VPRAŠANJE:

Če moje predvidevanje drži, potem bi vam bilo neetično svetovati kakršnekoli zaveze k dolgoročnim pogodbam, pa naj bodo to varčevalni načrti vzajemnih skladov, investicijska zavarovanja (to je drugi naziv za življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem oziroma naložbena zavarovanja), investicijska pokojninska zavarovanja ali druge podobne oblike finančnih produktov. Vzemiva pod drobnogled vsako od oblik, ki vas zanimajo.

1. Varčevalni načrt pri vzajemnih skladih

Varčevalni načrt pri vzajemnih skladi je obročno vplačevanje manjših zneskov v vzajemni sklad, pri katerem se celotna vstopna provizija navadno vplača vnaprej glede na predvideno vsoto vplačil v dogovorjenem varčevalnem obdobju. V nasprotju z običajnim, sprotnim vplačevanjem v vzajemne sklade, ko se vstopna provizija obračunava sproti ob vsakem nakupu točk, se pri varčevalnih načrtih večji del provizije plača v začetku, pozneje, torej pri nadaljnjih vplačilih, pa manj ali nič.

Poglejva na zadeve s finančnega vidika. Ali se meni kot tržniku investicijskih skladov (ne pozabite, to med drugim tudi sem) bolj splača prodati vzajemni sklad (reciva, da ima ta triodstotno vstopno provizijo), v katerega boste vsak mesec morda vplačevali po 100 evrov, jaz pa bom vsakič, ko boste oziroma če boste vplačali ta znesek, zaslužil tri evre, ali se mi bolj splača prodati varčevalni načrt za 10 let, pri katerem boste vnaprej plačali celotno vstopno provizijo, ki vas bo pri mesečnem varčevanju 100 evrov stala 360 evrov (100 x 12 x 10 x 3 odstotke)?

Ne pozabite za 360 evrov me družba za upravljanje investicijskih skladov nagradi v obliki zaslužka takoj ko podpiševa pogodbo za varčevalni načrt in vplačate prvi obrok in celotno vstopno provizijo. Če to razumete, potem poznate glavni razlog, da so se na slovenskem trgu varčevalni načrti sploh pojavili v takšni obliki. Sicer se varčevalni načrti med kupci oziroma vlagatelji niso ravno razcveteli, saj niso imeli posebnih prednosti v primerjavi z neposrednim vlaganjem v sklade; vse do pojava krovnih skladov, ki omogočajo, da varčevalni načrt razporedite med njihove podsklade, opravljate neobdavčene prenose vlog iz enega podsklada v drugega in podobno.

Če govoriva o razvoju varčevalnih načrtov, je to obdobje prav zdaj. Težavo vidim v tem, da se v ozadju še vedno skriva velik interes tržnikov, hkrati pa družbe za upravljanje s tovrstnimi produkti vlagatelje nekako prisilijo, da sredstva zadržijo v njihovem upravljanju. Ob morebitnem predčasnem odstopu od varčevalnega načrta vlagatelj znesek vnaprej plačane vstopne provizije namreč izgubi. Da ne bom samo kritiziral in, roko na srce, celo v lastno skledo pljuval varčevalni načrti pri vzajemnih skladih imajo tudi prednosti, a že samo ime kliče k tržnim anomalijam, ki smo jih v zadnjih letih opazili predvsem na področju življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem, skrite pod množico različnih, rahlo zavajajočih imen.

Investicijski načrt namesto varčevalni bi bil za splošno razumevanje finančnih produktov, seveda pa tudi tveganj ob njih, po mojem mnenju boljši izraz, verjetno pa ne toliko tržno zanimiv. Nasvet ob varčevalnih načrtih pazite, kdo vam jih prodaja in kaj vam za to skozi celotno investicijsko (ne varčevalno) obdobje ponuja. V primeru je omenjenih 360 evrov provizije in ni ga tržnika, ki ga ne bi zamikal tak izkupiček s podpisom samo ene pogodbe. Zato pazljivo.

2. Investicijsko zavarovanje

Investicijsko zavarovanje je spet precej površen, lahko rečem tudi zavajajoč izraz, saj se v njegovem jedru skriva življenjsko zavarovanje, vezano na investicijske sklade. Po domače povedano, je to ena od oblik življenjskega zavarovanja. Vprašanje, ki si ga morate torej najprej postaviti, je, ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete. Iz navedenih podatkov sklepam, da ne. Če nimate nikogar, ki bi bil finančno odvisen od vaših prihodkov otrok, partnerja, ostarelih staršev z zdravstvenimi težavami , in če nimate najetih višjih dolgoročnih posojil, potem življenjskega zavarovanja ne potrebujete pa za kakršnokoli obliko že gre.

Želite moje mnenje o tržniku, ki vam ga ponuja, čeprav ga po vsej verjetnosti ne potrebujete? Spomnite se omenjenih 360 evrov provizije iz prejšnjega odstavka in to provizijo podvojite (govorim zelo v grobem). Tako ste spoznali glavni razlog, zakaj vam nekdo želi prodati tovrstne oblike finančnih produktov.

Naj omenim še novost – kmalu je pričakovati, da bodo imeli prihodnji zavarovanci (sklenitelji naložbenih zavarovanj) končno le informacijo, katere stroške in v kolikšni višini jih bodo plačevali, torej bodo vedeli, koliko denarja (premije) gre res v naložbe in koliko denarja se porabi za druge namene. To je bilo do zdaj pri večini naložbenih zavarovanj skoraj nemogoče, tako da lahko pričakujemo zniževanje stroškov pri naložbenih policah, s tem pa verjetno tudi precejšnje zmanjšanje tržnih anomalij.

3. Investicijsko pokojninsko zavarovanje

Investicijsko pokojninsko zavarovanje je oblika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po sestavi je sicer zelo podobno naložbenemu zavarovanju, ker pa nima kritja rizikov, gre večji delež premije v naložbe, tako je načeloma končni izkupiček res večji. V nasprotju s klasičnimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji, ki imajo zajamčen donos, pri tej obliki sami prevzemate naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti sredstev na osebnem pokojninskem varčevalnem računu. Premija se namreč tudi tu nalaga v investicijske sklade.

Močno pozdravljam razvoj tovrstnih finančnih produktov, za katere sem prepričan, da se bodo v prihodnjih letih močno razširili na našem trgu, a po drugi strani imam zadržke predvsem zaradi omejenega izbora že sestavljenih naborov naložb, zaradi prevelikega poudarjanja, da so ti z davčnega vidika ugodnejši od vzajemnih skladov, medtem ko so prejemki pokojnine iz njih obdavčeni v skladu z zakonom o dohodnini, plačati je treba izstopne stroške ob pretrganju in podobno.

Končno je videti premike v razvoju pokojninskih zavarovanj, a menim, da bo preteklo še precej vode, preden bodo pokojninska, zavarovalniška, davčna in dohodninska zakonodaja v Sloveniji delovale kakovostno sinergijsko za razvoj visokokakovostnih oblik pokojninskih varčevalnih oziroma investicijskih produktov. Resnično pa upam, da se motim.

4. Drugo

Kaj torej še ostane? Nič drugega, kot da si najprej ustvarite dovolj veliko denarno in likvidno rezervo. Varčujte, dokler nimate v bančnih depozitih vsaj osem do 12 mesečnih prihodkov. Ta denar je namenjen za zaščito samo in izključno enega tveganja – morebitne izgube zaposlitve oziroma prihodkov. Sicer vam želim, da vam sredstev nikoli ne bi bilo treba črpati iz te rezerve, hkrati pa vam bo zagotavljala miren spanec in jo boste, če je ne boste nikoli uporabili, namenili pokojnini.

V obdobju varčevanja v tako imenovani lastno ustvarjeni varnostni sklad pa se najprej intenzivno izobražujte na področju osebnih financ in si po potrebi poiščite pomoč za čim bolj natančne izračune vrednosti svojega finančnega cilja torej pokojnine. Ko bo finančni cilj dovolj natančno ovrednoten oziroma ko boste vedeli, koliko denarja boste pravzaprav sploh potrebovali v upokojitvenih letih, šele sledi izdelava načrta za dosego tega cilja in na koncu izbira različnih finančnih produktov, primernih za vaš cilj.

Vse, kar potrebujete ta hip, je že omenjeni varnostni sklad, ne smem pa pozabiti še na samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti (zavarovalno kritje naj bo vsaj 100-kratnik vaše mesečne plače), ki vas bo finančno ščitilo, če svojega dela zaradi morebitne hude poškodbe morda sploh ne bi mogli več opravljati.

Ugotovite, kaj potrebujete v tem življenjskem obdobju, in kupujte samo tisto, kar res potrebujete.To še zlasti velja na področju osebnih financ in to se vedno tudi najbolj splača.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 21.07.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Družbi i-svetovanje d.o.o. in Denarni supermarket d.o.o. sklenili dolgoročno sodelovanje
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom

Portfelj in cilji varčevanja

Vrednost portfelja: Približno 50 tisoč evrov
Cilji varčevanja: V družini nas je pet članov. Starejša otroka sta že preskrbljena, mlajšemu, star je 12 let, pa mesečno polagam 30 evrov v vzajemni sklad Infond Uravnoteženi. Trenutna vrednost je 2.600 evrov. Skupaj z ženo za pokojnino mesečno vlagava po 250 evrov. Njej do pokojnine manjka še vsaj 12 let, meni pa še najmanj 18 let.
Ročnost varčevanja: Naložbe so dolgoročne oziroma bova varčevala vsaj še 10 let.
Pričakovana donosnost: Pričakujem osem do 12-odstotno donosnost na leto, načelno sem naklonjen tveganju, saj gre za dolgoročne naložbe.

Naš odgovor: Večina zakoncev z otroki se sprašuje, ali je pomembneje varčevati za dodatno pokojnino ali za šolanje otrok. Iz vašega primera je razvidno, da s soprogo intenzivno varčujeta za dodatno pokojnino, pa tudi za otroka, kar je pohvalno. Presodite oziroma poskusite čim bolj natančno izračunati, kolikšen strošek bi lahko pomenilo šolanje najmlajšega otroka po koncu osnovne in srednje šole, če bo vajino finančno pomoč seveda sploh potreboval (upoštevajte seveda tudi morebitne stroške otrokovega bivanja in življenjske stroške).
Ta korak je pomemben zato, da vas nepredvideni stroški ne bi neprijetno presenetili. Zgodovina razvitih šolskih sistemov kaže, da se stroški lahko vsakih osem let celo podvojijo. Uravnoteženi vzajemni sklad lahko označim kot primernega za tovrstno varčevanje, saj sredstev najverjetneje ne boste potrebovali še približno sedem let.
Če upoštevamo, da bodo preostale naložbe in mesečno varčevanje 250 evrov v celoti namenjeni dodatni pokojnini, imamo grobo izhodišče za prve ocene, ali boste privarčevali dovolj za ta finančni cilj. Za grobo oceno bomo vzeli primer, da 250 evrov od tega trenutka (podatka, kdaj sta začela varčevati, žal nimam) namenjata bančnemu depozitu ali pa vzajemnemu skladu z zelo konservativno naložbeno politiko.
Drugače povedano – predstavljajte si, da bo ta denar zgolj ohranjal svojo vrednost v primerjavi z inflacijo. Soproga bi tako po 12 letih privarčevala 12 krat 12 krat 125 evrov, kar je 18 tisoč evrov, vi pa po 18 letih 18 krat 12 krat 125 evrov, kar je 27 tisoč evrov. Za delnice in vzajemne sklade v trenutni vrednosti 50 tisoč evrov bomo upoštevali pričakovano realno donosnost okoli šest odstotkov na leto. Pod temi pogoji, in če se bo denar plemenitil še nadaljnjih 18 let, se lahko vrednost portfelja poviša na približno 142 tisoč evrov.

Kako vam lahko takšni izračuni in ocene sploh lahko pomagajo? Predstavljajte si, da ste ta trenutek upokojeni, s soprogo pa imata na voljo vsak polovico privarčevanega – vsak približno 93.500 evrov. Državno pokojnino sicer prejemata, a ta je 50 odstotkov osebnih prihodkov iz obdobja, ko sta bila še zaposlena. Oba bosta živela še 25 let in potomcem ne nameravata zapustiti ničesar, razen nepremičnine, v kateri bivata.

Za popolno izčrpanje glavnice privarčevanega denarja v obdobju 25 let tako lahko pričakujeta vsak približno 300 evrov mesečne rente. Temu znesku prištejte državno pokojnino (predvidoma 50 odstotkov prihodkov) in se vprašajte, ali bi lahko s tem denarjem brezskrbno živeli do konca svojih dni. Če je odgovor pritrdilen, ste na zelo dobri poti, da finančni cilj tudi dosežete. Ravno konservativnejši izračuni, ki so v večini primerov edino pravo izhodišče, lahko varčevalcem oziroma investitorjem pokažejo realnejšo sliko na poti doseganja finančnih ciljev.
Izbira ali realokacija finančnih produktov pride na vrsto vedno na koncu in je edina pravilna pot pri načrtovanju osebnih financ. Pri trenutni sestavi vašega naložbenega portfelja predlagam zmanjšanje izpostavljenosti slovenskemu trgu kapitala na največ 20 odstotkov celotnega portfelja.

Ne glede na to, da je drugi del portfelja večinoma razpršen na razvite trge kapitala, vanj pa so vključeni tudi trgi v razvoju, ki jim sicer niste pretirano izpostavljeni, portfelj ne vključuje različnih naložbenih razredov. Upoštevajte, da lahko že groba sestava, ki vključuje 60 odstotkov delnic, 20 odstotkov obveznic, 10 odstotkov denarja in 10 odstotkov alternativnih investicijskih oblik (nepremičninski skladi, žlahtne kovine in podobno), naložbeni portfelj močno stabilizira, ne da bi bili prikrajšani za večjo morebitno donosnost.

Avtor: Boris Škaper

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Finančna zaščita na področju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

Revija Moje finance je k oceni osebnega portfelja v prednovoletni izdaji povabila vse predsednike parlamentarnih strank. Odzvali so se Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS, Karl Erjavec iz Desusa in Radovan Žerjav iz SLS. Reviji Moje finance so zaupali večino podrobnosti o svojem osebnem premoženju: o mesečnih dohodkih, naložbah v delnice in vzajemne sklade, prihrankih v banki, zavarovanjih, vrednosti nepremičnin. Po drugi strani pa Borut Pahor, predsednik vlade in SD, Gregor Golobič iz Zaresa, Katarina Kresal iz LDS in Janez Janša iz SDS žal niso izkoristili možnosti brezplačnega finančnega svetovanja. In razlog: nekateri so menda prezaposleni, drugi pa ne želijo odgovarjati. Kakšni so torej Jelinčičev, Erjavčev in Žerjavov portfelj in kakšno oceno smo podali v podjetju i-svetovanje d.o.o. ?

Kakšen portfelj imajo predsedniki parlamentarnih strank?

NAŠA OCENA PORTFELJEV PREDSEDNIKOV PARLAMENTARNIH STRANK:

V Sloveniji zaščita kot temelj osebnih financ močno šepa oziroma je na trhlih temeljih. Tudi pri politikih ni nič drugače, morda je izjema Radovan Žerjav (za katerega pa niso dostopni vsi podatki). Vrednost premoženja preveč temelji na vrednosti nepremičnin, kar je značilno za slovensko razmišljanje. Vprašanje namreč ni, ali imeti nepremičnino v lasti ali ne, ampak ali ta pomeni vir prihodkov ali obveznost do virov sredstev. Če v nepremičnini živimo, je strošek, dokler smo v njej. Do takrat je ni smiselno upoštevati kot pomemben del vrednosti premoženja. Pri vseh sodelujočih politikih je premalo (ali nič) poudarka na načrtovanju dodatne pokojnine, prav tako na vlaganju v različne naložbene oblike kapitalskih trgov. Tudi lastništva delnic slovenskih podjetjih (s tem tudi podpora domačemu gospodarstvu) so izredno šibka. Različni finančni cilji so premalo razčlenjeni, premalo je aktivnega pristopa k ciljem, kot je varčevanje za otrokovo pokojnino (sam ne zagovarjam varčevanja za šolanje otrok). Lahko pa pohvalim omenjene politike, da so bili pripravljeni razkriti podrobnosti o osebnih financah, namen vsekakor ni bil kritizirati posameznika. Politika pa je vseeno ogledalo naše družbe in prav predstavniki politike so tisti, ki so lahko enkraten zgled sedanji in prihodnjim generacijam, ki se bodo morale precej bolj intenzivno ukvarjati s pokojninsko, stanovanjsko problematiko, z visokimi stroški šolanja in podobno.

Radovan Žerjav: Podrobnosti zavarovanj sicer niso razkrite, smiselno pa bi bilo imeti sklenjeno riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente) tako zanj kot za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote je okvirno sedemkratnik letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za otroka vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Prihranki v vrednosti do 10 tisoč evrov na banki lahko pomenijo rezervo ob morebitni izgubi oziroma zamenjavi službe oziroma delovnega mesta kateregakoli izmed partnerjev. Varnostni sklad je pomemben del zrelega upravljanja tveganj in je dobrodošel. Priporočam povišanje na vsaj 20 tisoč evrov za oba partnerja skupaj. Če nikoli ne bo uporabljen, bodo ta sredstva lahko namenjena dodatni pokojnini. Natančno vrednost osebnega premoženja je smiselno oceniti približno enkrat na leto to pomeni zrelo upravljanje družinskih financ.

Karl Erjavec: Zaščite oziroma temelja osebnih financ nima urejenega. Obvezna bi bila sklenitev riziko življenjskega zavarovanja zanj in za ženo s priporočeno zavarovalno vsoto v višini vsaj sedemkratnika letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, pri čemer priporočam zavarovalno vsoto v višini vsaj stokratnika mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. O varnostnem skladu in vrednosti premoženja menim, da sta odlična.

Zmago Jelinčič Plemeniti: Podobno kot pri predhodnikih priporočam sklenitev riziko življenjskega zavarovanja vsaj za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo okvirno sedemkratnik letne neto plače. Žena in oba otroka potrebujejo samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Pohvalno je, da je Zmago Jelinčič brez posojil. Kritika pa leti na oceno vrednosti premoženja, saj zelo veliko ne pomeni nič, če ni jasno začrtanih poti oziroma virov prihodkov, ko bodo prihodki iz naslova plače (in preostalih dodatkov) usahnili ali se zmanjšali.

Igor Mujdrica

Objavljeno v reviji Moje finance, dne 16.12.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava

VAŠE VPRAŠANJE:

V delnicah slovenskih blue chipov imava še slabih dva tisoč evrov. Skupaj z delodajalcem (večino delodajalec) od leta 2002 vplačujem v pokojninski sklad ene od bank (drugi steber) okoli 150 evrov na mesec. Mislim, da je trenutna vrednost dobrih 11 tisoč evrov. Žena pa od leta 2004 skupaj z delodajalcem vplačuje v sklad kapitalske družbe za javne uslužbence.

Delodajalec vplača okoli 30 evrov na mesec, sama pa zadnja leta decembra vplačuje še po tisoč evrov, predvsem zaradi davčnih olajšav. Konec leta 2009 je imela v tem skladu okoli 4.500 evrov. Živimo v dovolj velikem lastniškem stanovanju. Posojil nimava.

V prihodnjih dveh letih nameravava približno sedem tisoč evrov nameniti za zamenjavo avta, kar pa ni nujno. Do borznih in podobnih naložb sva bolj zadržana, nisva preveč naklonjena tveganju, ampak razmišljava, da bi bilo premoženje dobro razpršiti.

Nagibava se tudi k možnosti nakupa stanovanja skupaj s starši, ki bi bilo naložba in bi ga oddajali. Najin vložek bi bil 50 tisoč evrov. Osebnega življenjskega ali nezgodnega zavarovanja nimava, zavarovanje pa imamo sklenjeno za otroka in stanovanje.

Kako naj sestavimo portfelj naložb (borza, nepremičnina ) s privarčevanim denarjem in z denarjem, ki ga mesečno privarčujemo, da bo čim bolj razpršeno in da bi uresničila postavljene cilje? Kakšna osebna zavarovanja nam priporočate? Zanima naju tudi, kakšno pokojnino lahko pričakujeva in od kdaj?

NAŠ ODGOVOR:
Začnimo pri temelju osebnih financ zaščiti pred izpadom družinskih prihodkov. Ta je še toliko bolj pomembna, ker sta od vajinih prihodkov finančno odvisna dva mladoletna družinska člana.

Treba se je vprašati, v katerih primerih oziroma scenarijih lahko izpade prihodek enega ali obeh. Prvič, ob izgubi službe; drugič ob morebitni nezmožnosti opravljanja dela zaradi poškodbe (bolezen, invalidnost); in tretjič, zaradi najhujšega prezgodnje smrti.

Za prvi primer (izguba službe) sta skoraj že zaščitena. Enaindvajset tisoč evrov, ki jih kratkoročno vežeta na banki, je približno sedem vajinih skupnih mesečnih prihodkov. Priporočam, da ta denar namenita samo za zaščito pred izpadom prihodkov skozi celotno vajino delovno obdobje.

Za drugi in tretji scenarij izpada prihodkov nimata ustrezne zaščite, čeprav bi jo glede na vajin izredno soliden finančni položaj lahko imela. Priporočam, da vsak od vaju sklene samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, ki ni vezano na nobeno od drugih oblik zavarovanj. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj 100-kratnik mesečnih prihodkov.

Prav tako vama priporočam sklenitev življenjskega zavarovanja brez varčevalne komponente gre za tako imenovano riziko življenjsko zavarovanje. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj sedemkratnik letnih prihodkov.

Za otroka niste navedli, kako sta zavarovana oziroma katere oblike zavarovanj ste sklenili zanju. Primerno je samo nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, drugih oblik pa ne priporočam. Če imate sklenjeno katerokoli drugo zavarovanje, predlagam temeljitejši pregled polic pri strokovno usposobljeni osebi za nepristransko oceno oziroma nasvet.

Takoj odprita poseben varčevalni račun na banki in varčujta za naslednji finančni cilj avto. Cilj: v dveh letih privarčevati sedem tisoč evrov. Nameniti bo treba po približno 300 evrov na mesec. Če avtomobila takrat ne bosta kupila, bo privarčevani denar namenjen za druge finančne cilje.

Glavni finančni cilj bi moral postati dodatna pokojnina. Ne želim pretiravati ali vaju strašiti, a to bo zagotovo vajin največji življenjski strošek (kar velja za vse nas).

Vplačila v drugi steber, ki jih že izvajata, bodo sicer malo pripomogla, a zaradi konservativne politike pokojninskih skladov vam s tem ne bo uspelo pridobiti želene finančne varnosti. Razumem, da ste tudi sami konservativni, a sredstva za pokojninsko varčevanje boste morali izpostaviti naložbam z višjo stopnjo tveganja.

Naj razložim namesto da opisujem, kako lahko statistična inflacija vpliva na kupno moč vašega denarja, za lažjo, žal pa tudi bolj realno ponazoritev predvidevam, da bo letna inflacijska stopnja petodstotna. V tem primeru se bo realna vrednost ene denarne enote v 40 letih znižala za približno sedemkrat ali drugače povedano: 700 evrov, ki vam jih danes obljubljajo različni izračuni, bo po koncu 40-letnega varčevanja v resnici vrednih le približno 100 današnjih evrov.

Samo zaradi inflacije tako večini varčevalcev nikoli ne bo uspelo pridobiti dovolj visoke pokojninske rente, ki bi jim zagotavljala finančno dostojno življenje. Treba je razumeti, da pri varčevanju za dodatno pokojnino najbolj tvegate, če sploh ne tvegate. Ne glede na vse borzne pretrese in nihajnosti, bo nujno treba tudi tvegati.

Vajin finančni položaj vama omogoča, da začneta intenzivneje zbirati finančne informacije, ki vaju bodo že danes popeljale na pravo pot varčevanja oziroma vlaganja za dostojno dodatno pokojnino. Privarčujeta skoraj tretjino mesečnih prihodkov in priporočam, da ves privarčevani denar razen 300 evrov, ki jih bosta prihodnji dve leti varčevala za morebiten nakup avtomobila namenita izključno za dodatno pokojnino.

Za začetek lahko ta denar nekaj časa varčujeta na banki, a naj bo ločen od drugih varčevalnih ciljev. Postopno, skladno z vajinim razumevanjem pravilnega finančnega načrtovanja in spoznavanja zakonitosti finančnih trgov, pa ga bosta preusmerila v bolj tvegane naložbe.

Zakaj vama ne priporočam nakupa oziroma sofinanciranja stanovanja za oddajanje? Prvič, zanj nimata dovolj denarja, torej bi se morala dodatno zadolžiti ali pa intenzivno varčevati in pozabiti na druge finančne cilje (dodatna pokojnina).

Drugič, denar bi morala črpati iz varnostnega sklada (21 tisoč evrov), ki je temelj pravilnega in stabilnega finančnega načrtovanja. In tretjič, ne glede na splošen ugled in mnenje, da so nepremičnine kot naložba namenjene prav vsem v kakršnihkoli razmerah, so le alternativna oblika naložbe, in to celo ena izmed najbolj nelikvidnih.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.2.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?

[There is a video that cannot be displayed in this feed. Visit the blog entry to see the video.]

Video prispevek si lahko ogledate tudi v spletnem medijskem arhivu RTV Slovenija:

→ http://tvslo.si/financno-svetovanje/

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Zakaj ljudje sovražimo finančno načrtovanje?
• Zaščiti, varčuj, investiraj – pomembnost zaporedja elementov in premoženjske piramide pri načrtovanju osebnih financ
• Družbi i-svetovanje d.o.o. in Denarni supermarket d.o.o. sklenili dolgoročno sodelovanje
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?

Marsikdo bo samo zamahnil z roko, češ kako naj varčujem, ko pa na mesec zaslužim komaj 800 evrov neto ali manj. A če upoštevate staro modrost: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, lahko z nekaj odrekanja poskrbite za boljši jutri. S konkretnim primerom štiričlanske družine Novak iz okolice Ljubljane prikazujemo, kako se lotiti varčevanja.

Družina Novak, mama je stara 35 let, oče 37, otroka pa šest in 12 let, iz okolice Ljubljane nas je prosila za oceno svojega varčevalnega načrta. Oče in mama sta redno zaposlena, skupaj na mesec domov prineseta 2.500 evrov neto. Manjše posojilo za nakup stanovanja sta že odplačala, zdaj bi se rada posvetila varčevanju.

Novakovi cilji
Trenutno nimata privarčevanega niti evra. Podrobno smo jih povprašali, kakšni so njihovi varčevalni cilji. Poslali so nam seznam varčevalnih ciljev z različno ročnostjo.
Kratkoročno želijo najprej ustvariti denarno rezervo za nujne primere, nato privarčevati približno 10 tisoč evrov za tritedenske počitnice v ZDA, ki bi si jih privoščili prihodnje leto, in pet tisoč evrov za obnovo kopalnice, ki bi se je lotili čez dve leti.

Čez tri leta namerava družina Novak zamenjati stari avtomobil, za katerega bo takrat iztržila približno tri tisoč evrov. Za nakup novega bi odštela še dodatnih 15 tisoč evrov.
Najstarejšemu otroku načrtujeta Novakova plačati vozniški izpit opravljal ga bo čez pet let, stal pa bo okoli dva tisoč evrov. Pet tisoč evrov sta pozneje pripravljena primakniti za rabljeni avtomobil za otroka, sam pa bo moral prispevati tretjino. Privarčevati želita tudi približno 20 tisoč evrov za izobraževanje otrok. Nista pozabila niti na varčevanje za pokojnino. Vsak od njiju želi po 400 evrov dodatne mesečne pokojnine. Prav tako želita pomagati otrokoma pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Računata, da bi pri 27 letih otrokoma podarila vsakemu po dve tretjini garsonjere, za kateri ocenjujeta, da bo vsaka takrat vredna okrog 100 tisoč evrov.

1. korak: Pregled zdajšnjega finančnega položaja in njegova zaščita

Najprej morajo Novakovi poskrbeti za finančno zaščito tistega, kar so do zdaj ustvarili. To storijo tako, da na eni strani pogledajo, kaj je v njihovi lasti nepremičnine, avtomobil, delnice, točke vzajemnega sklada, in na drugi strani, kakšni so njihovi dolgovi stanovanjska, potrošniška in druga posojila. Ko od premoženja odštejejo dolgove, vedo, kolikšen je njihov premoženjski presežek in hkrati kakšno je izhodišče za varčevanje.

Družina ima hišo zunaj Ljubljane, za katero je že odplačala posojilo in katere trenutna tržna cena je približno 200 tisoč evrov. Omenjeno čisto premoženje pomeni pomembno varnost za družino v prihodnosti, poleg tega pa bo mogoče nekega dne vir dodatne rente ob upokojitvi. Prav zato je smiselno omenjeno nepremičnino zaščititi oziroma razumno zavarovati, saj si s tem družina utrdi finančni položaj, ki ga je že dosegla.

Pogosto varčevalci in tudi nekateri finančniki ne upoštevajo izhodiščnega premoženja družine in se takoj zakadijo v tekoče prihodke in odhodke ter pozabijo vprašati, ali je treba zavarovati že ustvarjeno čisto premoženje. Za premijo za zavarovanje doma in stanovanjske opreme bi družina Novak mesečno odštela slabih 30 evrov. Hiša bi bila tako zavarovana za približno 140 tisoč evrov, stanovanjska oprema za okrog 30 tisoč evrov, zavarovanje odgovornosti zasebnika ter iz posesti nepremičnine ali zemljišča pa bi bilo 75 tisoč evrov, za družino Novak ocenjuje finančni svetovalec Boris Škaper iz i-svetovanja.

Pregled prihodkov in stroškov
Naslednja poteza je temeljit pregled mesečnih dohodkov in odhodkov družine. Pri dohodkih večjih neznank ni. Novakovi ustvarijo 2.500 evrov neto na mesec. Med odhodke štejemo plačila posojil, položnic, nakup živil in drugih zadev. Če mesečno ne ostane nič na računu, moramo poiskati največje potratneže, ki nam odžirajo denar. Zato je treba narediti seznam vseh izdatkov in jih razdeliti na neizogibne, nujne, ki jih je mogoče zmanjšati, in druge, brez katerih lahko preživimo mesec. To bo omogočilo, da lažje ugotovimo, kje bi našli dodatne evre, ki bi pomagali pri uresničevanju ciljev. Hkrati vedite, da seznam brez zaveze celotne družine k osnovni disciplini pri porabi ni vreden nič.

Zaščita vira dohodkov
Tako kot o finančni zaščiti premoženja je treba razmisliti tudi o ustrezni zaščiti izpada dohodka torej dohodka staršev. Svetovalca Boris Škaper in Klemen Kavčič iz svetovalne družbe i-svetovanje staršem priporočata riziko življenjsko zavarovanje za primer smrti z zavarovalno vsoto po 65 tisoč evrov ter nezgodno zavarovanje za zaščito trajne nezgodne invalidnosti za vsaj po 130 tisoč evrov za obdobje 20 let, torej do konca študija najmlajšega otroka. Mesečna premija za oba starša skupaj bi bila tako okvirno 77 evrov. Za zavarovanje trajne nezgodne invalidnosti obeh otrok, v praksi je priporočljiva zavarovalna vsota med 60 do 90 tisoč evri, pa bi dodali še dodatnih 7,2 evra na mesec, ocenjujeta svetovalca. Ob tem naj pojasnimo, da se pri določanju ustrezne višine življenjskega zavarovanja za primer smrti na splošno upoštevajo tekoči dohodki, število družinskih članov, vrednost likvidnega kapitala ter neizplačana vrednost morebitnih dolgoročnih posojil. Pri višini zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti pa je dobro upoštevati priporočilo vsaj sto plač, svetuje Škaper.

2. korak: Določitev ciljev

Pred varčevanjem je treba pripraviti seznam varčevalnih ciljev tako kot je storila družina Novak ter določiti prednostne cilje. Navadno se najprej ustvari varnostna rezerva v višini vsaj treh do šestih mesečnih prihodkov in potem določijo drugi cilji. Vendar pa bi družina za to potrebovala preveč časa, zato svetovalca menita, da naj na prvo mesto hkrati postavi varčevanje za pokojnino in vzpostavitev denarne rezerve oziroma varnostnega sklada. Za dodatno pokojnino bosta Novakova varčevala približno 28 let. Priporočljiv privarčevani znesek za brezskrbna zrela leta je okrog 240 tisoč evrov za oba.

Glede na to, da želita prejemati vsak po 400 evrov dodatne mesečne rente, merjeno v kupni moči evra danes, torej ob upoštevanju štiriodstotne inflacije, bi se morala danes odpovedati po 190 evrom na mesec, ocenjujeta Škaper in Kavčič. Pri tem svetujeta varčevanje na kapitalskem trgu z nakupom naložb, vezanih na delnice. V izračunu sta upoštevala štiriodstotno realno donosnost (povprečno osemodstotno predvideno donosnost ter štiriodstotno inflacijo), in sicer brez vstopnih in upravljavskih stroškov ter davkov.
Skupno denarno rezervo, želita jo imeti v višini 10 tisoč evrov, lahko ob upoštevanju inflacije privarčujeta v petih letih tako, da za ta cilj namenita skupaj 180 evrov na mesec.
Pri tem svetovalca predlagata varčevanje v bolj konservativnih naložbah, kot so bančni depoziti, skladi denarnega trga ali obvezniški skladi. Ocenjujeta, da bi lahko dosegli v povprečju od štiri- do šestodstotno nominalno donosnost, torej realno med nič in dvema odstotkoma.

Nakup stanovanja za otroke in njihovo šolanje
Glede na zaporedje ciljev je naslednji najpomembnejši cilj pomoč pri prvem nakupu stanovanja za otroka ter za njuno morebitno izobraževanje v tujini. Ocenjeni čas varčevanja za nakup dveh garsonjer je za prvo približno 15 let in za drugo okoli 21 let. Novakova želita privarčevati in prispevati dve tretjini vrednosti garsonjere nekje v prestolnici. Menita, da je danes mogoče kupiti garsonjero po 60 tisoč evrov in da bo do konca pričakovanega obdobja vrednost nepremičnine rasla z nominalno stopnjo po tri odstotke na leto. To je pač njuna ocena, kako bo v resnici, žal ne ve nihče. Pri tem bi prvi znesek, ki bi ga potrebovala čez 15 let, bil dobrih 62 tisočakov, drugi znesek, ki bi ga potrebovala čez 21 let, pa dobrih 74 tisočakov. Za ta cilj bi morala skupaj na mesec odšteti 440 evrov. Svetovalca priporočata, da varčujeta predvsem v delniških naložbah, v določenem deležu pa tudi v 10-letni stanovanjski shemi. Čas varčevanja za šolanje otrok je od pet do 13 let. Privarčevati želita okrog 20 tisoč evrov, uspelo pa jima bo, če namenita 250 evrov na mesec in denar uspešno plemenitita. Priporočljiv je zmerno uravnotežen portfelj, sestavljen iz delniških in obvezniških naložb, pravita svetovalca.

Novi avto zase in rabljeni za otroka
Čez tri do pet let želita Novakova zamenjati svoj rabljeni avto, financirati vozniški izpit starejšemu otroku (dva tisoč evrov) ter kupiti rabljen avto za otroka in za to nameniti približno pet tisoč evrov. Otrok naj bi sam privarčeval oziroma dodal tretjino zneska pri nakupu avtomobila. Da bi lahko dosegla želeno, svetovalca predlagata, da se oba cilja zastavita za petletno obdobje. S tem se varčevalni znesek za njun avto zmanjša s 420 evrov na 250 evrov na mesec. Po petih letih bosta privarčevala želenih 15 tisoč evrov in dodala še tri tisoč evrov od prodaje rabljenega avta. Za otrokov vozniški izpit in rabljen avto bosta morala varčevati po 90 evrov na mesec, po petih letih se bo nabralo 5.500 evrov.

Ali so cilji uresničljivi
Ko starša od skupnega mesečnega prihodka v višini 2.500 evrov odštejeta zneske za omenjene varčevalne cilje 1.703 evre, družini za življenjske stroške ostane 797 evrov na mesec, sta izračunala svetovalca. Štiričlanska družina bi s preostankom težko plačevala tekoče in fiksne stroške oziroma obveznosti. Če bi želeli privarčevati še za preostala kratkoročna cilja – prenovo kopalnice v prihodnjih dveh letih v vrednosti pet tisoč evrov in družinsko potovanje v ZDA čez leto dni za ceno približno 10 tisoč evrov , se izračun ne izide, opozarjata.
Družina bi namreč za varčevanje porabila več denarja (2.713 evrov), kot ga bo zaslužila (2.500 evrov). Torej so si Novakovi zastavili precej ambiciozen varčevalni načrt, ki ga z njihovimi dohodki ni mogoče uresničiti.

Prilagoditev načrta
Realna pričakovanja in zrelo zastavljeni finančni cilji so odločilni pri finančnem načrtu posameznika, še posebej pa družine, kjer uskladitve finančnih ciljev vseh članov družine zahtevajo še več pozornosti in premišljenih potez, opozarjata svetovalca. Ker družini ne bo uspelo privarčevati za vse želene cilje, svetovalca priporočata prilagoditev prvotno zastavljenega načrta. To lahko storijo tako, da se odpovejo enemu od ciljev, lahko si otroka na primer sama kupita avtomobil ali pa se družina odloči za nekoliko cenejši avto.
Lahko znižajo nepomembne ali nepotrebne stroške, preložijo potovanje za nekaj let ali povečajo prihodke, še najbolje pa je, da kombinirajo vse ponujene rešitve, naštevata svetovalca. Sicer bi bila ena izmed možnosti tudi, da bi pri kratkoročnih ciljih, kot so potovanje ali prenova kopalnice, tudi denarna rezerva, tvegali več in denar vložili v bolj tvegane naložbe, vendar to svetovalca odsvetujeta. Krajši čas pomeni večje tveganje, zato je smiselno v tem času vlagati večji del premoženja v manj tvegane naložbe, kot so bančni depoziti, pri katerih je predvidena stopnja donosa sicer nižja, a je hkrati večja verjetnost, da bo finančni cilj dosežen, utemeljujeta.

3. korak: Kako varčevati in vlagati

Ko cilje vendarle približamo realnosti, pa je vprašanje, kje in kako varčevati. Kako uresničiti varčevalne cilje, je odvisno od tega, koliko smo nagnjeni k tveganju, za kakšne cilje varčujemo, kakšna je ročnost teh ciljev ter kakšno znanje in izkušnje imamo z varčevanjem. Zlasti pri dolgoročnih ciljih, kot je varčevanje za pokojnino, potrebujemo dober načrt, ki ga je občasno treba tudi prilagoditi. Pri finančnem načrtovanju ne gre za enkratno dejanje, ampak za proces. Zavedati se moramo, da za avto varčujemo vsaj petkrat v življenju, za pokojnino pa le enkrat, zato se moramo tega lotiti natančno in premišljeno, opozarjata svetovalca, ki opažata, da Slovenci za stara leta začnemo prepozno ali premalo premišljeno varčevati. Prednost dajemo nakupu dragih avtomobilov in morebiti tudi drugim manj potrebnim zadevam, ker se pač večina ne zaveda, da je najpomembnejša stvar, ki jo bomo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina. Obenem še opozarjata, da varčevanje za otrokove finančne cilje, kot je nakup avtomobila ali stanovanja, nikakor ne sme prednjačiti pred varčevanjem za lastno dodatno pokojnino. Tisti, ki ne bo ustrezno poskrbel za svojo pokojnino, lahko nehote posredno ogrozi otrokovo finančno prihodnost, še svarita.

Ob vsem skupaj je na koncu pomembno še nekaj.

Zavedati se moramo, da so izračuni okvirne ocene, saj donosi vnaprej niso zagotovljeni. V prihodnosti so možne spremembe davčne zakonodaje, nepredvidene okoliščine…Nihče vam ne more zagotoviti, koliko denarja boste dejansko privarčevali in kakšna bo njegova realna kupna moč. Danes se recimo sto tisoč evrov sliši veliko, čez 30 let pa bo morda ta znesek zadostoval le za leto dni.

Potrebujete neobvezen in strokoven posvet s področja osebnih financ? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta

Bančno varčevanje
Triinštirideset odstotkov Slovencev svoje prihranke zaupa bankam, je pokazala zadnja raziskava tržnoraziskovalne družbe GfK . Podatki v julijsko-avgustovskem biltenu Banke Slovenije kažejo, da je bilo konec julija za 7,8 milijarde evrov vezanih vlog gospodinjstev. Sicer je varčevalnih možnosti na bankah veliko. Varčevalci lahko recimo vežejo denar za različna obdobja. Za vezavo določenega zneska, navadno nekaj tisoč evrov, nad letom dni je najvišja obrestna mera trenutno od dva do štiri odstotke. In koliko s tem zaslužimo?

Če zdaj vežemo recimo pet tisoč evrov po povprečno triodstotni letni donosnosti (medletna inflacija je bila po zadnjih podatkih statističnega urada ničodstotna), bomo v letu dni privarčevali 150 evrov obresti. Dodajmo, da so bile konec minulega leta obrestne mere občutno višje, saj je bilo za vezavo mogoče dobiti tudi do šestodstotne obresti. Obresti se torej vseskozi spreminjajo. Toda izkušnje kažejo, da z bančnimi depoziti le težko dolgoročno ustvarimo otipljivo realno donosnost, torej kaj veliko več od inflacije. Zato finančni svetovalec Boris Škaper za dolgoročno varčevanje, recimo za pokojnino, tovrstno varčevanje odsvetuje.

Življenjska zavarovanja
Po podatkih GfK se je 19 odstotkov Slovencev odločilo za varčevanje v okviru življenjskih zavarovanj. V juniju je bilo vplačanih 642 milijonov evrov bruto premij za vsa življenjska zavarovanja, kar je 32 odstotkov vseh zavarovanj, kaže statistika Slovenskega zavarovalnega združenja. Ob tem je treba povedati, da vsa življenjska zavarovanja nimajo varčevalne komponente. Takšno je recimo riziko življenjsko zavarovanje, kjer se zavarujemo samo za primer smrti, izplačil ob doživetju pa ni. Varčujemo pa lahko v okviru klasičnih in naložbenih zavarovanj. Svetovalec Škaper sicer varčevanje v klasičnih življenjskih zavarovanjih odsvetuje. Trenutno je zagotovljena obrestna mera 2,75 odstotka in na to še pripisan minimalni dobiček na zavarovalno vsoto, kar pomeni, da ljudje na 20 ali več let izgubljajo, saj jim inflacija požre večino ustvarjenega denarja, pojasnjuje. Takšna zavarovanja imajo namreč precej konservativno naložbeno politiko. Na drugi strani pa si lahko varčevalec košarico naložb v naložbenih življenjskih zavarovanjih oblikuje sam. Takšno varčevanje Škaper priporoča predvsem tistim, ki pri varčevanju niso dovolj disciplinirani, in tistim, ki se padcev na borzi hitro ustrašijo. Varčevati je namreč treba brez premorov po metodi povprečnega stroška in prav naložbena zavarovanja to omogočajo, saj za pretrganje pogodbe precej plačamo, poudarja. Na drugi strani imamo možnost vplivati na zavarovalno vsoto. Zato Škaper tistim, ki bi se odločili za varčevanje v okviru tega zavarovanja, priporoča minimalno zavarovalno vsoto za smrt in pravilno strukturirano košarico naložb. Donosi znotraj naložbenih zavarovanj so po 10 letih neobdavčeni, prav tako se ne plača 6,5-odstotni davek na zavarovalne posle. Slaba stran naložbenih zavarovanj je, da pogosto vsebujejo razmeroma visoke stroške provizij prodajalcem v primerjavi s provizijami pri neposrednem vlaganju v sicer iste naložbe, recimo vzajemne sklade. Stroški pogosto tudi niso jasno razkriti in se navadno obračunajo v prvih treh letih police. Pričakovana donosnost je odvisna od naložb, na katere so vezane police zavarovanja. Po neuradnih podatkih se večina Slovencev znotraj naložbenih zavarovanj odloča za delniške vzajemne sklade oziroma razmeroma agresivne naložbe. To pomeni, da lahko glede na zgodovino delniških donosov dolgoročno pričakujejo približno osemodstotno povprečno letno donosnost, a dodajmo, da pretekli donosi niso zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje.

Vzajemni skladi
Za varčevanje v vzajemne sklade se odloča devet odstotkov anketiranih Slovencev, kažejo podatki GfK. Statistika agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) razkriva, da je bila v juliju vrednost sredstev, vloženih v slovenske vzajemne sklade, 1,7 milijarde evrov, vplačil pa za 3,6 milijona evrov. Pričakovana povprečna letna donosnost globalno razpršenega portfelja delnic je dolgoročno okrog osem odstotkov. V vzajemne sklade lahko vlagamo različno, kadar pač želimo, in v zneskih, ki jih pač imamo. Lahko pa se odločimo tudi za redno vplačevanje, kar pa je najbolje narediti prek varčevalnih načrtov pri kateri izmed družb za upravljanje. Gre za načrt, s katerim se zavežemo, da bomo redno vlagali v vzajemne sklade. Vstopni stroški so nižji, a se največkrat plačajo vnaprej glede na predviden znesek v dogovorjenem varčevalnem obdobju. Sami lahko izberemo pogostost vplačil (mesečno, četrtletno, polletno ali letno) in jih lahko opravimo prek direktne bremenitve. Varčevalci lahko kadarkoli predčasno nehajo vplačevati, ob izplačilu privarčevanega zneska pa vam zaračunajo izstopne stroške.

Delnice in indeksni skladi (ETF)
Ena od možnosti je tudi samostojen poskus izbora naložb v delnice podjetij ali tako imenovane indeksne sklade, ki sledijo gibanju skupini delnic. Prvi izziv je, da za samostojno vlaganje potrebujete več znanja in osebne zavzetosti kot pri drugih oblikah naložb. Poleg tega obstaja določena smiselna velikost posla nakupa delnic. Mesečni nakupi delnic v vrednosti manj kot 200 evrov verjetno niso smiselni glede na to, da borzne hiše za posredovanje pri nakupu ali prodaji praviloma zaračunavajo tako imenovane minimalne provizije v višini deset ali več evrov. Zato je za delnice potrebnih vsaj približno tisoč evrov, razen če trgujete prek spleta, kar je nekoliko ceneje. Pogosto neizkušeni vlagatelji zaradi omenjenih razlogov izberejo zelo ozek nabor delnic, recimo tipičen slovenski nacionalni šampion je Krka , pri tem pa pozabijo, da z vlaganjem večjega dela premoženja v le eno delnico ali ozek nabor delnic sprejemajo preveliko tveganje. Nekoliko več razpršitve v tem pogledu ponuja nakup delnic indeksnih skladov (ETF), ki prav tako kotirajo na borzi. Dodajmo še, da boste pri delnicah ob zamenjavi v portfelju delnic in ob ustvarjenem dobičku takoj obdavčeni, davek pa boste plačali naslednje koledarsko leto. Pri vzajemnih skladih pa velja odlog davka, tudi če zamenjujete podsklade, a ostajate znotraj krovnega sklada.

Zlato
Med priljubljene oblike varčevanja v zadnjem času sodi zlato in tudi naložbe, ki so povezane z zlatom. Gre namreč za sredstvo, ki se najbolj obnese v depresiji in okolju finančne krize. Zgodovina kaže, da v inflacijskem okolju ni bil vedno najboljši kratko in srednjeročni ohranjevalec vrednosti, zato je pri tem treba biti zelo previden. Vseeno je lahko določena varovalka v naložbeni košarici, če kriza vnovič pokaže zobe.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?

V slovenskih vzajemnih skladih je bilo avgusta za 1,75 milijarde evrov sredstev, kar je 31 milijonov več kot julija in 16 odstotkov nad ravnijo ob koncu prejšnjega leta. Sveži podatki agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) kažejo, da je bilo minuli mesec 4,60 milijona evrov neto prilivov.

” V Sloveniji je zelo veliko špekulantskih vlagateljev, ki so prepričani, da lahko s pravilnimi vstopi oziroma izstopi premagajo trge”, pravi Igor Mujdrica.

Avgustovski neto prilivi so odsev vplačil v delniške vzajemne sklade, ki so imeli za 5,27 milijona evrov neto prilivov, kar je največ po decembru 2007. Iz skladov denarnega trga in mešanih vzajemnih skladov je neto odteklo 446 tisoč oziroma 339 tisoč evrov.

Neto prilivi v obvezniške sklade so znašali 78 tisoč evrov, v sklade skladov pa 29 tisoč. Julija je bila slika precej drugačna. Takrat so delniški skladi kot edini imeli neto odlive (odteklo je za 126 tisoč več kot priteklo), prednjačili so mešani s skoraj tremi milijoni neto prilivov, obvezniški, skladi skladov in skladi denarnega trga pa so imeli četrt milijona prilivov.

Le odstotek v sklade denarnega trga

Delež upravljanih sredstev v delniških skladih znaša 62,9 odstotka vseh sredstev, ki jih upravljajo slovenski DZU, kar je tri odstotne točke manj kot ob izbruhu finančne krize pred dvema letoma. Še vedno pa za 24 odstotnih točk prehiteva delež v ameriških družbah za upravljanje. To kaže na to, da imajo slovenski vlagatelji v primerjavi z ameriškimi večji delež sredstev namenjenih varčevanju v skladih z bolj tveganimi naložbami.

Skladi denarnega trga, ki po podatkih Investment Company Institute (ICI) pomenijo 40 odstotkov vseh sredstev v ameriških vzajemnih skladih, so pri nas po zaslugi odlivov zdrsnili pod odstotek.

Mujdrica: Številni lovijo vrhove

Ne glede na to, da so gospodarski kazalci še vedno medli, napovedi ekonomistov previdne, so vlagatelji postali precej optimistični, mediji prav tako, vse skupaj pa se kaže v avgustovskih neto prilivih v sklade, podatke ATVP komentira finančni svetovalec Igor Mujdrica iz podjetja i-svetovanje. “Vlagatelji nikakor nočejo razumeti pomena posameznih oblik finančnih proizvodov.”

Prepričan sem, da so denarni skladi z uveljavitvijo krovnih skladov postali precejšnje parkirišče denarnih sredstev pred agresivnejšimi nadaljnjimi vlaganji,” razlaga Mujdrica avgustovske neto odlive iz skladov denarnega trga in največje neto prilive delniških skladov v poldrugem letu. Po njegovih izkušnjah je v Sloveniji zelo veliko špekulantskih vlagateljev, ki so prepričani, da lahko s pravilnimi vstopi oziroma izstopi premagujejo trge.

Američani največ v obvezniške

Podatki ICI kažejo, da so ameriški vlagatelji v štirih tednih do 2. septembra letos iz delniških vzajemnih skladov neto izplačali za poldrugo milijardo dolarjev sredstev. V mešane so vplačali 3,5 milijarde dolarjev, v obvezniške pa kar 44 milijard dolarjev. Celotna sredstva skladov denarnega trga so se najbolj zaradi neto odtoka znižala za 35 milijard dolarjev.

Objavljeno v časniku Finance, dne 15.9.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• (Ne)varnost denarnih skladov in zmotno razumevanje večine vlagateljev
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Zakaj ljudje sovražimo finančno načrtovanje?
• [Lov za resnico] Albanski certifikati – enkratna priložnost za zaslužek ali nov špekulativni balonček?
• Opozorilo glede finančnih prevar (predvsem Forex), kam trenutno naložiti svoje prihranke, ali je naložbe v kriznih časih smiselno prodati, potrošniška oddaja Posebna ponudba na RTV Slovenija
• Zaščiti, varčuj, investiraj – pomembnost zaporedja elementov in premoženjske piramide pri načrtovanju osebnih financ

Janez zaskrbljeno odloži časopis, zavrne natakaričino ponudbo po še eni skodelici kave in oddrvi na delo. Boji se, da se bo vrednost delnic še zniževala in da bo denar, ki ga je investiral, izgubil. Nemočen se sprašuje, zakaj je sploh poslušal nasvet sosedovega prijatelja, ki mu je priporočil nakup delnic.

Miha časopis mirno prebere do konca, popije še drugo skodelico kave in se počasi odpravi na delo. Čeprav vrednost delnic še vedno pada, ga to ne skrbi. Miha drugače plačuje iste račune kot Janez in oba imata zelo podobne mesečne prihodke. Vendar pa Miha razmišlja drugače – ve namreč, da vrednost delnic stalno raste in pada. Vsakdo bi lahko zaradi tega slabo spal in bil zaradi nihanj na trgu stalno zaskrbljen, a ne on. Nakup delnic mu je namreč predlagal njegov finančni svetovalec;  res ni garancij, da se bodo vse investicije, ki jih je predlagal svetovalec stalno tudi povečevale, a Miha je s svetovalcem sodeloval dovolj dolgo, da sta poiskala investicije primerne njegovim finančnim ciljem.

Kako lahko tako podobna človeka, hkrati tako različno reagirata? Preprosto – Janez nima finančnega načrta, Miha ga ima.

Finančno načrtovanje… že besede same odvračajo veliko ljudi. Lažje je počistiti hladilnik ali okopati psa, kot sedeti za delovno mizo in pripravljati celovit finančni načrt.

Ljudje sovražimo finančno načrtovanje, ker se nam zdi, da je v to potrebno vložiti ogromno dela. Zdi se nam, da moramo v to vložiti čas, ki ga tako ali tako nimamo, da seštevamo številke, za katere menimo, da so brez pomena. Zdi se nam nesprejemljivo, da bi morali po napornem delovnem dnevu še celo noč trdo delati na finančnem načrtovanju.

Kdor pa se finančnega načrtovanja loteva sam, je ponavadi zaskrbljen, saj je kot Janez v naši zgodbi negotov zaradi odločitev, ki jih mora sprejemati samostojno.

Finančni načrt namreč ne sme biti pripravljen površno, kot je to napravil Janez. Na žalost pa tako živi večina, saj finančnemu načrtovanju ne posveča dovolj časa, vnaprej misleč, da je to pretežko in da je za to potrebno precej časa.

Vseeno pa velja – tudi če finančnega načrta nimate, imate v primeru da varčujete ali investirate še vedno nekakšnen načrt! Takšnega, ki vam lahko zaradi vaših zahtev, pritiskov življenja in nenazadnje nihanja delnic na trgu, povzroča precej nemirno življenje.

A ni potrebno, da je tako.

Kot pri Mihi v naši zgodbi, finančni načrt ne pomeni dodatnega dela…pomeni brezskrbnost! Nasprotno od tistega, kar večina ljudi misli, finančni načrt ne pomeni dodatnega vložka vašega časa… pomeni pridobitev dodatnega časa za stvari, ki jih dejansko želite delati.

Finančni načrt vam v pretresih, ki jih prinaša vsakdanje življenje, pomaga ostati odločen. Med drugim finančni načrt vključuje vodenje osebnega proračuna, različne oblike zavarovanj, varčevanj, investicij, vašo oporoko ipd.

Bolj kot pomanjkljiv načrt, je smiselno imeti pripravljen celovit in vnaprej izdelan načrt. Ne vzame veliko časa in vanj ni potrebno vložiti ogromno dela. Prihranil pa vam bo veliko skrbi.

In kako se tega lotiti? Najprej – okoli tega se ne trudite sami. Finančni načrt ni nekaj, kar bi morali pripravljati samostojno. Si poškodovan avto popravljate sami? Predvidevam, da se poslužujete strokovnjaka, ki je vešč v popravilu vašega vozila.

Tudi luknje v zobu si verjetno ne “zakrpate” sami – strokovno zobno nego prepuščate strokovnjaku. Seveda pa z umivanjem zob vsak dan dodatno preventivno skrbite za njih, redni pregledi pri zobozdravniku pa so skoraj rutinski. Vaš trud in trud zobozdravnika namreč v veliki meri pripomoreta, da se boste še dolgo smejali.

Enako je s finančnim načrtovanjem. Nekaj lastnega dela sicer morate vložiti, hkrati pa sodelovati s strokovno pomočjo s tega področja. Le tako boste imeli izdelan dobro premišljen finančni načrt, ki bo natančno ustrezal vašim potrebam. In kot v primeru zobozdravnika, bo poskrbljeno, da se boste lahko še dolgo časa smejali.

Igor Mujdrica

→ Dodatno priporočljivo branje:

• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kaj morate vedeti o denarju in zakaj?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Finančna zaščita na področju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji
• Investiram ali špekuliram? Vlagatelji nikakor nočejo razumeti pomena posameznih oblik finančnih proizvodov

Članek je bil objavljen v reviji Moje finance (julij/avgust 2009). Mnenja okoli tematike smo prispevali tudi v podjetju i-svetovanje d.o.o.. Članek je v celoti na voljo preko spodnje spletne  povezave v Adobe .pdf  formatu (360 KB):

→ http://www.i-svetovanje.com/albanskicertifikati/

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Opozorilo glede finančnih prevar (predvsem Forex), kam trenutno naložiti svoje prihranke, ali je naložbe v kriznih časih smiselno prodati, potrošniška oddaja Posebna ponudba na RTV Slovenija
• Investiram ali špekuliram? Vlagatelji nikakor nočejo razumeti pomena posameznih oblik finančnih proizvodov
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 1.februar 2010
• Kaj morate vedeti o denarju in zakaj?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?