoma drugačni obdobji življenja. Danes ko vemo, da je z varčevanjem za dodatno pokojnino smiselno začeti čimprej (recimo pri 18-ih letih, ne pri 48-ih), pa je razkorak večji kot kdajkoli.V osnovi tako veliko staršev postavi varčevanje za šolanje otrok pred varčevanje za dodatno pokojnino. Čeprav je to precej pogost pojav, predlagam da je to zadnja možna rešitev.

Učinkovita tehnika, ki se je lahko poslužite v takšnih primerih je precej preprosta. Ponudite svojemu otroku (bodočemu uspešnemu študentu) možnost, da z vaše strani prejme enako vsoto denarja kot jo je privarčeval za šolanje sam. Za vsak evro, ki ga bo študent privarčeval, prispevajte evro tudi vi. Če niste prepričani, da bo vaš otrok lahko privarčeval polovico šolnine vedite, da se skoraj vsak študent kvalificira za študentska posojila, študentje z dobrimi ocenami so lahko upravičeni do štipendij, vsi pa se lahko udeležujejo izvenšolskih dejavnosti ali pa delajo med počitnicami. Veliko študentov dela tudi med študijskim letom.

Odločitve o pomembnosti dveh različnih a enako pomembnih finančnih ciljev so lahko čustveno precej naporne, zato so razumske odločitve edina prava rešitev. Postaviti varčevanje za dodatno pokojnino pred varčevanjem za šolanje otrok ni napačna odločitev, prav tako ne postaviti varčevanje za šolanje otrok pred varčevanjem za dodatno pokojnino.

Ker so razmere vsake družine različne, boste morali z zakonskim partnerjem sami določiti težo in pomembnost finančnih ciljev in jih premišljeno načrtovati.