Vprašanje:

Odgovor: Najprej čestitke za uspešnost podjetja oziroma posledično stabilizacijo družinskih prihodkov. Ker lahko privarčujete približno dva tisoč evrov na mesec, vam bo v dobrih štirih letih uspelo privarčevati še dodatnih 100 tisoč evrov. A vsako predvidevanje prihodnosti je negotovo, zato poglejmo vaš trenutni položaj.

Pravite, da imate zavarovanja za celotno družino dobro urejena, kar je vsekakor temelj za nadaljevanje primernega finančnega načrtovanja.

Najprej denarna rezerva

Sicer niste napisali, v katerih finančnih instrumentih (bančne vloge na vpogled, bančni depoziti …) imate že privarčevanih 100 tisoč evrov, vsekakor pa to vsoto za zdaj lahko upoštevate kot denarno rezervo (tako imenovani varnostni sklad) v primeru izpada oziroma zmanjšanja družinskih prihodkov. Koliko denarja bi morali imeti namenjenega varnostnemu skladu, vam težko natančno predlagam, saj vaših navad in življenjskega sloga ne poznam. Vsekakor pa bi na vašem mestu samo v denarno rezervo namenil od tretjine do polovice že privarčevanih sredstev – torej med 30 tisoč in 50 tisoč evri.

Sami si preračunajte, za koliko mesecev ali let bi ta znesek zadostoval za življenjsko pomembne stroške (nakupa nove obleke ali popravila televizorja na primer ne moremo označiti za življenjsko pomembne stroške) v primeru scenarija, da bi družinski prihodki popolnoma usahnili. Za ta denar je smiselno skleniti več kratkoročnih depozitov z različno ročnostjo – mesec, tri mesece, šest mesecev … Sčasoma, recimo ob finančni osamosvojitvi otrok, boste znesek v varnostnem skladu ustrezno zmanjševali oziroma prilagajali svojim in ženinim potrebam, razliko pa preusmerjali za namen pokojninskega varčevanja.

Za kaj sploh varčujete?

Kot podjetnik se verjetno dobro zavedate, kako pomembno je upravljanje tveganj. Prepoznavati in ovrednotiti tveganja, ki ste jim izpostavljeni, je tudi ključ do uspešnega finančnega načrtovanja na področju osebnih financ. Če posameznik ne ve dovolj natančno, za katere finančne cilje varčuje, ali pa se z denarjem podaja na borzo, čeprav ciljev sploh nima dovolj natančno ovrednotenih in časovno začrtanih, je to po mojem mnenju izjemno tvegano. Tako se za vlaganje na borzne trge ni smiselno odločati, če nimate najprej jasno začrtanih, časovno zarisanih in čim bolj natančno ovrednotenih osebnih oziroma družinskih finančnih ciljev. Šele nato sledi izbira finančnih produktov in storitev, čim bolj primernih vašim ciljem.

Verjetno imate razloge, morda celo slabe izkušnje, da sredstev ne zaupate v individualno upravljanje premoženja in da ne želite kupovati vzajemnih skladov. Če boste samostojno vlagali na borzo, bodite pripravljeni, da boste del časa morali nameniti ustrezni analizi, izbiri in prilagajanju naložb, seveda pa tudi stroškom, nakupnim in prodajnim, ter davkom, ki bi jih morda lahko precej znižali z vlaganjem zgolj v vzajemne sklade ne glede na prehode med njimi. To vsekakor ne pomeni, da vam nakup delnic skladov ETF, ki kotirajo na borzi, odsvetujem, a močno priporočam, da ostanete odprti za vse oblike vlaganja oziroma plemenitenja osebnega premoženja.

Prednosti in slabosti kotirajočih skladov ETF

ETF je pravzaprav delnica; je na indeks vezani portfelj, ki mora čim bolj natančno slediti posameznemu indeksu. Tako je pri ETF zaslediti pogosto usklajevanje portfeljev, kar pomeni veliko trgovanja samo z namenom uskladitve portfeljev. Ker se tovrstno usklajevanje portfeljev indeksu izvaja ne glede na ceno, so skupni stroški (TER – Total Expense Ratio) lahko precej visoki. Enako kot pri vzajemnih skladih je treba tudi pri ETF spoznati njihove različne vrste, določiti pravilna merila za izbor in se nato na podlagi teh meril odločiti o izboru nekega ETF. To pomeni, da je treba že pred vložkom dobro poznati trg in se odločiti, kateri ETF izbrati in kateremu indeksu slediti.

Ob tem je likvidnost trga zelo pomembna, saj vam samo ta zagotavlja, da boste delnico ETF lahko v določenem trenutku tudi prodali. Nižja upravljavska provizija je prav gotovo prednost pri vlaganju prek ETF, saj ni potrebe po poglobljenih analizah in drugih stroških, ki bremenijo recimo vzajemne sklade. A pri ETF mora vlagatelj sam prepoznati bolj oziroma manj perspektivne indekse in se jim seveda tudi sam prilagajati. Takšen način izbire naložb pa seveda zahteva kar nekaj truda in časa.

Strategija kupi in drži je lahko precej zavajajoča ne glede na vrsto finančnih produktov. Strategija ovrednoti, kupi poceni, drži, spet ovrednoti, prilagodi, mogoče drži je namreč tista, ki bi jo moral vsak vlagatelj podrobneje spoznati, hkrati pa se zavedati, da so mu lahko izkušeni upravljavci in analitiki pri tem v precejšnjo pomoč; pa naj bo to posredno ali neposredno.

Torej čim bolj natančno začrtajte in ovrednotite svoje finančne cilje. Pridobite si čim več izkušenj in pazite na denar, ki ste ga že in ki ga še boste privarčevali. Vse, kar zadeva ETF, pa si lahko preberete na spletni povezavi ( http://finance.yahoo.com/etf ).

Stresni časi

Ne pozabite tudi, da smo v obdobju, kjer je na trgu toliko negativnih informacij, da bodo delniški tečaji izredno nihajni. Ob tem so gospodarstva vse bolj povezana, še zlasti pa mednarodni finančni trgi. Vsakršno brezglavo in samostojno vlaganje močno odsvetujem, saj sreča pri naložbenih odločitvah nikoli ne bi smela igrati glavne vloge. Kakršnekoli igre na srečo na kapitalskih trgih pa se sploh v teh časih lahko približajo igranju ruske rulete.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančno izobraževalni seminar Nepredvidljivi kapitalski trgi – darilo v oktobru, mesecu varčevanja
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Vabljeni k ogledu oddaje Prava ideja (rubrika naložbeni nasvet tedna), danes 24.marca 2009 ob 21.uri na TV Slovenija 2
• Zaskrbljujoče razmere v svetovnem finančnem sistemu in kdo je kriv za nastalo situacijo?

• tveganje povezano z obrestno mero; S spremembo obrestne mere se poveča verjetnost, da bo to v obratni smeri vplivalo na vrednost naših naložb. Centralne banke vseh držav z uravnavanjem nivoja obrestnih mer vplivajo na količino denarja v obtoku in s tem tudi na višino inflacije. Čeprav vsak poseg v višino obrestnih mer pusti spremembe na finančnih trgih, so te najopaznejše na trgih z dolžniškimi vrednostnimi papirji (obveznice, menice, komercialni zapisi) in z njimi povezanimi terminskimi instrumenti. Zvišanje obresti povzroči takojšen padec tečajev obveznic vseh dospelosti, pri čemer je negativen vpliv največji pri tistih z najdaljšim rokom dospelosti. Ko centralna banka zniža obresti, ima ukrep ugodne posledice za trg dolžniških vrednostnih papirjev.
• tveganje poslovnega neuspeha podjetja; V zadnjem desetletju je bilo v svetu več primerov zelo velikih in odmevnih stečajev velikih podjetij (Enron, Global Crossing, Parmalat, Lehman Brothers). Podjetja, ki ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti so dolžna ustrezno ukrepati, v najslabšem primeru tudi tako, da gredo v stečaj. Poleg upnikov iz poslovnih razmerij so oškodovani v teh primerih še delavci in delničarji. Cena delnic močno pade, če investitorji samo zaslutijo, da poslovanje podjetja ni v skladu z njihovimi predvidevanji. Če pa se izkaže, da je podjetje v večjih težavah, pa se lahko tečaj delnic v enem trgovalnem dnevu zniža za 60% in več. Tik pred razglasitvijo stečaja se tečaj ponavadi že giblje blizu vrednosti nič. Podobno kot za delnice velja tudi za obveznice s to razliko, da imajo njihovi lastniki več možnosti, da dobijo del sredstev povrnjenih iz stečajne mase.
• tveganje, povezano s tržno ceno; Cena delnice lahko zaradi različnih vzrokov pade oziroma zraste. Včasih ni objavljenih nobenih posebnih novic, ki bi lahko vplivale na tečaje, pa vendar se tečaji močno spremenijo. Njihovo gibanje je zmeraj odvisno od ponudbe in povpraševanja papirjev na trgu. Večja ponudba od povpraševanja povzroča pritisk na tečaje in posledično na njihovo zniževanje. Obratno se zgodi pri povečanem povpraševanju. Zakaj se v nekem trenutku pojavi povečana ponudba ali povpraševanje je potrebno raziskati od primera do primera. Znano je, da sta splošna gonila gibanja tečajev vrednostnih papirjev pohlep in strah investitorjev. Ko je pohlep močnejši od straha, govorimo o trgu bikov, s strahom pa pridejo na površje ”medvedi” in z njimi obdobje medvedjega trga.
• tveganje, povezano z možnostjo pojava inflacije; O pojavu inflacije govorimo takrat, ko se cene blaga in storitev na splošno začnejo dvigovati. Manjša stopnja inflacije je za gospodarstvo zdrava, ker spodbuja njegovo rast, prevelika in nenadzorovana rast cen pa seveda povzroča več škode kot koristi. Da bi ohranili realno vrednost svojih naložb morajo naši donosi preseči vsakoletno stopnjo rasti cen. Če je stopnja inflacije na letni ravni na primer 7%, moramo doseči najmanj 7% donos na vložena sredstva, da bi ohranili njihovo realno vrednost. Šele donos večji od 7% na letni ravni pomeni povečanje našega kapitala. Na informacije o pojavu večjih inflacijskih pritiskov v sicer stabilnih gospodarstvih finančni trgi reagirajo zelo negativno. Investitorji pričakujejo, da se bo centralna banka borila z ukrepi zviševanja obrestnih mer, zato ta pričakovanja takoj vgradijo v tečaje obveznic in delnic. V praksi to pomeni njihovo zniževanje.
• politična tveganja; Včasih vlade posameznih držav sprejmejo ukrepe, ki lahko negativno vplivajo na dobičke podjetij, ki jih ti ukrepi prizadenejo. Ker so gospodarstva med seboj zelo povezana lahko ukrepi ene države prizadenejo tudi podjetja v drugih državah. Ko se je pojavila gospodarska kriza v Argentini in država ni zmogla več poravnati domačih in tujih obveznosti je sprejela ukrepe, ki so prizadeli ne le argentinske državljane. Vse tiste banke, ki so imele v tej državi napeljane tesnejše poslovne zveze, so bile močno prizadete. Z njimi pa tudi lastniki njihovih delnic saj so bili tečaji le-teh pod velikim pritiskom. Ravno tako je ukrep ameriškega predsednika Busha s katerim je uvedel posebne carine na uvoz določenih jeklarskih izdelkov v ZDA povzročil škodo drugim neameriškim podjetjem. Poleg podjetij so škodo utrpeli tudi njihovi delničarji;
• tveganje, povezano s prevarami; Zaradi zavajajočih in napačno prikazanih podatkov, ki jih javnosti in s tem investitorjem posredujejo podjetja sama ali kdo drug, obstaja nevarnost, da bi investitor kupil vrednostni papir, za katerega bi se izkazalo, da nima prave vrednosti. V vseh teh primerih je investitor tisti, ki bo izgubil, in prodajalec tisti, ki bo imel korist od tega. Naloga državne agencije, ki skrbi za nadzor poslovanja vseh udeležencev na trgih vrednostnih papirjev v posamezni državi je, da poskuša zaščititi investitorje. Vedno pa to ni mogoče. Včasih lahko ukrepajo šele, ko je že prepozno. Zato mora vlagatelj v prvi vrsti sam napraviti vse za zaščito tako, da zbere vse razpoložljive informacije in po potrebi poišče strokovni nasvet, preden se odloči za takšno naložbo.

Povzeto iz knjige: Vodnik za preračunljivo investiranje  (avtorica: Mateja Jesenek)

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Kam naj vložim 100 tisoč evrov?
• Vzajemni skladi – kaj v teh težkih časih napraviti z denarjem vloženim vanje?
• Finančna pismenost otrok in Slovencev
• Kako naj poplačam nekdanjega moža – z najemom posojila ali s prodajo vzajemnih skladov?
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Finančno izobraževalni seminar Nepredvidljivi kapitalski trgi – darilo v oktobru, mesecu varčevanja
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?

Dejavniki, ki vplivajo na tečaje delnic

Prvi teh dejavnikov so dejanja investitorjev. Individualni, institucionalni investitorji in upravljavci investicijskih skladov vplivajo s svojimi odločitvami na tečaje vrednostnih papirjev na trgu. V primeru, da jih večina misli, da je tržna cena delnice nekega podjetja presegla ocenjeno vrednost podjetja in je previsoka ter, da je potrebno ustvarjene dobičke zavarovati, začnejo delnice prodajati. Pri tem pride do prevelike ponudbe pri obstoječim povpraševanjem, posledica pa je znižanje tečajev. V primeru, ko večji investitorji ugotovijo, da je obdobje padanja tečajev že predolgo in da je prišel primeren čas za poceni nakupe, povečajo svoje nakupe in s tem tudi zvišajo tečaje. S pojavom elektronskega načina trgovanja se je tehnika trgovanja precej spremenila. Večji investitorji imajo software programe, ki ob ustrezni nastavitvi sami dajejo signale za nakupe in prodajo vrednostnih papirjev. Najpogosteje se uporabljajo in tudi največji vpliv na borzne indekse imajo programi, ki izkoriščajo razlike v odmikih med gibanji gotovinskih delniških indeksov v primerjavi s terminskimi. Če je nivo terminskega indeksa relativno previsok glede na gotovinski indeks, program avtomatično sproži nalog za nakupovanje delnic, ki sestavljajo indeks (npr. S&P 500) in da nalog za prodajo terminskih pogodb. Ta proces v borzni terminologiji imenujemo ”program buying”. V primeru ”program sellinga” je postopek ravno obraten. Programi izvajajo monitoring trga in dajejo avtomatične naloge skozi cel trgovalni dan, vendar je njihova aktivnost običajno največja zadnjo uro pred zaprtjem borze. Nemalokrat lahko opazimo pojav, da je v začetku trgovanja indeks močno negativen, v zadnji uri uradnega dela trgovanja pa naenkrat postane pozitiven.

Drugi pomemben faktor predstavljajo pogoji poslovanja. Podatki kot sprememba dobička na delnico, povečanje oz. zmanjšanje prodaje, širitev poslovanja, odkupi delnic ter napovedane združitve vplivajo na tečaj delnic. Vsako podjetje spremlja vsaj en analitik, ki analizira njegovo tekoče poslovanje in pripravi projekcijo bodočih pričakovanih poslovnih rezultatov. Analitske službe delujejo običajno pod okriljem večjih investicijskih hiš, precej manj pa je samostojnih podjetij, ki se ukvarjajo samo s to dejavnostjo. Predvidevanja večine predstavlja splošno mnenje, ki je pod raznimi imeni tudi objavljeno (npr. First Call). Podjetja na ta mnenja ne morejo neposredno vplivati drugače, kot da posredujejo analitikom čimbolj natančne podatke, ki jih potem uporabijo pri svojih izračunih. Dokler so poslovni rezultati podjetja v skladu s splošnimi pričakovanji, nimajo posebne teže na gibanje tečaja delnic. Temu pa v večini ni tako. Investitorji so pozorni še na tako majhen detajl v bilanci podjetja tako, da se že rahlo odstopanje pokaže na tečaju delnice. Pri večjih odstopanjih, kot na primer večja izguba od pričakovane, pa so reakcije investitorjev zelo velike. Delnica lahko v takšnem primeru pade v enem dnevu tudi za več 10%.

Pogoji poslovanja se tudi spremenijo, če pride do prevzema ali združitve podjetij. Z vidika spremembe tečaja delnic se običajno tečaj delnic prevzemnika (tistega, ki kupuje) zniža, tečaj delnic prevzetega podjetja (tistega, ki se ga kupuje) pa zviša. Ne gre za trdno pravilo, saj ima lahko napoved takšnih dogodkov tudi negativne posledice na tečaje, če se delničarji obeh udeleženih podjetij ne strinjajo z načrti obeh uprav. Razlog znižanja tečaja delnic prevzemnega podjetja je dejstvo, da mora le-to za svoj nakup delničarjem prevzetega podjetja plačati kupnino v obliki gotovine ali v obliki delnic. V obeh primerih gre za odliv sredstev iz podjetja in zatorej za zmanjšanje vrednosti delniškega kapitala. Poleg vsega pa obstaja tudi tveganje, ki ga borza hitro ovrednoti in vračuna v ceno delnic, da posel ne bo prinesel pričakovanih rezultatov. Za cel kup takšnih primerov ni potrebno pogledati daleč nazaj. V času internetnega navdušenja konec devetdesetih let prejšnjega tisočletja je prišlo do realizacije velikega števila prevzemov in združitev po prenapihnjenih cenah in na podlagi neracionalnih odločitev.

Posebne reakcije investitorjev so deležne tudi objave razdelitve delnic in odkupov delnic. V prvem primeru delničarji radi hipno reagirajo na novico z zvišanjem tečajev, vendar je dogodek že naslednji dan pozabljen. V drugem primeru pa nemalokrat ni zaslediti večjih odzivov na novice, ker trajajo odkupi delnic s strani podjetja daljše časovno obdobje.

Pravilo, ki se mu splača prisluhniti, ob takšnih dogodkih pravi: “Kupi govorice, prodaj novice.”

Vladni ukrepi močno vplivajo na gibanje cen delnic. Pri nas je pred leti ukrep Banke Slovenije o uvedbi skrbniških računov za tuje vlagatelje imel za posledico splošno znižanje tečajev delnic, ki je trajalo kar nekaj časa, pravzaprav dokler ukrepa niso odpravili. Še več vpliva imajo v ZDA in preko reakcij na Wall Streetu še na druge mednarodne finančne trge. Pred pomembnim govorom predsednika sveta ameriških centralnih bank vsa dogajanja na borzah kar zamrejo, po govoru pa naenkrat oživijo. Če so investitorji zadovoljni z njegovimi odločitvami, borzni indeksi poskočijo navzgor, v nasprotnem primeru pa so lahko tudi padci precejšnji.

Tudi ostali ukrepi na primer na področju davčne politike in trgovinske politike vplivajo na gibanje tečajev delnic.

Ekonomski indikatorji kot so: objavljeni podatki o stopnji brezposelnosti, stopnji potrošnje, gibanju cen življenjskih potrebščin, rasti produktivnosti, zalogah proizvodov vplivajo na cene vrednostnih papirjev. Vsi kazalniki skupaj dajejo sliko o zdravju gospodarstva.

Mednarodni dogodki in sprememba pogojev. Svetovna gospodarstva so z leti postala zelo povezana in odvisna drug od drugega. Težave v eni državi vplivajo tudi na pogoje poslovanja najmanj pri sosednih državah, če ne že širše. Še največji vpliv na gibanje tečajev delnic po vsem svetu imajo pojavi napetosti v državah proizvajalkah nafte. Ta črna surovina poganja proizvodnjo, omogoča transport, je potrebna za izdelavo cele vrste izdelkov, uporabljamo jo za ogrevanje in še za kaj, zato ni vseeno v kakšnih okvirih se giblje njena cena.

Ravno tako napovedi vojn in teroristični napadi na splošno ne vplivajo ugodno na tečaje delnic. Podjetja v posameznih panogah, kot je oborožitvena industrija, tista, ki se ukvarjajo z varnostnimi sistemi, rudniki plemenitih kovin, predvsem zlata, pa imajo koristi od takšnih razmer in tečaji njihovih delnic običajno rastejo.

Vsa dodatna tveganja, ki se pojavijo ob takšnih dogodkih, borza vračuna v ceno, kar pomeni, da tečaji padejo.

Povzeto iz knjige: Vodnik za preračunljivo investiranje (avtorica: Mateja Jesenek)

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Kam naj vložim 100 tisoč evrov?
• Finančna pismenost otrok in Slovencev
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Finančno izobraževalni seminar Nepredvidljivi kapitalski trgi – darilo v oktobru, mesecu varčevanja
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?

Starši so odgovorni, da najprej sami čim bolje poskrbijo za svojo finančno pismenost, kajti le tako so lahko otroku zgled in ga pravilno vzgajajo. Informacij o tem ni težko dobiti, saj imamo internet, knjižnice, tečaje, seminarje in podobno; problem sta volja in čas, ki ga Slovenci (in tudi ves preostali svet) namenimo za tovrstno izobraževanje. Tega je vse premalo. Slaba finančna pismenost se v naši družbi kaže v čedalje višji stopnji zakreditiranosti prebivalstva, in to predvsem za umetni standard in brezglavo potrošnjo, ki nima nobene povezave s kakovostjo življenja. Likvidnost premoženja prebivalstva je slaba, ljudje se pri vlaganjih napačno odločajo (nakupi in prodaje točno v napačnem času), njihova socialna varnost je izredno slaba, katastrofalno je stanje, ko govorimo o pokojninskem varčevanju, ljudje so podzavarovani oziroma imajo sklenjena neustrezna zavarovanja.

Finančna nepismenost ne ustreza ne družbi, ne gospodarstvu, ne politiki, čeprav se večkrat zdi obratno. Dolgoročno to pomeni kolaps celotnega družbenega sistema. A stvari se vendarle – čeprav zelo počasi – tudi tu premikajo na bolje. Menim, da smo čedalje bolj zainteresirani za svojo izobraženost, vendar prehitro obupamo ob problemih, ki sploh niso povezani s pridobivanjem kakršnega koli znanja, še posebno pa ne s področja osebnih financ. Naša slabost je, da ne znamo biti potrpežljivi, nismo vajeni nenehnega učenja itn. Ker nas osebne finance spremljajo vse življenje, bi morali izobraževanje najprej razumeti kot obvezno vseživljenjsko šolo, nato pa začeti korak za korakom. Če je samo en člen v verigi šibak (eden od staršev na primer), je zelo verjetno, da tudi naslednja generacija ne bo imela ustreznega predznanja. Zanašati se na kogar koli drugega ali na kakršen koli sistem, pa je utopija. Prej ko bomo to sprejeli, prej bodo vidne vsesplošne izboljšave in prej se bodo začele dogajati tudi sistemske spremembe.

~ Klemen Kavčič

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?
• Obvarujte se prazničnih nakupovalnih pasti in prihranite prenekateri evro
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

Vprašanje:

Stara sem 40 let. Po ločitvi sem ostala sama s petletnim sinom v 70 kvadratnih metrov velikem stanovanju. Z nekdanjim možem sva lastnika vsak polovice omenjenega stanovanja, moža pa moram zdaj izplačati. Stanovanje je vredno približno 150 tisoč evrov, kar pomeni, da bi za poplačilo potrebovala okoli 75 tisočakov. Moja plača je 2.100 evrov neto na mesec, tako da bi si dolgoročno posojilo lahko privoščila, a imam dilemo.
Še preden sem spoznala moža, sem del denarja, ki sem ga pred 10 leti podedovala, vložila v vzajemne sklade. Vse naložbe so zdaj vredne 58 tisoč evrov. Imam tri različne globalne sklade pri treh različnih družbah za upravljanje. Zanima me, ali naj te sklade, s katerimi, roko na srce, res nisem še nič zaslužila, prodam in poplačam moža ali naj raje najamem posojilo in sklade obdržim?

Uredite pravne zadeve z možem

Če je bila razveza sporazumna in sta z nekdanjim možem dosegla vsaj minimalno stopnjo soglasja o vsem, zlasti preživnini za otroka, ste lahko pomirjeni. V nasprotnem primeru pa lahko iz prakse dela osebnega finančnega svetovanja brez zadržkov napišem, da se čedalje več staršev, ki ne živijo skupaj z otrokom – to velja za oba starša -, po vsej sili in za vsako ceno želi podlo izogniti plačevanju celo preživnine za otroka.

Ne razumite narobe, ampak izjava, da “morate” izplačati stanovanje, je lahko nevarna, če omenjene stvari niso urejene vsaj približno sporazumno. Imate zelo solidne dohodke in lep kupček premoženja v vzajemnih skladih, zato najprej razmišljam v “varovalni smeri”. Če je zadeva z nekdanjim možem še kakorkoli konfliktna, vam najprej svetujem, da poiščete pravno pomoč, saj vas lahko kakršnekoli nadaljnje poteze precej drago stanejo.

Pravite, da z vzajemnimi skladi niste nič zaslužili. To vsekakor drži, in to ne glede na trenutno tržno vrednost naložb, saj niste ničesar prodajali. Res pa je, da z naložbami tudi niste ničesar izgubili. Če posameznik razmišlja samo o donosnosti, lahko na primer hitro pozabi, da so vzajemni skladi lahko tudi uporabno orodje, morebiten vzvod za zniževanje stroškov oziroma posojilnih obveznosti.

Naslednji pomemben del vašega premoženja je polovica stanovanja, vredna približno 75 tisoč evrov. Seštejte vrednosti skladov in vrednost polovice stanovanja in pomislite, da se je vaša pogajalska moč za pridobivanje ugodnejšega bančnega posojila močno povečala.

Najprej denarna rezerva

Lahko bi vam predlagal, da prodajte vse naložbe v skladih, za razliko do 75 tisoč evrov pa najemite najnižje možno posojilo. Drži, da bi obveznost do banke tako precej zmanjšali, žal pa bi se pojavila druga težava – preveč bi bili izpostavljeni likvidnostnim tveganjem, saj ne bi imeli denarne rezerve v primeru izgube osebnih prihodkov – zamenjava službe, odpoved delovnega mesta, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški … Za ločeno mater mladoletnega otroka, finančno odvisnega od vas, je varnostni sklad nujen.

Predlagam, da pozabite na prodajo celotnega dela premoženja, ki ga imate v skladih. Če bi prodali samo polovico, bi imeli ob morebitni začasni izgubi dohodkov tako privarčevanih dovolj likvidnih sredstev. Če teh sredstev nikoli ne boste potrebovali, bodo lahko soliden varčevalni znesek za dodatno pokojnino. A tudi to je samo začasna rešitev. Denarna rezerva naj namreč ne bi bila izpostavljena visokim tveganjem delniških trgov in stroškom, ampak bi morala biti naložena v najvarnejših in stroškovno najmanj obremenjujočih finančnih produktih – bančne vloge na vpogled, depoziti, tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi.
Zato vam takoj, ko uredite vse potrebno v zvezi s financiranjem druge polovice stanovanja, priporočam, da začnete intenzivno varčevati samo za namen varnostnega sklada. Glede na vaše trenutne dohodke vam priporočam denarno rezervo v vrednosti vsaj 15 tisoč evrov. Morda boste varčevali nekaj let, da dosežete tako velik varčevalni znesek, a s tem ni nič narobe.

Najem posojila

Sam bi se odločil za prodajo polovice skladov, za razliko do 75 tisoč evrov (46 tisoč evrov) pa bi najel stanovanjsko posojilo z zastavo nepremičnine, s fiksno obrestno mero in z odplačilno dobo 10 let. Skupni stroški posojila bi se vam zaradi krajše odplačilne dobe precej znižali, tveganja visokih nihajnosti obrestnih mer (in posledično višine mesečnih anuitet) bi omejili, res pa je, da v tem primeru računajte na mesečno anuiteto okoli 500 evrov.

Zavarujte se

Ne pozabite pa še na nekaj. Kaj, če bi umrli? Kaj, če bi se tako močno nezgodno poškodovali, da dela nikakor več ne bi mogli opravljati? To sta pomembni vprašanji, odgovore pa poznate samo vi sami. Karkoli bi se že lahko zgodilo, pa prej ne bi pomislili na finančne posledice, bi vas lahko drago stalo, prav tako vašega sina. Tako vam brez zadržkov priporočam sklenitev izključno rizičnega življenjskega zavarovanja za primer smrti in sklenitev nezgodnega zavarovanja samo za primer trajne invalidnosti.
S poceni zavarovalnimi produkti lahko močno omilite dve pomembni tveganji oziroma finančne posledice, ki bi se pojavile ob njih. Umestno je tudi vprašanje, kakšne finančne posledice bi sami utrpeli, če bi se vaš sin – sploh še dokler je finančno popolnoma odvisen od staršev – močno nezgodno poškodoval. Tudi o tem tveganju je smiselno razmisliti in ga omiliti, saj je cenovno dostopno in izredno lahko rešljivo s sklenitvijo samostojnega nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti za otroka.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno izobraževalni seminar Nepredvidljivi kapitalski trgi – darilo v oktobru, mesecu varčevanja
• Davčne pogodbe med Švico in Nemčijo lahko končajo bančno tajnost v Evropi
• Družbi i-svetovanje d.o.o. in Denarni supermarket d.o.o. sklenili dolgoročno sodelovanje
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?

V zadnjem času smo opazili, da so banke začele vlagatelje bombardirati z različnimi kombiniranimi varčevalnimi produkti; najbrž želijo denar bančnih varčevalcev počasi preusmeriti na kapitalske trge, saj konec leta poteče neomejeno jamstvo za vezane vloge; preverili smo, kaj ponuja nekaj naključno izbranih kombiniranih produktov, in jih ocenili. 

1. Hypo dvojček (Hypo banka)

Gre za kombinacijo depozita za leto dni in naložbe v sklade Hypo. Polovico sredstev vežete za dobo enega leta, polovico pa gre v sklade Hypo, ki jih vlagatelj izbere sam. Stroški vlaganja v sklade so odvisni od vrste sklada, naložbene politike in zneska vplačila; za sklade, ki so izpostavljeni višjim tveganjem in katerih upravljanje je bolj aktivno, so vstopne provizije in upravljavski stroški navadno višji. Za Hypo Dynamic Equity, ki je delniški sklad z višjim tveganjem, je vstopna provizija do pet odstotkov, upravljavska pa 1,75 odstotka. 

Vlagatelj lahko kadarkoli vloži zahtevek za izplačilo svojih sredstev, tudi pred potekom vezanega depozita, izstopne provizije za sklade Hypo ni. Donosnost je odvisna od vrste vzajemnega sklada delniški ali obvezniški -, pri čemer so seveda delniški -navadno bolj donosni, a tudi bolj tvegani, nasprotno velja za obvezniške. Ob predčasnem pretrganju pogodbe bi stroški znašali 0,5 odstotka vrednosti vezanega depozita in pripadajočih obresti oziroma minimalno 25 evrov, a ne več od obračunanih obresti. Pri vezavi 15 tisoč evrov bi po pretrganju na polovici enoletnega depozita tako banki plačali 76 evrov.

Komentar Mojih financ: Zavedati se je treba, da lahko stroški naložbe v sklad krepko oklestijo sicer lepe obresti, ki se v letu dni natečejo iz depozita – vstopni stroški v delniški sklad, ki je najdražji, so lahko do pet odstotkov, depozit pa prinaša 4,5 odstotka. Vlagatelj si torej z depozitom kupi vstopne stroške v sklad, a bi lahko bilo ugodneje, če bi recimo počakal na akcijo, ko družbe za upravljanje ponudijo vstop v sklade po znižani ali celo nični vstopni proviziji, depozit pa bi po sicer nekoliko nižji obrestni meri vezal posebej. 

Glede na to, da gre za enoletni depozit, naložbo v sklade pa je priporočljivo obdržati dlje časa, dobimo občutek, da je privlačni depozit predvsem vaba za vlagatelje v vzajemne sklade. Končna dolgoročna donosnost tega produkta bo tako odvisna predvsem od uspešnosti upravljanja skladov oziroma razmer na kapitalskih trgih.

2. Dvojna turbo priložnost (Raiffeisen banka)

Gre za paket depozita banke in investicijskih skladov družb Raiffeisen Capital Management oziroma Allianz Global Investors. Polovico sredstev naložite v depozit, polovico pa v izbrane sklade. Vezave predčasno ni mogoče pretrgati. Stroška v skladih sta vstopna provizija, ki se med skladi razlikuje in se giblje med štirimi in petimi odstotki vplačanega zneska (izstopne provizije ni) ter upravljavska provizija, ki je na letni ravni do 2,5 odstotka.

Komentar Mojih financ: Obrestna mera za depozite je v primerjavi s preostalo ponudbo pri nas zelo visoka in privlačna. Ob tem je zanimivo, da so obresti vezave za krajšo dobo višje kot pri daljši vezavi, kar je v nasprotju s siceršnjo bančno ponudbo. Iz tega lahko sklepamo, da želi banka privabiti več vlagateljev, ki bi sklenili trimesečno vezavo, kot tistih, ki bi sklenili letno, kar je sicer nenavadno. To najbrž tudi pomeni, da je depozitni del predvsem trženjsko orodje za pridobivanje novih vlagateljev v vzajemne sklade – depozit poteče, vlagatelji v sklade pa ostanejo. 

Vlagatelj si torej z depozitom kupi vstopne stroške, a bi bilo, kot je omenjeno že v prejšnjem primeru, najbrž ugodneje, da bi počakal na akcijo družb za upravljanje, ki ponuja vstop v sklade po znižani ali celo nični vstopni proviziji, depozit pa bi po sicer nekoliko nižji obrestni meri vezal posebej. Skupna dolgoročna donosnost je odvisna predvsem od skladov.

3. Kombinirana naložba (Abanka)

Del naložbe je depozit s spremenljivo obrestno mero, del pa naložba v Krovni sklad Abančne DZU. Naložba se sklene v razmerju 60 proti 40, sredstva je mogoče vložiti po lastni izbiri v podsklade Krovnega sklada Abančne DZU. Pretrganje vezave je mogoče le v izjemnih primerih, če je to po letu dni, pa vlagatelj plača 1,25 odstotka od depozita oziroma najmanj 80 evrov. S sredstvi, vloženimi v sklade, pa lahko vlagatelj razpolaga kadarkoli. Pri naložbi v podsklade se obračunajo vstopni stroški, upravljavska provizija in provizija za skrbniške storitve ter izstopni stroški pri izplačilu sredstev.

Komentar Mojih financ: Vezava denarja v tem produktu je v nasprotju z nekaterimi drugimi mogoča tudi za daljše obdobje, kar pomeni, da lahko v kombinaciji vzporedno varčujete tudi dalj časa. Večji del – 60 odstotkov vplačila – je namenjen depozitu, torej je “na varnem”, če seveda vložek ne presega 100 tisoč evrov, torej zneska, ki bo v prihodnje še sodil v sistem zajamčenih bančnih vlog. Obrestna mera je spremenljiva, vezana na šestmesečni EURIBOR. 

Ta hip je skupna obrestna mera nekoliko nižja, kot jo ponujajo nekatere banke za fiksne obresti, a boste pri srednje- in dolgoročni vezavi gotovo deležni ugodnejših obresti, saj so zdaj obrestne mere (EURIBOR) še vedno blizu zgodovinskega dna. Dolgoročno, recimo v obdobju 30 let, pa je pričakovati več nihanj obresti. Skupna dolgoročna donosnost bo torej odvisna od gibanja obrestnih mer in uspešnosti skladov na kapitalskih trgih. Pri večletni bančni vezavi je treba biti pozoren tudi na davčni vidik, in sicer se splača obresti iz vezave pripisovati sproti vsako leto, s čimer se izkoristi tisoč evrov davčne olajšave na leto, in ne šele po koncu varčevanja.  

4. NLB Naložbeni par (NLB)

Ena od možnosti tega produkta je, da poleg depozita vplačate življenjsko zavarovanje z enkratnim vplačilom premije, pri čemer lahko izbirate med: NLB Vita Razigrana, NLB Naložba Vita Plus, NLB Vita Zanesljiva in NLB Vita Izbrana. Zavarovalna vsota je odvisna od izbranega produkta življenjskega zavarovanja. Druga možnost je vplačilo v katerikoli podsklad družbe NLB Skladi, lahko tudi v več skladov hkrati; stroški so enaki kot pri samostojnih vplačilih v sklad. 

Pri obeh različicah sta na voljo dve možnosti glede na razmerje med depozitom in naložbo (50 proti 50 oziroma 85 proti 15). Od razmerja vplačila sta odvisna tudi minimalni znesek vplačila in obrestna mera. 

Dodajmo še, da lahko obrestno mero za depozit, ki velja v okviru produkta NLB Naložbeni par (v razmerju 50 proti 50), izkoristijo tudi imetniki storitve individualnega upravljanja premoženja. Ti morajo vložiti dodatna denarna sredstva, in sicer vsaj 10 tisoč evrov; komitenti, ki na novo sklenejo pogodbo, pa morajo v upravljanje vložiti vsaj 60 tisoč evrov.

Komentar Mojih financ: Naložbeni par 85 proti 15 je manj tvegan, vendar pa mora vložek presegati 10 tisočakov, kar ni vsakomur dostopna vsota. Poleg tega je depozit v tem paru slabše obrestovan. Pri dolgoročnih depozitih s fiksno obrestno mero je treba opozoriti, da se bodo obrestne mere v prihodnjih letih verjetno poviševale, zato dolgoročna vezava po zdajšnjih fiksnih obrestnih merah v prihodnje morda ne bo več tako ugodna, kot lahko deluje zdaj. 

Če se odločimo za eno od zavarovanj, moramo biti pozorni na to, kaj to obljublja. Nekatera od teh, ki so na voljo, imajo zajamčeni donos. Obljubljajo sicer večje donose, če bo zavarovalnica pri upravljanju uspešna, a ker gre pri teh navadno za zelo konservativne in netvegane naložbe, na koncu potem vendarle niso zelo donosne. Druga zavarovanja so vezana izključno na sklade, pri čemer se lahko odločimo za različno tvegane naložbene politike. Pri srednje tveganih, recimo mešanih skladih, je predvidena letna donosnost šest odstotkov. To je sicer več kot v konservativnejših skladih ali bančnem depozitu, je pa seveda bolj tvegano; ker za predvideno donosnost ni nobenega zagotovila, obstaja tudi možnost, da vlagatelj na koncu ostane brez dela glavnice.  

Sicer pa z vidika stroškov in tudi preglednosti teh na splošno velja, da je bolje vlagati v sklade neposredno, zavarovati pa se posebej.

 5. Bonus depozit (Unicredit banka)

Pri tem produktu gre za kombinacijo depozita in brezplačnega zavarovanja za primer nezgodne smrti pri zavarovalnici Generali . Ob predčasnem pretrganju vezave depozita mora varčevalec plačati nadomestilo za predčasni odstop od pogodbe, in sicer odstotek oziroma najmanj 50 evrov od zneska privarčevanih sredstev, torej glavnice in obresti skupaj, na dan razvezave depozita. Za lažjo predstavo: če bi za leto dni vezali 15 tisoč evrov po obrestni meri 3,5 odstotka in bi po šestih mesecih sredstva depozita nujno potrebovali, bi stroški predčasnega pretrganja vezave znašali 152 evrov. Zavarovalna vsota je odvisna od ročnosti depozita. 

Komentar Mojih financ: Obrestna mera za depozit v okviru tega produkta je v primerjavi z nekaterimi drugimi bankami, tudi tistimi, ki niso v tem pregledu, kar ugodna, zato je sredstva v tem produktu smiselno vezati, sploh ker je brezplačno še dodatno zavarovanje za primer nezgodne smrti. Vendar pa je minimalni znesek vezave (10 tisoč evrov) precej visok, tako da številnim navadnim smrtnikom ni dosegljiv.  

Preverili smo tudi, koliko bi nas sicer stalo zavarovanje, ki ga tukaj dobimo brezplačno. Za sklenitev nezgodnega zavarovanja za primer nezgodne smrti za leto dni z zavarovalno vsoto 15 tisoč evrov bi pri tej zavarovalnici recimo 39 let stara ženska sicer plačala 32,13 evra (oziroma 2,68 evra na mesec). Za dve leti z zavarovalno vsoto 30 tisoč evrov pa 59,93 evra na leto (4,99 evra na mesec). Gre za neto premije, h katerim je treba prišteti 6,5-odstotni davek od prometa zavarovalnih poslov, če zavarovanje traja manj kot 10 let.  

Nevednost lepo prodaja kombinirane produkte

“Banke s kombiniranimi produkti sredstva zadržijo pod svojim okriljem in s temi precej preprosto ustvarjajo dobičkonosen posel,” o kombiniranih produktih meni finančni svetovalec iz podjetja i-svetovanje Igor Mujdrica. Prav nič čudnega ni, da je na bančnem trgu toliko tovrstnih produktov, saj je ta hip denarja v depozitih in vlogah na vpogled ogromno. Obrestne mere v redni ponudbi so še vedno nizke, vendar je pričakovati njihovo zvišanje v prihodnjem letu. 

“Sicer pozdravljam dodatno spodbujanje prebivalstva k vlaganju, a ne za vsako ceno,” je zadržan Mujdrica. Vlagatelji namreč radi pozabljajo, da je le depozit, torej del naložbe, razmeroma varna oblika varčevanja. Investicijski skladi pa niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Tako banka ne jamči za donosnost naložbe v sklade. 

Druga plat medalje so različni stroški, s katerimi so obremenjeni prav vsi skladi. “Tudi če banke v tovrstnih kombiniranih ponudbah večinoma omogočajo možnost vlaganja v investicijske sklade brez vstopnih stroškov, je treba celoten stroškovnik investicijskih skladov in posledično tudi vpliv na morebitni izkupiček oziroma donosnost razumeti do zadnje podrobnosti,” opozarja sogovornik. Poleg vstopnih stroškov je treba poznati tudi morebitne izstopne stroške, upravljavsko provizijo, ki je najvišji strošek, pa tudi obdavčitev investicijskih skladov. Še bolj je to pomembno pri kombinaciji depozita in naložbenega življenjskega zavarovanja, kjer gre celo za kombinacijo treh različnih finančnih produktov – depozita, življenjskega zavarovanja in investicijskih skladov. 

“Tu je močno priporočljivo poznati namen, stroškovnik in cilj vsake finančne oblike posebej. Če se posameznik za nakup odloča samo zaradi privlačne depozitne obrestne mere, ki je pogojena z nakupom dodatnega finančnega produkta, lahko to označimo za nič drugega kot za nepremišljenost,” je prepričan Mujdrica.

Kaj pa donosnost kombiniranih produktov?

V reklamnih gradivih ni nobenega govora o pričakovanih donosih, saj teh ne more prav nihče natančno napovedovati. “Se je pa oglaševanje na podlagi pretekle donosnosti precej izboljšalo; pretekla donosnost namreč ni nobeno zagotovilo za prihodnjo donosnost. Ta je v preteklosti naredila več škode kot koristi oziroma povzročila zelo nerealna pričakovanja, “se spominja Mujdrica. 

Vlagatelj se mora najprej zavedati, da z višjo pričakovano donosnostjo nekega finančnega produkta prevzema tudi večje naložbeno tveganje. “Temu se pri vlaganju v sklade nikakor ni mogoče izogniti, zato je treba naložbena tveganja tudi dobro razumeti. To je namreč tudi najpomembnejši pogoj za uspešno vlaganje, saj prav nobena kombinacija finančnih produktov ne odtehta tveganj, ki ga pomenijo investicijski skladi,” opozarja finančni svetovalec. Predvsem pa ne smemo pričakovati, da bo visoka obrestna mera depozita lahko občutno popravila morebitne večje izgube v investicijskem delu produkta. 

Ali ni nemara bolje oblike varčevanja, zavarovanja in naložb med seboj ločiti?

Mujdrica pravi: “Najpomembnejše je dobro poznavanje in razumevanje vloge posameznega finančnega produkta znotraj celovitega finančnega načrtovanja. Če se posameznik osredotoči na pomen, prednosti in slabosti posameznih oblik finančnih produktov, je izbor teh vedno šele na koncu. Žal si večina za to ne vzame dovolj časa in prav zato so kombinacijski finančni produkti največkrat prodajno izjemno uspešni.” 

Zato sogovornik vsakomur močno priporoča, da podrobno prebere vse splošne pogoje, prospekte, poročila in povzetke, preden se odloči za kakršnokoli naložbeno obliko – pa naj bo ta kombinirana ali samostojna, saj je neznanje vedno tudi najdražje.

Opomba: Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.11.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?

~ vir: Bloomberg

Preberite več

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Kako naj poplačam nekdanjega moža – z najemom posojila ali s prodajo vzajemnih skladov?
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno izobraževalni seminar Nepredvidljivi kapitalski trgi – darilo v oktobru, mesecu varčevanja
• Družbi i-svetovanje d.o.o. in Denarni supermarket d.o.o. sklenili dolgoročno sodelovanje
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Finančna zaščita na področju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji

VPRAŠANJE:

ODGOVOR: Odločno ste napisali, da boste začeli varčevati za pokojnino – pohvalno. Ob tem bi si želel še, da je moje predvidevanje, da ste tudi dovolj disciplinirani za dolgoročno varčevanje, pravilno. Zakaj? Ker to pomeni, da ste pripravljeni celotno obdobje varčevanja znanje s področja osebnih financ nadgrajevati in tako sami čedalje bolj zrelo vplivati na odločitve v povezavi z njimi.

Če moje predvidevanje drži, potem bi vam bilo neetično svetovati kakršnekoli zaveze k dolgoročnim pogodbam, pa naj bodo to varčevalni načrti vzajemnih skladov, investicijska zavarovanja (to je drugi naziv za življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem oziroma naložbena zavarovanja), investicijska pokojninska zavarovanja ali druge podobne oblike finančnih produktov. Vzemiva pod drobnogled vsako od oblik, ki vas zanimajo.

1. Varčevalni načrt pri vzajemnih skladih

Varčevalni načrt pri vzajemnih skladi je obročno vplačevanje manjših zneskov v vzajemni sklad, pri katerem se celotna vstopna provizija navadno vplača vnaprej glede na predvideno vsoto vplačil v dogovorjenem varčevalnem obdobju. V nasprotju z običajnim, sprotnim vplačevanjem v vzajemne sklade, ko se vstopna provizija obračunava sproti ob vsakem nakupu točk, se pri varčevalnih načrtih večji del provizije plača v začetku, pozneje, torej pri nadaljnjih vplačilih, pa manj ali nič.

Poglejva na zadeve s finančnega vidika. Ali se meni kot tržniku investicijskih skladov (ne pozabite, to med drugim tudi sem) bolj splača prodati vzajemni sklad (reciva, da ima ta triodstotno vstopno provizijo), v katerega boste vsak mesec morda vplačevali po 100 evrov, jaz pa bom vsakič, ko boste oziroma če boste vplačali ta znesek, zaslužil tri evre, ali se mi bolj splača prodati varčevalni načrt za 10 let, pri katerem boste vnaprej plačali celotno vstopno provizijo, ki vas bo pri mesečnem varčevanju 100 evrov stala 360 evrov (100 x 12 x 10 x 3 odstotke)?

Ne pozabite za 360 evrov me družba za upravljanje investicijskih skladov nagradi v obliki zaslužka takoj ko podpiševa pogodbo za varčevalni načrt in vplačate prvi obrok in celotno vstopno provizijo. Če to razumete, potem poznate glavni razlog, da so se na slovenskem trgu varčevalni načrti sploh pojavili v takšni obliki. Sicer se varčevalni načrti med kupci oziroma vlagatelji niso ravno razcveteli, saj niso imeli posebnih prednosti v primerjavi z neposrednim vlaganjem v sklade; vse do pojava krovnih skladov, ki omogočajo, da varčevalni načrt razporedite med njihove podsklade, opravljate neobdavčene prenose vlog iz enega podsklada v drugega in podobno.

Če govoriva o razvoju varčevalnih načrtov, je to obdobje prav zdaj. Težavo vidim v tem, da se v ozadju še vedno skriva velik interes tržnikov, hkrati pa družbe za upravljanje s tovrstnimi produkti vlagatelje nekako prisilijo, da sredstva zadržijo v njihovem upravljanju. Ob morebitnem predčasnem odstopu od varčevalnega načrta vlagatelj znesek vnaprej plačane vstopne provizije namreč izgubi. Da ne bom samo kritiziral in, roko na srce, celo v lastno skledo pljuval varčevalni načrti pri vzajemnih skladih imajo tudi prednosti, a že samo ime kliče k tržnim anomalijam, ki smo jih v zadnjih letih opazili predvsem na področju življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem, skrite pod množico različnih, rahlo zavajajočih imen.

Investicijski načrt namesto varčevalni bi bil za splošno razumevanje finančnih produktov, seveda pa tudi tveganj ob njih, po mojem mnenju boljši izraz, verjetno pa ne toliko tržno zanimiv. Nasvet ob varčevalnih načrtih pazite, kdo vam jih prodaja in kaj vam za to skozi celotno investicijsko (ne varčevalno) obdobje ponuja. V primeru je omenjenih 360 evrov provizije in ni ga tržnika, ki ga ne bi zamikal tak izkupiček s podpisom samo ene pogodbe. Zato pazljivo.

2. Investicijsko zavarovanje

Investicijsko zavarovanje je spet precej površen, lahko rečem tudi zavajajoč izraz, saj se v njegovem jedru skriva življenjsko zavarovanje, vezano na investicijske sklade. Po domače povedano, je to ena od oblik življenjskega zavarovanja. Vprašanje, ki si ga morate torej najprej postaviti, je, ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete. Iz navedenih podatkov sklepam, da ne. Če nimate nikogar, ki bi bil finančno odvisen od vaših prihodkov otrok, partnerja, ostarelih staršev z zdravstvenimi težavami , in če nimate najetih višjih dolgoročnih posojil, potem življenjskega zavarovanja ne potrebujete pa za kakršnokoli obliko že gre.

Želite moje mnenje o tržniku, ki vam ga ponuja, čeprav ga po vsej verjetnosti ne potrebujete? Spomnite se omenjenih 360 evrov provizije iz prejšnjega odstavka in to provizijo podvojite (govorim zelo v grobem). Tako ste spoznali glavni razlog, zakaj vam nekdo želi prodati tovrstne oblike finančnih produktov.

Naj omenim še novost – kmalu je pričakovati, da bodo imeli prihodnji zavarovanci (sklenitelji naložbenih zavarovanj) končno le informacijo, katere stroške in v kolikšni višini jih bodo plačevali, torej bodo vedeli, koliko denarja (premije) gre res v naložbe in koliko denarja se porabi za druge namene. To je bilo do zdaj pri večini naložbenih zavarovanj skoraj nemogoče, tako da lahko pričakujemo zniževanje stroškov pri naložbenih policah, s tem pa verjetno tudi precejšnje zmanjšanje tržnih anomalij.

3. Investicijsko pokojninsko zavarovanje

Investicijsko pokojninsko zavarovanje je oblika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po sestavi je sicer zelo podobno naložbenemu zavarovanju, ker pa nima kritja rizikov, gre večji delež premije v naložbe, tako je načeloma končni izkupiček res večji. V nasprotju s klasičnimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji, ki imajo zajamčen donos, pri tej obliki sami prevzemate naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti sredstev na osebnem pokojninskem varčevalnem računu. Premija se namreč tudi tu nalaga v investicijske sklade.

Močno pozdravljam razvoj tovrstnih finančnih produktov, za katere sem prepričan, da se bodo v prihodnjih letih močno razširili na našem trgu, a po drugi strani imam zadržke predvsem zaradi omejenega izbora že sestavljenih naborov naložb, zaradi prevelikega poudarjanja, da so ti z davčnega vidika ugodnejši od vzajemnih skladov, medtem ko so prejemki pokojnine iz njih obdavčeni v skladu z zakonom o dohodnini, plačati je treba izstopne stroške ob pretrganju in podobno.

Končno je videti premike v razvoju pokojninskih zavarovanj, a menim, da bo preteklo še precej vode, preden bodo pokojninska, zavarovalniška, davčna in dohodninska zakonodaja v Sloveniji delovale kakovostno sinergijsko za razvoj visokokakovostnih oblik pokojninskih varčevalnih oziroma investicijskih produktov. Resnično pa upam, da se motim.

4. Drugo

Kaj torej še ostane? Nič drugega, kot da si najprej ustvarite dovolj veliko denarno in likvidno rezervo. Varčujte, dokler nimate v bančnih depozitih vsaj osem do 12 mesečnih prihodkov. Ta denar je namenjen za zaščito samo in izključno enega tveganja – morebitne izgube zaposlitve oziroma prihodkov. Sicer vam želim, da vam sredstev nikoli ne bi bilo treba črpati iz te rezerve, hkrati pa vam bo zagotavljala miren spanec in jo boste, če je ne boste nikoli uporabili, namenili pokojnini.

V obdobju varčevanja v tako imenovani lastno ustvarjeni varnostni sklad pa se najprej intenzivno izobražujte na področju osebnih financ in si po potrebi poiščite pomoč za čim bolj natančne izračune vrednosti svojega finančnega cilja torej pokojnine. Ko bo finančni cilj dovolj natančno ovrednoten oziroma ko boste vedeli, koliko denarja boste pravzaprav sploh potrebovali v upokojitvenih letih, šele sledi izdelava načrta za dosego tega cilja in na koncu izbira različnih finančnih produktov, primernih za vaš cilj.

Vse, kar potrebujete ta hip, je že omenjeni varnostni sklad, ne smem pa pozabiti še na samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti (zavarovalno kritje naj bo vsaj 100-kratnik vaše mesečne plače), ki vas bo finančno ščitilo, če svojega dela zaradi morebitne hude poškodbe morda sploh ne bi mogli več opravljati.

Ugotovite, kaj potrebujete v tem življenjskem obdobju, in kupujte samo tisto, kar res potrebujete.To še zlasti velja na področju osebnih financ in to se vedno tudi najbolj splača.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 21.07.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Nezgodno zavarovanje in odškodnina – ostal sem praznih rok!
• Preverite, kako bi morali biti zavarovani
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Zavarovanja za primere hudih in rizičnih bolezni

Portfelj in cilji varčevanja

Vrednost portfelja: Približno 50 tisoč evrov
Cilji varčevanja: V družini nas je pet članov. Starejša otroka sta že preskrbljena, mlajšemu, star je 12 let, pa mesečno polagam 30 evrov v vzajemni sklad Infond Uravnoteženi. Trenutna vrednost je 2.600 evrov. Skupaj z ženo za pokojnino mesečno vlagava po 250 evrov. Njej do pokojnine manjka še vsaj 12 let, meni pa še najmanj 18 let.
Ročnost varčevanja: Naložbe so dolgoročne oziroma bova varčevala vsaj še 10 let.
Pričakovana donosnost: Pričakujem osem do 12-odstotno donosnost na leto, načelno sem naklonjen tveganju, saj gre za dolgoročne naložbe.

Naš odgovor: Večina zakoncev z otroki se sprašuje, ali je pomembneje varčevati za dodatno pokojnino ali za šolanje otrok. Iz vašega primera je razvidno, da s soprogo intenzivno varčujeta za dodatno pokojnino, pa tudi za otroka, kar je pohvalno. Presodite oziroma poskusite čim bolj natančno izračunati, kolikšen strošek bi lahko pomenilo šolanje najmlajšega otroka po koncu osnovne in srednje šole, če bo vajino finančno pomoč seveda sploh potreboval (upoštevajte seveda tudi morebitne stroške otrokovega bivanja in življenjske stroške).
Ta korak je pomemben zato, da vas nepredvideni stroški ne bi neprijetno presenetili. Zgodovina razvitih šolskih sistemov kaže, da se stroški lahko vsakih osem let celo podvojijo. Uravnoteženi vzajemni sklad lahko označim kot primernega za tovrstno varčevanje, saj sredstev najverjetneje ne boste potrebovali še približno sedem let.
Če upoštevamo, da bodo preostale naložbe in mesečno varčevanje 250 evrov v celoti namenjeni dodatni pokojnini, imamo grobo izhodišče za prve ocene, ali boste privarčevali dovolj za ta finančni cilj. Za grobo oceno bomo vzeli primer, da 250 evrov od tega trenutka (podatka, kdaj sta začela varčevati, žal nimam) namenjata bančnemu depozitu ali pa vzajemnemu skladu z zelo konservativno naložbeno politiko.
Drugače povedano – predstavljajte si, da bo ta denar zgolj ohranjal svojo vrednost v primerjavi z inflacijo. Soproga bi tako po 12 letih privarčevala 12 krat 12 krat 125 evrov, kar je 18 tisoč evrov, vi pa po 18 letih 18 krat 12 krat 125 evrov, kar je 27 tisoč evrov. Za delnice in vzajemne sklade v trenutni vrednosti 50 tisoč evrov bomo upoštevali pričakovano realno donosnost okoli šest odstotkov na leto. Pod temi pogoji, in če se bo denar plemenitil še nadaljnjih 18 let, se lahko vrednost portfelja poviša na približno 142 tisoč evrov.

Kako vam lahko takšni izračuni in ocene sploh lahko pomagajo? Predstavljajte si, da ste ta trenutek upokojeni, s soprogo pa imata na voljo vsak polovico privarčevanega – vsak približno 93.500 evrov. Državno pokojnino sicer prejemata, a ta je 50 odstotkov osebnih prihodkov iz obdobja, ko sta bila še zaposlena. Oba bosta živela še 25 let in potomcem ne nameravata zapustiti ničesar, razen nepremičnine, v kateri bivata.

Za popolno izčrpanje glavnice privarčevanega denarja v obdobju 25 let tako lahko pričakujeta vsak približno 300 evrov mesečne rente. Temu znesku prištejte državno pokojnino (predvidoma 50 odstotkov prihodkov) in se vprašajte, ali bi lahko s tem denarjem brezskrbno živeli do konca svojih dni. Če je odgovor pritrdilen, ste na zelo dobri poti, da finančni cilj tudi dosežete. Ravno konservativnejši izračuni, ki so v večini primerov edino pravo izhodišče, lahko varčevalcem oziroma investitorjem pokažejo realnejšo sliko na poti doseganja finančnih ciljev.
Izbira ali realokacija finančnih produktov pride na vrsto vedno na koncu in je edina pravilna pot pri načrtovanju osebnih financ. Pri trenutni sestavi vašega naložbenega portfelja predlagam zmanjšanje izpostavljenosti slovenskemu trgu kapitala na največ 20 odstotkov celotnega portfelja.

Ne glede na to, da je drugi del portfelja večinoma razpršen na razvite trge kapitala, vanj pa so vključeni tudi trgi v razvoju, ki jim sicer niste pretirano izpostavljeni, portfelj ne vključuje različnih naložbenih razredov. Upoštevajte, da lahko že groba sestava, ki vključuje 60 odstotkov delnic, 20 odstotkov obveznic, 10 odstotkov denarja in 10 odstotkov alternativnih investicijskih oblik (nepremičninski skladi, žlahtne kovine in podobno), naložbeni portfelj močno stabilizira, ne da bi bili prikrajšani za večjo morebitno donosnost.

Avtor: Boris Škaper

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Pokojninsko varčevanje – trideset evrov na mesec ni dovolj
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?

Revija Moje finance je k oceni osebnega portfelja v prednovoletni izdaji povabila vse predsednike parlamentarnih strank. Odzvali so se Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS, Karl Erjavec iz Desusa in Radovan Žerjav iz SLS. Reviji Moje finance so zaupali večino podrobnosti o svojem osebnem premoženju: o mesečnih dohodkih, naložbah v delnice in vzajemne sklade, prihrankih v banki, zavarovanjih, vrednosti nepremičnin. Po drugi strani pa Borut Pahor, predsednik vlade in SD, Gregor Golobič iz Zaresa, Katarina Kresal iz LDS in Janez Janša iz SDS žal niso izkoristili možnosti brezplačnega finančnega svetovanja. In razlog: nekateri so menda prezaposleni, drugi pa ne želijo odgovarjati. Kakšni so torej Jelinčičev, Erjavčev in Žerjavov portfelj in kakšno oceno smo podali v podjetju i-svetovanje d.o.o. ?

Kakšen portfelj imajo predsedniki parlamentarnih strank?

NAŠA OCENA PORTFELJEV PREDSEDNIKOV PARLAMENTARNIH STRANK:

V Sloveniji zaščita kot temelj osebnih financ močno šepa oziroma je na trhlih temeljih. Tudi pri politikih ni nič drugače, morda je izjema Radovan Žerjav (za katerega pa niso dostopni vsi podatki). Vrednost premoženja preveč temelji na vrednosti nepremičnin, kar je značilno za slovensko razmišljanje. Vprašanje namreč ni, ali imeti nepremičnino v lasti ali ne, ampak ali ta pomeni vir prihodkov ali obveznost do virov sredstev. Če v nepremičnini živimo, je strošek, dokler smo v njej. Do takrat je ni smiselno upoštevati kot pomemben del vrednosti premoženja. Pri vseh sodelujočih politikih je premalo (ali nič) poudarka na načrtovanju dodatne pokojnine, prav tako na vlaganju v različne naložbene oblike kapitalskih trgov. Tudi lastništva delnic slovenskih podjetjih (s tem tudi podpora domačemu gospodarstvu) so izredno šibka. Različni finančni cilji so premalo razčlenjeni, premalo je aktivnega pristopa k ciljem, kot je varčevanje za otrokovo pokojnino (sam ne zagovarjam varčevanja za šolanje otrok). Lahko pa pohvalim omenjene politike, da so bili pripravljeni razkriti podrobnosti o osebnih financah, namen vsekakor ni bil kritizirati posameznika. Politika pa je vseeno ogledalo naše družbe in prav predstavniki politike so tisti, ki so lahko enkraten zgled sedanji in prihodnjim generacijam, ki se bodo morale precej bolj intenzivno ukvarjati s pokojninsko, stanovanjsko problematiko, z visokimi stroški šolanja in podobno.

Radovan Žerjav: Podrobnosti zavarovanj sicer niso razkrite, smiselno pa bi bilo imeti sklenjeno riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente) tako zanj kot za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote je okvirno sedemkratnik letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za otroka vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Prihranki v vrednosti do 10 tisoč evrov na banki lahko pomenijo rezervo ob morebitni izgubi oziroma zamenjavi službe oziroma delovnega mesta kateregakoli izmed partnerjev. Varnostni sklad je pomemben del zrelega upravljanja tveganj in je dobrodošel. Priporočam povišanje na vsaj 20 tisoč evrov za oba partnerja skupaj. Če nikoli ne bo uporabljen, bodo ta sredstva lahko namenjena dodatni pokojnini. Natančno vrednost osebnega premoženja je smiselno oceniti približno enkrat na leto to pomeni zrelo upravljanje družinskih financ.

Karl Erjavec: Zaščite oziroma temelja osebnih financ nima urejenega. Obvezna bi bila sklenitev riziko življenjskega zavarovanja zanj in za ženo s priporočeno zavarovalno vsoto v višini vsaj sedemkratnika letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, pri čemer priporočam zavarovalno vsoto v višini vsaj stokratnika mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. O varnostnem skladu in vrednosti premoženja menim, da sta odlična.

Zmago Jelinčič Plemeniti: Podobno kot pri predhodnikih priporočam sklenitev riziko življenjskega zavarovanja vsaj za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo okvirno sedemkratnik letne neto plače. Žena in oba otroka potrebujejo samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Pohvalno je, da je Zmago Jelinčič brez posojil. Kritika pa leti na oceno vrednosti premoženja, saj zelo veliko ne pomeni nič, če ni jasno začrtanih poti oziroma virov prihodkov, ko bodo prihodki iz naslova plače (in preostalih dodatkov) usahnili ali se zmanjšali.

Igor Mujdrica

Objavljeno v reviji Moje finance, dne 16.12.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava