Starši so odgovorni, da najprej sami čim bolje poskrbijo za svojo finančno pismenost, kajti le tako so lahko otroku zgled in ga pravilno vzgajajo. Informacij o tem ni težko dobiti, saj imamo internet, knjižnice, tečaje, seminarje in podobno; problem sta volja in čas, ki ga Slovenci (in tudi ves preostali svet) namenimo za tovrstno izobraževanje. Tega je vse premalo. Slaba finančna pismenost se v naši družbi kaže v čedalje višji stopnji zakreditiranosti prebivalstva, in to predvsem za umetni standard in brezglavo potrošnjo, ki nima nobene povezave s kakovostjo življenja. Likvidnost premoženja prebivalstva je slaba, ljudje se pri vlaganjih napačno odločajo (nakupi in prodaje točno v napačnem času), njihova socialna varnost je izredno slaba, katastrofalno je stanje, ko govorimo o pokojninskem varčevanju, ljudje so podzavarovani oziroma imajo sklenjena neustrezna zavarovanja.

Finančna nepismenost ne ustreza ne družbi, ne gospodarstvu, ne politiki, čeprav se večkrat zdi obratno. Dolgoročno to pomeni kolaps celotnega družbenega sistema. A stvari se vendarle – čeprav zelo počasi – tudi tu premikajo na bolje. Menim, da smo čedalje bolj zainteresirani za svojo izobraženost, vendar prehitro obupamo ob problemih, ki sploh niso povezani s pridobivanjem kakršnega koli znanja, še posebno pa ne s področja osebnih financ. Naša slabost je, da ne znamo biti potrpežljivi, nismo vajeni nenehnega učenja itn. Ker nas osebne finance spremljajo vse življenje, bi morali izobraževanje najprej razumeti kot obvezno vseživljenjsko šolo, nato pa začeti korak za korakom. Če je samo en člen v verigi šibak (eden od staršev na primer), je zelo verjetno, da tudi naslednja generacija ne bo imela ustreznega predznanja. Zanašati se na kogar koli drugega ali na kakršen koli sistem, pa je utopija. Prej ko bomo to sprejeli, prej bodo vidne vsesplošne izboljšave in prej se bodo začele dogajati tudi sistemske spremembe.

~ Klemen Kavčič

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?
• Obvarujte se prazničnih nakupovalnih pasti in prihranite prenekateri evro
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

Stara sem 59 let in tik pred upokojitvijo. Moja plača je zdaj 1.100 evrov. Mož je umrl pred sedmimi leti, zato živim sama v dvosobnem stanovanju. Imam hčerko, ki z družino živi v hiši v drugem kraju in je preskrbljena. Sama večjih prihrankov, razen sedmih tisočakov, ki jih imam na banki za rezervo za nujne primere, nimam, a po drugi strani tudi nimam nobenih obveznosti oziroma posojil. Zadnja leta se mi dogaja, da me pogosto kličejo iz katere od zavarovalnic in mi ponujajo različna zavarovanja. Tako sem v zadnjih treh letih sklenila tri življenjska zavarovanja. To se mi je zdelo smiselno, saj bo, ko umrem, denar dobila hčerka. Toda zdaj me skrbi, ker za vsa zavarovanja skupaj na mesec plačujem po 190 evrov. Ne vem, kako bom to zmogla plačevati po upokojitvi, saj bo pokojnina precej nižja od plače. Kaj mi svetujete? Kakšno življenjsko zavarovanje je zame sploh najbolj smiselno?

Življenjskega zavarovanja ne potrebujete

Z vsem spoštovanjem bom brutalno neposreden – ujeti ste v nehvaležno in skrajno škodljivo kolesje nepoštenega in neetičnega ravnanja v trženju finančnih produktov. Žalostno je, da so vaše razumevanje, torej tisto, kar se je vam zdelo smiselno, drugi izkoristili. Poglejva si vaš primer podrobneje. Glavni namen življenjskega zavarovanja je finančna zaščita oziroma zagotovitev finančne blaginje vzdrževanim osebam v primeru vaše smrti.

Glede na vaš življenjski položaj – vdova s solidnimi prihodki, pred upokojitvijo, brez finančnih obveznosti, bivanjsko vprašanje rešeno – in življenjski položaj vaših najbližjih (finančno preskrbljena odrasla hči), je odgovor jasen kot beli dan. Kar lep del vaših mesečnih obveznosti odpade za stroške za plačilo storitve oziroma za stroške zavarovalnega kritja, ki ga nikakor ne potrebujete. Vaše razmišljanje, da bi hčeri ob smrti zapustili določeno vsoto denarja, je sicer spoštovanja vredno, a žal popolnoma zgrešeno. Hčerka bo namreč po vas podedovala dvosobno stanovanje in tudi vaše prihranke na bančnem računu.

Možne rešitve

Sklenjene imate celo tri police življenjskega zavarovanja, ki so vam jih neusmiljeni prodajalci verjetno prodali pod pretvezo, da jih vsekakor potrebujete, da z njimi varčujete še za dodatno pokojnino, obenem pa pritrdili vašemu razmišljanju, da boste z njimi poskrbeli za finančno varnost hčerke. Kaj narediti? Prevzemite polno odgovornost, saj ste kupili finančne produkte, ki jih niti ne potrebujete, niti ne poznate, niti ne razumete dovolj dobro, podpisali pa ste, da jih. Zavedajte se, da ste z zavarovalnico ali z različnimi zavarovalnicami sklenili dolgoročne pogodbe, ki vas zavezujejo k plačevanju premij vsaj do izteka obvezne dobe vplačevanja, ki navadno traja nekaj let (odvisno od zavarovalne dobe oziroma trajanja zavarovanja).

Ob pretrganju oziroma odstopu od pogodbe v tem času praviloma izgubite vse, kar ste do takrat vplačali v tovrstno zavarovalniško obliko. Spet sicer samo predvidevam, čeprav se je pri tovrstnih primerih izredno težko ušteti. Po vsej verjetnosti imate sklenjene hibridne zavarovalno-varčevalne (tako imenovana klasična življenjska zavarovanja) ali zavarovalno-investicijske (tako imenovana naložbena zavarovanja) produkte, iz napisanega pa ni jasno, ali so na njih dodatno priključene tudi druge oblike zavarovanj, kar je v vsakdanji praksi sicer precej pogosto.

Upravičeno vas skrbi, ali boste po upokojitvi sploh zmogli plačevati mesečno finančno obveznost 190 evrov. Skrajni čas je, da se seznanite z možnostmi posegov in sprememb na pogodbah oziroma zavarovalnih policah življenjskega zavarovanja, pa boste videli, da vse le ni tako grozljivo. Sicer to ni mogoče drugače, kot da si natančno preberete splošne pogoje, ki so sestavni del zavarovalniških pogodb. Pri tovrstnih zavarovanjih lahko namreč po določenem obdobju zaprosite za kapitalizacijo polic. To pomeni, da premij ne vplačujete več, še vedno pa imate kritje za primer smrti.

Tako bi se načeloma rešili kakršnihkoli obveznosti do zavarovalnice, torej tudi znižali oziroma izničili mesečne obveznosti, ki jih imate s tovrstnimi zavarovanji zdaj. To bi bilo tudi edino smiselno, saj življenjskega zavarovanja, kot rečeno, ne potrebujete, po potrebi pa bi tudi med upokojitvijo tako lahko varčevali v drugih varčevalnih oblikah, kakor bi vam najbolj ustrezalo in kolikor bi si pač lahko privoščili. Obstajajo pa tudi drugi posegi v police življenjskega zavarovanja – znižanje zavarovalne vsote, znižanje mesečne premije varčevalnega dela premije in podobno -, seveda pa se ob tem postavlja vprašanje smiselnosti tovrstnih sprememb.

Igor Mujdrica

Opomba: prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Nezgodno zavarovanje in odškodnina – ostal sem praznih rok!
• Preverite, kako bi morali biti zavarovani
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Zavarovanja za primere hudih in rizičnih bolezni
• Zavarovanje za hude/kritične bolezni – kritičen pogled na poplavo ponudb
• Pokojninsko varčevanje – trideset evrov na mesec ni dovolj
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori

Nekateri ponudniki povečanega zanimanja za izplačila niso zaznali, pri preostalih je ravno obratno. »Dnevno dobimo tudi do 50 klicev po telefonu in približno pet vprašanj po elektronski pošti. Večina kličočih je še delavno aktivnih, torej delodajalec oziroma sami plačujejo premijo, « so povedali v Skupni pokojninski družbi, kjer imajo stranke na računu v povprečju 4100 evrov. Na Abanki pravijo, da se o pogojih unovčenja prihranjenih sredstev zanimajo posamezniki vseh starostnih skupin in poklicev, v Kapitalski družbi pa pričakujejo, da bo zanimanje za dvig denarja večje predvsem pri mlajših, ki imajo do upokojitve še dalj časa, in pri starejših, ki so tik pred upokojitvijo in imajo na računih manjše zneske. V Probanki ugotavljajo, da večina posameznikov želi izplačilo v enkratnem znesku, v Prvi osebni zavarovalnici pa se je povečalo zanimanje za pokojninske rente.

Čakajoč na ugodnejšo zakonodajo

Odgovor na vprašanje, zakaj toliko posameznikov razmišlja o tem, da bi privarčevana sredstva unovčili, lahko razberemo iz komentarja Klemna Kavčiča iz i-svetovanja o produktu. Pravi, da so sredstva v tej obliki varčevanja izjemno konservativno naložena in zato slabo donosna, stroškovno preveč obremenjena in da tudi davčne olajšave niso dovolj privlačne. Na drugi strani je tudi zavedanje posameznikov o pokojninski vrzeli premajhno. Razmišljanja o tem, kaj se lahko zgodi v primeru množičnih izstopov iz produkta, verjetno tudi pripomorejo k temu, da ljudje želijo čim prej izstopiti, če ima nekdo še finančne težave (zaradi brezposelnosti, zmanjšanja dohodkov itn.) je to še dodatni razlog.

»A kakršne koli oblike pokojninskih varčevanj so namenjene točno določenemu finančnemu cilju – to je dodatnemu viru prihodkov po upokojitvi in ničemur drugemu. Smo tik pred pokojninsko reformo, ki bo prinesla tudi precej kakovostnih sprememb,« pravi Kavčič.

Sredstev iz kolektivnega zavarovanja, ki ga bo plačeval delodajalec, zavarovanci ne bodo smeli dvigniti v enkratnem znesku, zavarovanci bodo lahko dobili samo pokojninsko rento. Vsi so v pričakovanju večjih davčnih ugodnosti.

Bolje zamrzniti kot dvigniti?

Vprašanje je, kaj storiti, če nismo zadovoljni z varčevanjem v pokojninskem skladu. Bodo posamezniki, ki bodo vložena sredstva unovčili (v povprečju imamo na računu v pokojninskem skladu od 5000 do 7000 evrov), denar porabili (mogoče celo za nakup novega avtomobila ali počitnice) ali ga bodo vložili v drug varčevalni produkt? Ravnanje v prvem primeru ni odgovorno, v drugem pa je treba upoštevati izstopne stroške in tudi stroške pri nakupu novega produkta. »Tisti, ki imajo dovolj znanja in discipline glede pokojninskega načrtovanja, bodo na prihranke v 2. stebru gledali kot na del naložbenega portfelja, ki je za zdaj precej konservativen. Morda bodo zgolj zmanjšali nova vplačila v 2. steber, ne morem pa izključiti tudi možnosti, da jih bodo nekateri celo povečali. Počakajmo na nove zakonodajne ukrepe/olajšave in naložbene spremembe,« navaja Kavčič.

Povejmo še, da posameznik, ki se odloči za predčasno ali izredno prenehanje vlaganja v ta produkt, lahko pričakuje naslednje stroške: plačilo davka na zavarovalne storitve v višini 6,5 odstotka, če vlagajo manj kot deset let, odstotek izstopne provizije, takojšnje plačilo 25 odstotkov akontacije dohodnine in v naslednjem letu najverjetnejše dodatno obdavčenje po dohodninski napovedi. Izplačilo se namreč šteje kot dohodek, ki gre v dohodninsko osnovo. Poleg tega znesek vpliva tudi na morebitne druge socialne prejemke gospodinjstva, na primer na višino štipendije, otroškega dodatka, socialne podpore, ceno otroškega vrtca. Večina ponudnic omogoča, da varčevalci ‘zamrznejo’ vplačevanje v produkt do upokojitve, nekatere (npr. Adriatic Slovenica in Triglav) pa to možnost ponujata največ za obdobje dveh let.

Izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja in njihovo poslovanje (kliknite na sliko za boljši vpogled)

Klemen Kavčič

Opomba: Prispevek je bil objavljen v prilogi časnika Delo Posel&Denar, dne 25.10.2010 (napisala: Milka Bizovičar)

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Pokojninsko varčevanje – trideset evrov na mesec ni dovolj
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate

Manjka nam izobraževanje

Sogovorniki so si enotni, da bo čedalje večja pokojninska vrzel (torej razlika med posameznikovimi dohodki v aktivni dobi in njegovo pokojnino iz državne blagajne) dejstvo, ki se ji zaradi demografskih sprememb ne bomo mogli izogniti. Letos upokojeni v Sloveniji prejemajo približno 65 odstotkov od dohodka v aktivni dobi, po podatkih, ki jih navajajo v KDGroup, je v zahodni Evropi ta odstotek upadel že pod polovico. Za Slovenijo enako pričakuje tudi večina finančnikov, s katerimi smo se tokrat pogovarjali.

Kot enega izmed razlogov, da mnogi posamezniki ne verjamejo opozorilom o tem, da je varčevanje za starost pomembno in da ne »gre samo za vnašanje strahu med ljudi, da bi ‘finančni strokovnjaki’ speljali vodo na svoj mlin,« sogovorniki navajajo slabo informiranost ljudi. »Pri informiranju o pokojninski problematiki smo pogosto prepuščeni ponudnikom produktov. Celostno objektivno informiranje prebivalstva mora prevzeti država že v fazi šolanja, v času zaposlitve pa bi morali vse plačnike v ZPIZ-ovo blagajno vsako leto obveščati o višini vplačanih sredstev na pokojninskem računu ter predvsem o višini predvidene pokojnine. Dokler pa bo informiranje prebivalstva prepuščeno nam, zasebnim ponudnikom, bo vsaj neenakomerno, veliko bo različnih tolmačenj, in zato tudi negotovosti pri odločitvi – ali sploh, koliko in kje varčevati,« pavi Miha Berkopec iz podjetja Concorde premoženjsko svetovanje. Tudi Jan Omerzo iz KD Finančne točke je prepričan, da bi si bilo treba vzeti čas za osebne finance že v šolskih klopeh. »A naš sistem tega ne omogoča in tudi ne odobrava,« poudarja Omerzo. Andrej Sajovic iz Sklada obrtnikov in podjetnikov pa dodaja: »Vedno bolj se kaže, da ima povprečen posameznik premalo znanja o varčevanju za starost in da nasvete išče pri napačnih svetovalcih. Svetovalec, ki ne zna izračunati dosmrtne pokojninske rente, nam bo težko svetoval, koliko denarja moramo zbrati denimo za 400 evrov dodatne mesečne pokojnine, ki jo bomo prejemali do svoje smrti.«

O finančnih svetovalcih in prodajalcih produktov

Ko se odločimo, da bomo začeli varčevati za starost, se je torej treba najprej poučiti o vseh okoliščinah in možnostih, da bomo čim učinkoviteje dosegli cilj. Na vprašanje, kje začeti, Klemen Kavčič iz družbe i-svetovanje odgovarja: »Preden se odločimo varčevati za kateri koli finančni cilj, se najprej vedno izplača obrniti po nasvet k samemu sebi. Vprašamo se: Kaj, kdaj, koliko želim? Kolikšna je verjetnost, da to tudi dosežem? Šele ko imamo jasne odgovore na takšna in podobna vprašanja, je na vrsti izdelava pokojninskega načrta. Sestavimo ga lahko sami, s pomočjo družine ali svetovalca. Če vam zadnji ne postavi vsaj prej omenjenih vprašanj, potem to ni svetovalec, ampak verjetno samo prodajalec določenih finančnih proizvodov.«V Zavarovalnici Grawe prav tako opozarjajo, da vsakomur, ki pravi, da je finančni svetovalec, ne gre zaupati, ampak je treba najti nekoga z izkušnjami in z ustrezno licenco. K temu Berkopec še dodaja, naj pred dokončno odločitvijo za način dolgoročnega varčevanja pridobimo več mnenj in ponudbe pokojninskih družb, zavarovalnic, družb za upravljanje, bank, finančnih ter premoženjskih svetovalcev. Pozanimati se je med drugim treba, kako prilagodljiv je produkt, njegove morebitne davčne ugodnosti, kako se obnaša v časih nizke, zmerne ali visoke inflacije oziroma deflacije, kolikšne stroške bomo imeli z varčevanjem in ali bomo po potrebi lahko razpolagali s sredstvi na računu tudi med varčevalno dobo. Svetovalec naj nam pove, katere ponudnike produktov zastopa, od česa je plačan, koliko ima prakse, kakšne so njegove reference in katere licence ima, kako je urejen nadzor nad njim in produktom, kje se lahko pritožimo v primeru nepravilnosti ali težav.

Koliko privarčevati?

Splošnega odgovora na to vprašanje seveda ni, saj je to, koliko bomo potrebovali, odvisno od števila let, ki nas še loči do upokojitve, od pokojninskega sistema, ki bo takrat veljal, od tega, kakšen življenjski standard želimo imeti po upokojitvi, koliko že imamo privarčevanega, kakšne so naše finančne obveznosti in ne nazadnje, koliko vložka nam bo pobrala inflacija. Klemen Kavčič je prepričan, da si je predvsem treba pokojninsko vrzel izračunati čim bolj natančno in pri tem upoštevati tudi spremenljivke, ki vplivajo na to, koliko denarja bomo po upokojitvi dobivali in kolikšne življenjske stroške bomo imeli. »Za pokojnino varčujte, kolikor lahko, in to čim prej,« svetuje Kavčič in dodaja, da se je dobro izogibati posploševanjem in preprostim varčevalnim in investicijskim načrtom. Nasvet, ki so ga ponudili v Zavarovalnici Triglav in na KD Finančni točki, je, da za svojo socialno varnost na mesec namenimo od deset do 20 odstotkov svojih prihodkov, pri čemer nas od varčevalnega cilja ne sme nič odvrniti. Z opombo, da gre za predpostavke in pričakovanja, so v KD Skladi izračunali, da bi posameznik, ki se bo upokojil čez 30 let, prejel pokojnino v višini približno polovice svoje plače, ki je bila v povprečju na primer 1100 evrov. Če upoštevamo, da bo povprečna življenjska doba takrat 80 let, bo v pokoju preživel 15 let, torej 180 mesecev. Za ohranitev življenjskega standarda bi torej potreboval 6600 evrov na leto oziroma skupaj 99.000 evrov, pri čemer pa inflacija še ni upoštevana.

Slovenci za starost v povprečju varčujemo 30 evrov na mesec, kar nikakor ni dovolj, še pravijo v KD Skladi, v Finančni točki pa navajajo: »To bi mogoče lahko zadoščalo, da bi bil nekdo, ki je še zelo mlad (20 let), mesečno vlagal isti znesek za obdobje 40 let in ob predvideni povprečni letni donosnosti osem odstotkov, dosegel privarčevani znesek v višini 97.250 evrov. Tisti, ki je začel varčevati šele pri 40 letih in bo 20 let vlagal po 100 evrov na mesec, pa še zdaleč ne bo dosegel tega premoženja, temveč zgolj 57.730 evrov.

Objavljeno v prilogi časnika Delo, Posel & Denar, 20.9.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?
• Ujeti v nehvaležno in skrajno škodljivo kolesje nepoštenega in neetičnega ravnanja v trženju finančnih produktov
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Dodatno pokojninsko zavarovanje – po unovčenju bo udaril davek

VPRAŠANJE:

ODGOVOR: Odločno ste napisali, da boste začeli varčevati za pokojnino – pohvalno. Ob tem bi si želel še, da je moje predvidevanje, da ste tudi dovolj disciplinirani za dolgoročno varčevanje, pravilno. Zakaj? Ker to pomeni, da ste pripravljeni celotno obdobje varčevanja znanje s področja osebnih financ nadgrajevati in tako sami čedalje bolj zrelo vplivati na odločitve v povezavi z njimi.

Če moje predvidevanje drži, potem bi vam bilo neetično svetovati kakršnekoli zaveze k dolgoročnim pogodbam, pa naj bodo to varčevalni načrti vzajemnih skladov, investicijska zavarovanja (to je drugi naziv za življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem oziroma naložbena zavarovanja), investicijska pokojninska zavarovanja ali druge podobne oblike finančnih produktov. Vzemiva pod drobnogled vsako od oblik, ki vas zanimajo.

1. Varčevalni načrt pri vzajemnih skladih

Varčevalni načrt pri vzajemnih skladi je obročno vplačevanje manjših zneskov v vzajemni sklad, pri katerem se celotna vstopna provizija navadno vplača vnaprej glede na predvideno vsoto vplačil v dogovorjenem varčevalnem obdobju. V nasprotju z običajnim, sprotnim vplačevanjem v vzajemne sklade, ko se vstopna provizija obračunava sproti ob vsakem nakupu točk, se pri varčevalnih načrtih večji del provizije plača v začetku, pozneje, torej pri nadaljnjih vplačilih, pa manj ali nič.

Poglejva na zadeve s finančnega vidika. Ali se meni kot tržniku investicijskih skladov (ne pozabite, to med drugim tudi sem) bolj splača prodati vzajemni sklad (reciva, da ima ta triodstotno vstopno provizijo), v katerega boste vsak mesec morda vplačevali po 100 evrov, jaz pa bom vsakič, ko boste oziroma če boste vplačali ta znesek, zaslužil tri evre, ali se mi bolj splača prodati varčevalni načrt za 10 let, pri katerem boste vnaprej plačali celotno vstopno provizijo, ki vas bo pri mesečnem varčevanju 100 evrov stala 360 evrov (100 x 12 x 10 x 3 odstotke)?

Ne pozabite za 360 evrov me družba za upravljanje investicijskih skladov nagradi v obliki zaslužka takoj ko podpiševa pogodbo za varčevalni načrt in vplačate prvi obrok in celotno vstopno provizijo. Če to razumete, potem poznate glavni razlog, da so se na slovenskem trgu varčevalni načrti sploh pojavili v takšni obliki. Sicer se varčevalni načrti med kupci oziroma vlagatelji niso ravno razcveteli, saj niso imeli posebnih prednosti v primerjavi z neposrednim vlaganjem v sklade; vse do pojava krovnih skladov, ki omogočajo, da varčevalni načrt razporedite med njihove podsklade, opravljate neobdavčene prenose vlog iz enega podsklada v drugega in podobno.

Če govoriva o razvoju varčevalnih načrtov, je to obdobje prav zdaj. Težavo vidim v tem, da se v ozadju še vedno skriva velik interes tržnikov, hkrati pa družbe za upravljanje s tovrstnimi produkti vlagatelje nekako prisilijo, da sredstva zadržijo v njihovem upravljanju. Ob morebitnem predčasnem odstopu od varčevalnega načrta vlagatelj znesek vnaprej plačane vstopne provizije namreč izgubi. Da ne bom samo kritiziral in, roko na srce, celo v lastno skledo pljuval varčevalni načrti pri vzajemnih skladih imajo tudi prednosti, a že samo ime kliče k tržnim anomalijam, ki smo jih v zadnjih letih opazili predvsem na področju življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem, skrite pod množico različnih, rahlo zavajajočih imen.

Investicijski načrt namesto varčevalni bi bil za splošno razumevanje finančnih produktov, seveda pa tudi tveganj ob njih, po mojem mnenju boljši izraz, verjetno pa ne toliko tržno zanimiv. Nasvet ob varčevalnih načrtih pazite, kdo vam jih prodaja in kaj vam za to skozi celotno investicijsko (ne varčevalno) obdobje ponuja. V primeru je omenjenih 360 evrov provizije in ni ga tržnika, ki ga ne bi zamikal tak izkupiček s podpisom samo ene pogodbe. Zato pazljivo.

2. Investicijsko zavarovanje

Investicijsko zavarovanje je spet precej površen, lahko rečem tudi zavajajoč izraz, saj se v njegovem jedru skriva življenjsko zavarovanje, vezano na investicijske sklade. Po domače povedano, je to ena od oblik življenjskega zavarovanja. Vprašanje, ki si ga morate torej najprej postaviti, je, ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete. Iz navedenih podatkov sklepam, da ne. Če nimate nikogar, ki bi bil finančno odvisen od vaših prihodkov otrok, partnerja, ostarelih staršev z zdravstvenimi težavami , in če nimate najetih višjih dolgoročnih posojil, potem življenjskega zavarovanja ne potrebujete pa za kakršnokoli obliko že gre.

Želite moje mnenje o tržniku, ki vam ga ponuja, čeprav ga po vsej verjetnosti ne potrebujete? Spomnite se omenjenih 360 evrov provizije iz prejšnjega odstavka in to provizijo podvojite (govorim zelo v grobem). Tako ste spoznali glavni razlog, zakaj vam nekdo želi prodati tovrstne oblike finančnih produktov.

Naj omenim še novost – kmalu je pričakovati, da bodo imeli prihodnji zavarovanci (sklenitelji naložbenih zavarovanj) končno le informacijo, katere stroške in v kolikšni višini jih bodo plačevali, torej bodo vedeli, koliko denarja (premije) gre res v naložbe in koliko denarja se porabi za druge namene. To je bilo do zdaj pri večini naložbenih zavarovanj skoraj nemogoče, tako da lahko pričakujemo zniževanje stroškov pri naložbenih policah, s tem pa verjetno tudi precejšnje zmanjšanje tržnih anomalij.

3. Investicijsko pokojninsko zavarovanje

Investicijsko pokojninsko zavarovanje je oblika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po sestavi je sicer zelo podobno naložbenemu zavarovanju, ker pa nima kritja rizikov, gre večji delež premije v naložbe, tako je načeloma končni izkupiček res večji. V nasprotju s klasičnimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji, ki imajo zajamčen donos, pri tej obliki sami prevzemate naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti sredstev na osebnem pokojninskem varčevalnem računu. Premija se namreč tudi tu nalaga v investicijske sklade.

Močno pozdravljam razvoj tovrstnih finančnih produktov, za katere sem prepričan, da se bodo v prihodnjih letih močno razširili na našem trgu, a po drugi strani imam zadržke predvsem zaradi omejenega izbora že sestavljenih naborov naložb, zaradi prevelikega poudarjanja, da so ti z davčnega vidika ugodnejši od vzajemnih skladov, medtem ko so prejemki pokojnine iz njih obdavčeni v skladu z zakonom o dohodnini, plačati je treba izstopne stroške ob pretrganju in podobno.

Končno je videti premike v razvoju pokojninskih zavarovanj, a menim, da bo preteklo še precej vode, preden bodo pokojninska, zavarovalniška, davčna in dohodninska zakonodaja v Sloveniji delovale kakovostno sinergijsko za razvoj visokokakovostnih oblik pokojninskih varčevalnih oziroma investicijskih produktov. Resnično pa upam, da se motim.

4. Drugo

Kaj torej še ostane? Nič drugega, kot da si najprej ustvarite dovolj veliko denarno in likvidno rezervo. Varčujte, dokler nimate v bančnih depozitih vsaj osem do 12 mesečnih prihodkov. Ta denar je namenjen za zaščito samo in izključno enega tveganja – morebitne izgube zaposlitve oziroma prihodkov. Sicer vam želim, da vam sredstev nikoli ne bi bilo treba črpati iz te rezerve, hkrati pa vam bo zagotavljala miren spanec in jo boste, če je ne boste nikoli uporabili, namenili pokojnini.

V obdobju varčevanja v tako imenovani lastno ustvarjeni varnostni sklad pa se najprej intenzivno izobražujte na področju osebnih financ in si po potrebi poiščite pomoč za čim bolj natančne izračune vrednosti svojega finančnega cilja torej pokojnine. Ko bo finančni cilj dovolj natančno ovrednoten oziroma ko boste vedeli, koliko denarja boste pravzaprav sploh potrebovali v upokojitvenih letih, šele sledi izdelava načrta za dosego tega cilja in na koncu izbira različnih finančnih produktov, primernih za vaš cilj.

Vse, kar potrebujete ta hip, je že omenjeni varnostni sklad, ne smem pa pozabiti še na samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti (zavarovalno kritje naj bo vsaj 100-kratnik vaše mesečne plače), ki vas bo finančno ščitilo, če svojega dela zaradi morebitne hude poškodbe morda sploh ne bi mogli več opravljati.

Ugotovite, kaj potrebujete v tem življenjskem obdobju, in kupujte samo tisto, kar res potrebujete.To še zlasti velja na področju osebnih financ in to se vedno tudi najbolj splača.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 21.07.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Nezgodno zavarovanje in odškodnina – ostal sem praznih rok!
• Preverite, kako bi morali biti zavarovani
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Zavarovanja za primere hudih in rizičnih bolezni

Opis portfelja:

Od leta 2005 imava sklenjeno naložbeno življenjsko zavarovanje za 25 let z mesečnima vplačiloma 50 in 100 evrov. Zavarovalni vsoti za primer smrti sta 15 tisoč oziroma 30 tisoč evrov. Hišo in stanovanje imamo zavarovano s premoženjskim zavarovanjem.

Sicer imava privarčevanih tudi 40 tisoč evrov v kratkoročnih bančnih depozitih ter 30 tisoč evrov v bančnih depozitih nad letom dni s fiksno obrestno mero.

V letih 2004 do 2007 sva kupila tudi točke v skladih KD Galileo (2.400 točk), KD Balkan (500 točk), KD Prvi izbor (900 točk), Infond Hrast (500 točk) in Infond Bric (700 točk). Na borzo in direktne nakupe delnic se ne spoznava dovolj. Sva pa za del naložb pripravljena sprejeti manjše do zmerno tveganje.

Za večjo razpršenost premoženja sva razmišljala o nakupu točk (še) v kakšnem večinoma obvezniškem skladu ter o nakupu točk v skladih z območja Severne Amerike. Zanima naju tudi, kakšne so prednosti in slabosti varčevanja z vezavo v tuji valuti, recimo v dolarjih, frankih, in ali je smiselno nalagati v kovine?

Kakšno zavarovanje naj skleneva za primer nezmožnosti za delo ter kako naj varčujeva za pokojnino (tudi z vidika davčnih olajšav)? Rada bi imela pokojnino vsaj v višini polovice sedanjih dohodkov. Zaradi narave najinega poklicnega dela naju zanima tudi možnost zavarovanja za primer odškodninskih tožb, povezanih z morebitnimi civilnimi tožbami pri najinem delu?

Naš odgovor: Na podlagi podatkov, ki ste jih sicer navedli precej solidno, vseeno lahko le predvidevam, da vajini skupni mesečni prihodki poleg iz plač iz naslova vajinega dela izhajajo tudi iz drugega vira. Predvidevam namreč, da dvosobno stanovanje oddajate v najem.

Poskrbita za nezgodno zavarovanje

Prav je, da imata zaradi odvisnega mladoletnega člana družine sklenjeno neko obliko življenjskega zavarovanja in v vajinem primeru so naložbena zavarovanja razmeroma dobra rešitev. Zaradi likvidnega kapitala, ki ga v srednjeročnem obdobju nimata namena porabiti, pa ne potrebujeta izredno visokih zavarovalnih kritij.

Tako vama bodo te oblike zavarovanj služile bolj kot dodatek k varčevanju za pokojnino, vsekakor pa vama predlagam, da naložbe s strokovno pomočjo pregledujeta vsako leto, prav tako sproti prilagajata višino zavarovalnega kritja glede na potrebe. Nikjer nista omenila, da bi bila na ta zavarovanja priključena še zavarovanja za primer trajne nezgodne invalidnosti.

Ta vama močno priporočam, saj so finančno varovalo ob morebitni delovni nezmožnosti zaradi invalidnosti. Priporočam tudi, da jih skleneta kot popolnoma samostojne produkte brez kakršnihkoli priključitev k že sklenjenim zavarovanjem, višina zavarovalnega kritja pa naj bo vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih plač. Zaradi narave vajinega dela vama priporočam še zavarovanje pravne zaščite.

Ta zavarovancu ponuja kritje stroškov v različnih sodnih postopkih (odvetniške stroške, stroške izvedencev, prič in tolmačev, sodne stroške, zagotovitev pologa varščine do 100 tisoč evrov, potne stroške za sojenje v tujini, stroške zunajsodnih poravnav, mediacij in s sodbo naloženih stroškov nasprotne strani).

Preveč depozitov

Če se želita z možem resnično osredotočiti na pokojninsko varčevanje oziroma na kakovost upokojitvenih let, potem imata v bančnih depozitih preveč denarja. Dovolj močno varovalo, če bi v najbolj črnem scenariju oba naenkrat izgubila zaposlitev, je 30 tisoč do 40 tisoč evrov. Odsvetujem vama varčevanje v tujih valutah, saj nista ne zaposlena v tujini niti ne prejemata plačil v drugih nacionalnih valutah.

Valutno tveganje lahko preprosto razpršita z vzajemnimi skladi, ki vsebujejo naložbe, nominirane v drugih valutah, ali pa so že ti nominirani v tujih valutah. Če se vama zdi prenos dela privarčevanega denarja iz bančnih depozitov v vzajemne sklade, v katerih imata že zdaj več kot 55 tisoč evrov, vseeno malce preveč radikalen, se lahko odločita tudi za drugo pot. Ta je, da vsa redna mesečna privarčevana sredstva preusmerita v vzajemne sklade in v teh varčujeta za pokojnino.

Tudi v sektor plemenitih kovin lahko vlagate le prek vzajemnih skladov in edino prav je tako, saj ste omenili, da se na borzo in direktne nakupe delnic ne spoznate dovolj. A pozor – s sektorskimi skladi svojemu portfelju zagotovo zvišate nihajnost in povečate tveganje, a cilj niso nadpovprečni donosi posameznega sklada, ampak uravnoteženost celotnega portfelja. Priporočam, da delež sektorskih naložb nikoli ne presega od 10 do 15 odstotkov celotnega portfelja.

Seveda imajo obveznice tudi svoj smisel oziroma mesto v oblikovanju stabilnega naložbenega portfelja, a kdorkoli bi vama točno določil naložbe, ki naj bi bile primerne za vaju, ne da bi vaju temeljito spoznal, ne da bi skupaj izredno natančno določili vašo sprejemljivo raven tveganj, časovno obdobje vlaganja, način in obdobje črpanja sredstev ob upokojitvi in še precej drugih pomembnih podrobnosti, bi vaju zavajal (pa tudi če nehote).

Koliko potrebujeta?

Tako ostane še vprašanje, koliko denarja morata privarčevati, da bi imela pokojnino vsaj v vrednosti polovice sedanjih prihodkov, torej skupaj dva tisoč evrov na mesec. Izračunal sem, da morata privarčevati 500 tisoč evrov današnje vrednosti denarja. Predvideval sem, da se ta sredstva od trenutka upokojitve še plemenitijo oziroma obrestujejo s povprečno petodstotno letno obrestno mero, ob tem pa obstaja 98-odstotna verjetnost, da bo denarja dovolj za prihodnjih 25 let popolnega izčrpanja glavnice.

Vajin cilj pa ocenjujem za še toliko bolj dosegljiv oziroma celo presežen, če upoštevam še del državne pokojnine, celotno privarčevano premoženje iz naložbenih zavarovanj in morebitne prihodke iz oddaje stanovanja v najem. Le pogumno naprej.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?

Kaj moram vedeti preden sklenem katerokoli obliko življenjskega zavarovanja?

Ko ugotovite ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete, je potrebno določiti kako visoko zavarovalno kritje potrebujete oziroma kolikšna naj bo dogovorjena odškodnina v primeru vaše smrti. Šele nato je smiselno poiskati primerno obliko zavarovanja in to pri različnih ponudnikih. Pomembno je vedeti, da so za visoke zavarovalne vsote najbolj primerna t.i. riziko življenjska zavarovanja, ki so brez varčevalne komponente in pri katerih pride do izplačila samo v primeru smrti zavarovanca. Tovrstna zavarovanja je mogoče prekiniti kadarkoli in brez finančnih posledic, kar pa je seveda smiselno le v primeru, da potrebe po zavarovalnem kritju ni več. Za življenjska zavarovanja z vključenim varčevanjem namreč veljajo druga, precej zahtevnejša pravila. Spremembe in prekinitve se lahko izvajajo samo pod določenimi pogoji in običajno za seboj potegnejo občutne stroške. Pred sklenitvijo kateregakoli zavarovanja je tako nujno temeljito prebrati (in tudi razumeti) splošne pogoje, ob tem pa dodobra izprašati finančnega svetovalca oziroma posrednika finančnih proizvodov.

Če sklepam življenjsko zavarovanje zato, da varčujem, ali delam napako?

V primeru, da je varčevanje edini razlog za sklenitev življenjskega zavarovanja, to lahko označimo za napako. Osnovni namen zavarovanja je namreč finančna zaščita. Žal pa se življenjska zavarovanja nemalokrat predstavlja kot varčevalno, še bolj pa investicijsko obliko in kot taka prodaja vsepovprek, žal predvsem zaradi ekonomskega interesa tržnikov. Drugi razlog se skriva v spremembi davčne zakonodaje iz leta 2005. Takrat so naložbena življenjska zavarovanja postala davčno ugodnejši način dolgoročnega investiranja v primerjavi z neposrednimi naložbami v delnice ali v vzajemne sklade. Ne glede na to, da lahko naložbeno zavarovanje dejansko predstavlja določene davčne ugodnosti, pa dolgoročno investiranje preko življenjskih zavarovanj ponavadi ne traja samo 10 let, ampak 15 let in več, zato je potrebno upoštevati tudi vse stroške povezane s proizvodom. Naložbeno zavarovanje se tako izplača šele na resnično dolgi rok, klasične oblike življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento pa močno odsvetujemo predvsem zaradi rušilne moči inflacije.

Kateri drugi finančni produkti bi bili za varčevanje bolj smiselni?

Univerzalni varčevalni ali naložbeni proizvod ne obstaja, ne glede na vse reklamne akcije, ki jih je večkrat zaslediti. Ljudje smo si različni, imamo različne finančne potrebe, zmožnosti, želje, finančno izobrazbo, tako za vse tudi ni mogoče poiskati enakih rešitev. Ustrezen izbor kombinacije različnih varčevanj in naložb, primernih posameznikovi življenjski in finančni situaciji pa je mogoč le v primeru, ko se posameznik zavestno odloči, da stopi na pot preudarnega finančnega izobraževanja in posledično načrtovanja. Najprej je potrebno dodobra razumeti pomen, prednosti in slabosti posameznih oblik finančnih proizvodov, tako je primeren izbor teh vedno šele na koncu in predstavlja zgolj posledico razumevanja samega sebe.

Veliko se govori o pokojninah - ali jih bodo naše generacije še sploh imele? Se za pokojnino splača varčevati z življenjskim zavarovanjem?

Za dodatno pokojnino je v določenih primerih gotovo smiselno varčevati tudi s pomočjo življenjskih zavarovanj (tu mislimo na naložbena življenjska zavarovanja). Potrebno pa se je zavedati, da zgolj en finančni proizvod verjetno ne bo dovolj, da bi lahko ustrezno poskrbeli za dodatno pokojnino. Varčevanja ali bolje rečeno investiranja za dodatno pokojnino se je zelo pomembno lotiti z vso resnostjo, saj bo ta zagotovo predstavljala posameznikov največji življenjski strošek. Po grobi oceni je potrebno za dodatno pokojnino varčevati vsaj med 15 – 30% prihodkov. Za tiste mlajše od 30 let, bo dovolj že 15%, za starejše od 50 let pa bo lahko tudi 30% premalo. Razlog tiči v obrestno obrestnem računu, pri katerem je čas naš zaveznik, če ga le imamo dovolj. Sicer pa je vedno potrebno izhajati najprej iz tega, koliko denarja bo posameznik dejansko potreboval v času upokojitve in nato dovolj natančno izračunati, koliko bo potreboval varčevati, da bi ta cilj tudi dosegel.

Koliko naj mesečno plačujem za življenjsko zavarovanje? Kako to preračunati, da bo dovolj in ne premalo?

Če izhajamo iz potreb posameznika po višini zavarovalnega kritja za primer smrti, je mesečna premija posledica. Žal pa posamezniki zavarovanja običajno sklepajo s predpostavko: »Vem da potrebujem življenjsko zavarovanje, a mesečno si lahko privoščim le 30 evrov, kaj lahko dobim za ta znesek?« Določitev višine zavarovalnega kritja je tako odvisna od mesečne premije in ker je večina sklenjenih oblik življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento, je posledično večina Slovencev močno podzavarovana. Povedano drugače – v primeru smrti se lahko bližnji soočajo z velikimi finančnimi težavami, četudi je imel umrli sklenjeno življenjsko zavarovanje. Pri izbiri višine zavarovalnega kritja oziroma zavarovalne vsote za primer smrti je potrebno upoštevati vsaj družinske prihodke, že ustvarjeno premoženje, najeta posojila, starost otrok…

Sklepam naložbeno življenjsko zavarovanje. Bi mi raje svetovali neposredno vlaganje denimo v vzajemne sklade ali nakup delnic?

Žal zadeve niso tako enostavne. Ali sploh potrebujete življenjsko zavarovanje? Koliko časa bi želeli varčevati oziroma investirati? Za kateri namen/finančni cilj? Kakšen je vaš odnos do naložbenih tveganj? Koliko izkušenj in finančnega znanja že imate? Kako aktivno želite sodelovati pri investiranju? Preden sprejmete kakršenkoli nasvet kateregakoli finančnega posrednika, si je vredno zapomniti, da vas mora ta prej dodobra spoznati, preden vam lahko svetuje karkoli primernega. Tako je pri načrtovanju osebnih financ neodvisna strokovna pomoč lahko izredno dobrodošla, v vsakem primeru pa je prav vsakomur dana možnost, da se za samostojno odločanje prej dovolj dobro finančno izobrazi.

Imam sklenjeno življenjsko zavarovanje. Pride do nepričakovanih stroškov. Bi mi priporočali prekinitev police življenjskega zavarovanja ali kakšno drugo rešitev?

Prekinitev police življenjskega zavarovanja naj bo absolutno zadnja možnost. Pri sodobnejših oblikah življenjskih zavarovanj je sicer na voljo tudi izplačilo predujma oziroma delni odkup zavarovanja, a obvezno upoštevajte, da ob prekinitvi (če je ta po splošnih pogojih seveda sploh možna), tako tudi pri predujmu nastanejo stroški (stroški zavarovalnice, davki…). V splošnem so v večini primerov žal nepričakovani stroški zgolj posledica neustreznega finančnega načrtovanja. Prej se posameznik odloči za zrelo načrtovanje osebnih financ, manj težav,  skrbi in negotovosti mu bodo te povzročale skozi vse življenje.

Odgovore pripravila: Klemen Kavčič in Boris Škaper

Opomba: Vprašanja v povezavi z življenjskimi zavarovanji nam lahko seveda še vedno posredujete preko te spletne povezave…

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Naložba 1.000 EUR v naložbeno življenjsko zavarovanje
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje

Mož ima v službi sklenjeno še kolektivno nezgodno zavarovanje (nezgodna smrt 8.346 evrov in invalidnost 16.692 evrov), za katero plačuje 71 evrov na leto. Predvsem naju zanima, kakšna oblika varčevanja bi bila primerna za nas, glede na to, da se nam bosta klasični življenjski zavarovanji kmalu iztekli.

Zdaj mesečno varčujemo 300 evrov po sto evrov v depozitu, skladih in zlatih kovancih. Za šolnino in drugi pokojninski steber ne varčujemo. Naklonjenost tveganju je zmerna do majhna. Veliko potujemo, sama precej tudi službeno, tako da morava misliti tudi na otroka, če se nama kaj zgodi.

Odgovor: Na podlagi napisanega je vajin primer naslednji: za vaše in moževo bivališče je načelno poskrbljeno tudi dolgoročno. Kot pravite, želite dvostanovanjsko hišo prodati in se preseliti v stanovanje, in to v prihodnjem desetletju ali pozneje, kar bo verjetno smiselno tudi s finančnega vidika.

Vajino posojilo oziroma mesečni obrok za obnovo (na tem mestu bom raje uporabil izraz investicija oziroma potencialno zvišanje vrednosti nepremičnine v prihodnosti) pomeni malce več kot 11 odstotkov vajinih skupnih mesečnih prihodkov, kar je povsem sprejemljivo. Varčujeta 300 evrov na mesec, kar je 10 odstotkov vajinih skupnih mesečnih prihodkov, a temu moram dodati še premije, ki jih plačujeta za klasična življenjska zavarovanja in pomenijo štiri odstotke vajinih skupnih mesečnih prihodkov (skupaj torej 14 odstotkov).

Sklepam, da je vaš življenjski slog aktiven, saj omenjate pogosta potovanja. Če želita tudi v pokoju obdržati takšen življenjski slog, vama močno priporočam, da varčevanje za dodatno pokojnino postane vajin prednosten in skrbno načrtovan finančni cilj. To pomeni, da potrebujeta poglobljene in precej natančne izračune ter finančne simulacije, ki vama bodo pomagali doseči zastavljen finančni cilj.

Močno priporočam, da v prihodnje zavarovanja razumete kot zavarovanja, in ne kot varčevanja. Bo že držalo, da boste prek njih tudi privarčevali določen denar ob izteku, ampak poudarjam, to naj bo raje ločeno. Držite se načela zaščiti, varčuj, investiraj, pri čemer naj bodo posamezni koraki ločeni, za vsakim korakom pa naj bo tudi ločen finančni produkt.

V ustrezni praksi naj bi se zavarovalna doba in vsota pri življenjskem zavarovanju določili na podlagi zavarovančeve starosti in starosti njegovih otrok, upoštevati bi bilo treba še dolgove in prihranke, že sklenjena zavarovanja in podobno. Na podlagi preprostega osnovnega izračuna, da je priporočena zavarovalna vsota za primer smrti vsaj trikratnik letnih dohodkov posameznika, si okvirno izračunajta, ali je vajina zavarovalna vsota za primer smrti na policah življenjskih zavarovanj dejansko ustrezna oziroma ali ustreza temu, kako bi želela poskrbeti za upravičence v primeru najhujšega torej smrti.

Opomba: ne pozabita zavarovalni vsoti prišteti še zaščite posojila. Sicer nimam natančnega podatka, kako je to zavarovano, je pa na splošno dobro, da je zavarovalna vsota enaka vrednosti posojila. Priporočena zavarovalna vsota za primer invalidnosti pa naj bi bila vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih prihodkov, tako bi bilo v vašem primeru okvirno primerno kritje za moža vsaj 120 tisoč evrov oziroma za vas vsaj 130 tisoč evrov.

Še pred iztekom zavarovalnih polic z ustrezno strokovno pomočjo torej naredita vse potrebne izračune glede ustreznosti zavarovalnih vsot. Nato vsak zase sklenita riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente torej) in ločeno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Če veliko potujete, nikoli ne pozabite na sklenitev komercialnih turističnih zavarovanj in se vedno zelo podrobno pozanimajte, katera in kolikšna kritja vam omogočajo različni ponudniki.

V vajin naložbeni portfelj se podrobneje tokrat nisem spuščal, priporočal pa bi vama naslednje poskrbita za ločeno varnostno denarno rezervo v vrednosti vsaj treh vajinih skupnih mesečnih prihodkov in naj bo namenjena samo zaščiti pred izgubo prihodkov zaradi izgube službe. Ta varnostna rezerva naj bo na strani točno za ta namen do konca vajinih delovnih dni, torej do upokojitve.

Za konec naj omenim samo še to, da bo pokojnina v splošnem že tako ali tako najdražji posameznikov finančni cilj. Tako računajta, da bosta za dostojno upokojitev in življenjski slog potrebovala, izredno grobo izračunano sicer, vsak vsaj okoli 250 tisoč evrov (izraženih v današnji vrednosti) privarčevanega denarja. Glede šolanja otroka se v vajinem primeru ne bi preveč obremenjeval.

Razumem sicer skrb staršev, ki želijo otroku omogočiti dostojno šolanje, a roko na srce otroci so tisti, ki pokažejo svoje sposobnosti in usmeritvene želje že precej zgodaj, če jim je pravilno privzgojen tudi odnos do denarja, pa bo težav še manj. Vseeno nikar ne pozabita tudi na to, da otroka zaščitita samo za primer invalidnosti z ločenim cenovno sprejemljivim nezgodnim zavarovanjem, saj vaju lahko v primeru najhujšega dogodka (invalidnosti otroka) to povsem finančno izčrpa.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami kakršnakoli vprašanja ali težave pri načrtovanju osebnih financ?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko popolnoma brez obveznosti pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali nas kontaktirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?

Vaše vprašanje:

Naš odgovor: Glede na to, da vas do upokojitve loči še približno deset let, predvidevam, da nimate družinskih članov, ki so močno ali popolnoma odvisni od vaših prihodkov. Po domače povedano če imate otroke, so ti verjetno finančno preskrbljeni. Če ste poročeni, vaša žena verjetno prejema prihodke in ob vaši morebitni prezgodnji smrti večjih finančnih težav ne bi imela. Tudi če nič od navedenega ne drži in živite popolnoma sami in brez otrok, predvidevam, da imate streho nad glavo, torej ste lastnik stanovanja ali pa hiše. Če katerakoli od navedenih kombinacij drži, potem življenjskega zavarovanja ne potrebujete.

Če veste, česa ne potrebujete, ste že korak bliže rešitvi, ki bo ustrezala vašemu življenjskemu in finančnemu položaju. Kar zadeva zavarovalne agente – če se ti namesto z vašo težavo raje ukvarjajo s kritiziranjem konkurence, se sprašujem, zakaj z njimi sploh zapravljate svoj dragoceni čas. Ogromno informacij lahko namreč pridobite po spletu in za preskok k celovitejšemu razumevanju posameznih finančnih rešitev je to najlažja pot. Res pa je tudi, da si večina ljudi ne vzame dovolj časa, da bi se poučili, preden bi sprejeli tako pomembno odločitev, kot je varčevanje za dodatno pokojnino. Tako so nakupi finančnih produktov velikokrat hipni ali pa le posledica slepega zaupanja posamezniku in/ali družbi, ki jih trži.

Večina Slovencev meni, da so zavarovalnice usmerjene le v pobiranje denarja. Le kako ne bi bile. Večina Slovencev ima namreč sklenjeno neustrezno obliko zavarovanj. Zavarovalnice so konservativne finančne ustanove, ki so pripravljene prevzemati različna tveganja in jih deliti z zavarovanci do neke sprejemljive meje seveda. Če bi zavarovanci dovolj dobro vedeli, kaj kupujejo, bi bile tržne anomalije, ki jih opažamo na našem trgu, precej manjše. Ne razumite narobe, kritika je namenjena predvsem neetičnim in izredno agresivnim tržnikom oziroma posrednikom finančnih produktov brez ustreznega finančnega znanja in izkušenj. Se pa čudim nezahtevnosti slovenskega potrošnika.

Koliko denarja potrebujem

Poglejmo, kako bi se bilo smiselno lotiti vašega primera. Izhajal bom iz preprostega napotka, ki ga zanemarja večina varčevalcev oziroma vlagateljev. Preden se posameznik odloči varčevati za določen finančni cilj, ga je treba nujno čim bolj natančno ovrednotiti. Umestno je vprašanje: “Koliko denarja bom potreboval za svoj finančni cilj?” Vprašanje se sicer sliši preprosto, a ga večina zanemarja oziroma mu ne nameni dovolj časa. Posledice? Varčevanje oziroma vlaganje je brezglavo, pričakovanja so navadno velika (ali pa ponujajo nerealen občutek varnosti), razočaranja so zato še toliko večja.

Sicer je pogosto zaslediti, da primanjkljaja (izpada prihodkov ob upokojitvi oziroma pokojninske vrzeli) ni mogoče dovolj natančno ovrednotiti, a sam se s tem ne strinjam. Na spletnih straneh zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) http://www.zpiz.si/ZPIZZ/ lahko vsak posameznik naredi okvirne izračune, dovolj dobre za izračun višine odmernega odstotka in realnejši vpogled v finančni primanjkljaj ob upokojitvi. To je pogoj za zrelo načrtovanje dodatne pokojnine vse drugo je kot streljanje glinastih golobov z zavezanimi očmi.

Naredite izračune

Obvezno naredite izračune!  Ti so še posebej pomembni, ker ste se razmeroma pozno odločili varčevati za dodatno pokojnino. Deset let do upokojitve je kratko obdobje, denarni primanjkljaj oziroma vrzel pa bo treba nadomestiti oziroma zapolniti za vsaj nadaljnjih 20 let od dneva upokojitve. Če svoje življenjske ravni ne želite močno spreminjati, priporočam, da ta nasvet vzamete skrajno resno. Sicer se lahko zgodi, da boste v finančno breme svojim najbližjim, kar pa je najslabše.

Popis premoženja

Naslednji izredno pomemben korak je popis osebnega premoženja – od prevoznih sredstev, nepremičnin, delnic, varčevalnih računov do nakita in pohištva. Treba je tudi okvirno ovrednotiti vsak del premoženja posebej. Ta seznam vsako leto preglejte in po potrebi dopolnite. Tako boste v vsakem trenutku imeli vpogled v svoje finančno premoženje. Prav tako boste na svoje premoženje začeli gledati drugače kot na odličen pripomoček za reševanje morebitnih finančnih težav oziroma primanjkljajev v prihodnosti, ne pa kot na mrtev kapital ali na dediščino svojih zanamcev. Če živite v lastniški nepremičnini in lahko tekoči stroški ter stroški vzdrževanja v času upokojitve presežejo vaše finančne zmožnosti oziroma pomenijo tveganje za finančno zdravo življenje ob upokojitvi, se ji že danes miselno odpovejte. Po morebitni prodaji se lahko preselite v manjše (a učinkovitejše) bivališče ali pa se odločite nepremičnino oddajati, s čimer deloma precej elegantno pokrpate pokojninsko vrzel.

Vsi ti napotki vas nič ne stanejo uspe vam lahko celo brez mesečnega odpovedovanja in varčevanja. Naštel sem jih, ker zahtevajo globlji razmislek, to pa je tudi smisel finančnega načrtovanja.

Možnosti varčevanja

Če bi se odločili za varčevanje v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, si po današnjem sistemu ne bi veliko izboljšali življenjske ravni. Razlogi: (pre)kratko obdobje varčevanja, preveč konservativna naložbena politika pokojninskih skladov, stroški …

Če bi se odločil za bančno ali zavarovalniško rentno varčevanje, ki sta si podobni (le da lahko pri rentnem zavarovanju izberete dosmrtno rento), je tako kot pri vseh varčevalnih ali investicijskih oblikah treba upoštevati rušilno moč inflacije. Izračuni, ki jih lahko opravite na spletnih straneh ponudnikov, sicer pokažejo zavidljive številke, vendar previdno 100 evrov bo čez 10 let ob 2,4-odstotni povprečni letni inflaciji le še 79 evrov, čez 20 let pa samo še 62 evrov današnje vrednosti.

Lahko bi na široko razpredal o prednostih in slabostih posameznih rentnih varčevanj, a vas, preden bi se odločili varčevati v tej (ali katerikoli drugi) obliki finančnih produktov, raje še malce miselno spodbodem. Če imate delo, ki radi ga opravljate, razmislite o dodatni unovčitvi svojih izkušenj in znanj. S tem si lahko povečate svoje prihodke, vnesete dodatni elan v svoje delovno okolje, in čeprav ste le 10 let pred upokojitvijo, naj to nikakor ne bo ovira. Če boste imeli voljo in boste zdravi, pa razmislite tudi o možnosti podaljšanja delovne dobe. To vam bo namreč zvišalo odmerni odstotek pokojnine.

Korak k uspehu

Varčujte, a nikar se na silo ne odpovedujte svoji življenjski ravni (razen če presega meje razumljivega), saj varčevanje pomeni le odloženo potrošnjo. Oblikujte si šestmesečni varčevalni načrt (v tem času varčujte v bančnem depozitu), naredite vse potrebne izračune na strani zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in uredite popis premoženja. Izboljšajte svojo finančno pismenost, šele nato se posvetujte s posamezniki ali z družbami, ki vam bodo pomagale opraviti poglobljene izračune in finančne simulacije, da bodo ustrezale vaši predstavi, kako bi želeli aktivno preživljati upokojitvena leta. Če menite, da s predhodnimi izračuni nima smisla izgubljati časa, računajte na to, da vam bo Zpiz že čez nekaj let poslal obvestilo, kakšno pokojnino lahko pričakujete. Dobro se pripravite že danes, po toči zvoniti je prepozno.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Pokojninsko varčevanje – trideset evrov na mesec ni dovolj

Revija Moje finance je k oceni osebnega portfelja v prednovoletni izdaji povabila vse predsednike parlamentarnih strank. Odzvali so se Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS, Karl Erjavec iz Desusa in Radovan Žerjav iz SLS. Reviji Moje finance so zaupali večino podrobnosti o svojem osebnem premoženju: o mesečnih dohodkih, naložbah v delnice in vzajemne sklade, prihrankih v banki, zavarovanjih, vrednosti nepremičnin. Po drugi strani pa Borut Pahor, predsednik vlade in SD, Gregor Golobič iz Zaresa, Katarina Kresal iz LDS in Janez Janša iz SDS žal niso izkoristili možnosti brezplačnega finančnega svetovanja. In razlog: nekateri so menda prezaposleni, drugi pa ne želijo odgovarjati. Kakšni so torej Jelinčičev, Erjavčev in Žerjavov portfelj in kakšno oceno smo podali v podjetju i-svetovanje d.o.o. ?

Kakšen portfelj imajo predsedniki parlamentarnih strank?

NAŠA OCENA PORTFELJEV PREDSEDNIKOV PARLAMENTARNIH STRANK:

V Sloveniji zaščita kot temelj osebnih financ močno šepa oziroma je na trhlih temeljih. Tudi pri politikih ni nič drugače, morda je izjema Radovan Žerjav (za katerega pa niso dostopni vsi podatki). Vrednost premoženja preveč temelji na vrednosti nepremičnin, kar je značilno za slovensko razmišljanje. Vprašanje namreč ni, ali imeti nepremičnino v lasti ali ne, ampak ali ta pomeni vir prihodkov ali obveznost do virov sredstev. Če v nepremičnini živimo, je strošek, dokler smo v njej. Do takrat je ni smiselno upoštevati kot pomemben del vrednosti premoženja. Pri vseh sodelujočih politikih je premalo (ali nič) poudarka na načrtovanju dodatne pokojnine, prav tako na vlaganju v različne naložbene oblike kapitalskih trgov. Tudi lastništva delnic slovenskih podjetjih (s tem tudi podpora domačemu gospodarstvu) so izredno šibka. Različni finančni cilji so premalo razčlenjeni, premalo je aktivnega pristopa k ciljem, kot je varčevanje za otrokovo pokojnino (sam ne zagovarjam varčevanja za šolanje otrok). Lahko pa pohvalim omenjene politike, da so bili pripravljeni razkriti podrobnosti o osebnih financah, namen vsekakor ni bil kritizirati posameznika. Politika pa je vseeno ogledalo naše družbe in prav predstavniki politike so tisti, ki so lahko enkraten zgled sedanji in prihodnjim generacijam, ki se bodo morale precej bolj intenzivno ukvarjati s pokojninsko, stanovanjsko problematiko, z visokimi stroški šolanja in podobno.

Radovan Žerjav: Podrobnosti zavarovanj sicer niso razkrite, smiselno pa bi bilo imeti sklenjeno riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente) tako zanj kot za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote je okvirno sedemkratnik letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za otroka vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Prihranki v vrednosti do 10 tisoč evrov na banki lahko pomenijo rezervo ob morebitni izgubi oziroma zamenjavi službe oziroma delovnega mesta kateregakoli izmed partnerjev. Varnostni sklad je pomemben del zrelega upravljanja tveganj in je dobrodošel. Priporočam povišanje na vsaj 20 tisoč evrov za oba partnerja skupaj. Če nikoli ne bo uporabljen, bodo ta sredstva lahko namenjena dodatni pokojnini. Natančno vrednost osebnega premoženja je smiselno oceniti približno enkrat na leto to pomeni zrelo upravljanje družinskih financ.

Karl Erjavec: Zaščite oziroma temelja osebnih financ nima urejenega. Obvezna bi bila sklenitev riziko življenjskega zavarovanja zanj in za ženo s priporočeno zavarovalno vsoto v višini vsaj sedemkratnika letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, pri čemer priporočam zavarovalno vsoto v višini vsaj stokratnika mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. O varnostnem skladu in vrednosti premoženja menim, da sta odlična.

Zmago Jelinčič Plemeniti: Podobno kot pri predhodnikih priporočam sklenitev riziko življenjskega zavarovanja vsaj za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo okvirno sedemkratnik letne neto plače. Žena in oba otroka potrebujejo samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Pohvalno je, da je Zmago Jelinčič brez posojil. Kritika pa leti na oceno vrednosti premoženja, saj zelo veliko ne pomeni nič, če ni jasno začrtanih poti oziroma virov prihodkov, ko bodo prihodki iz naslova plače (in preostalih dodatkov) usahnili ali se zmanjšali.

Igor Mujdrica

Objavljeno v reviji Moje finance, dne 16.12.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava