1.) Kako se po vaših opažanjih obnašajo vlagatelji v vzajemne sklade, ko tečaji tako v Sloveniji kot v tujini padajo?
Kadar tečaji rastejo ali padajo, se večina vlagateljev po celem svetu odziva čustveno in iracionalno. Behaviorizem, znan tudi kot vedenjska perspektiva je smer psihologije, ki tudi na področju investiranja išče vzroke zakaj se vlagatelji v določenem trenutku tako odzivajo. Tako je primer takoimenovanega domino efekta (velik padec tečajev zaradi množičnih razprodaj vrednostnih papirjev npr.) stalna posledica človeških vedenjskih vzorcev oziroma reakcij vlagateljev. Poznamo tudi preučevanje koledarskih efektov kot trendov rasti in padcev borznih tečajev v različnih obdobjih leta kot so začetki tedna, meseca ali leta, pa konci tedna, meseca ali leta ipd. Čedalje več ljudi se zanaša na numerološke in astrološke določitve »pravih« obdobij investiranja, prav tako na zanašanje zgolj na lastno srečo. V hitrem svetu v katerem živimo danes tako investiranje postaja čedalje bolj podobno igranju iger na srečo, kjer pa je zelo malo zmagovalcev.

2.) Kakšna je razlika pri obnašanju med bikovskimi in medvedjimi trendi?
V naraščajočem obdobju (bikovskem trendu) prevladuje pohlep, v padajočem (medvedjem trendu) pa strah. Obe čustvi povzročata, da večina vlagateljev kupuje in prodaja vrednostne papirje ravno v napačnem času. Finančna industrija večkrat javno objavi analize iz katerih je dokaj natančno razvidno, da večina vlagateljev ravno zaradi teh razlogov dosega precej manjšo povprečno donosnost kot nek vzajemni sklad npr. Večina pa teh analiz seveda ne upošteva.

Pomembna razlika v vedenju se kaže predvsem v tem, da v bikovskem trendu na trge kapitala ljudje vlagamo ogromne količine denarja, ki posledično dvigujejo borzne tečaje še bolj. V medvedjem trendu, ki je včasih lahko tudi obdobje odličnih nakupnih priložnosti, pa je videti predvsem odtok denarja iz borznih trgov ali pa prelivanje tega v druge, konservativnejše oblike investicij. Tako pretirano nakupovanje kot pretirane razprodaje ne koristijo ponavadi nikomur razen finančnim posrednikom oziroma institucijam, ki zaslužijo z nakupnimi ali prodajnimi posredniškimi provizijami.

3.) Katere napake so najpogostejše v obdobju padanja tečajev?
Napake vlagateljev v obdobjih padcev ponavadi sovpadajo z napakami (ali pa so celo posledica teh) v obdobju rasti oziroma v obdobju, ko se vlagatelj prvič sreča z povečano volatilnostjo (nihajnostjo) kapitalskih trgov.

Nekaj primerov napak:

• pretirana samozavest;
• napovedovanje dolgoročnih borznih kazalcev na podlagi vpogledov v krajše preteklo časovno obdobje;
• vedenjski vzorci črednega nagona misleč, da se množice nikakor ne morejo motiti;
• strah pred spremembami;
• strah pred izgubo;
• strah pred negotovostjo;
• strah pred priznavanjem napak;
• strah pred napačnimi odločitvami ali obžalovanja zaradi sprejetja teh;
• pomanjkanje pravih podatkov in dejstev;
• pomanjkanje odločnosti in konsistentnosti;
• paraliziranost kot posledica prevelike količine informacij;
• napačno določen časovni horizont;
• razmišljanje, da je dobra donosnost investicije posledica sposobnosti investitorja, ne pa rastočih trgov;
• ignoriranje pomembnih podatkov ali kazalcev in osredotočenje na nepomembne informacije;
• slabo ovrednoten psihološki profil vlagatelja;
• mešanje pojmov poznavanje in znanje.

4.) Kaj vlagateljem v vzajemne sklade svetujete v takšnih obdobjih?
Vlagatelje poskušamo na ta obdobja pripraviti že pred samim invetiranjem, še posebej pa poudarjamo, da lahko pridejo iznenada in da lahko trajajo precej časa. Časovni horizont 5 let je na borznih trgih namreč kratko obdobje in to je potrebno upoštevati pri določitvi investicijskega načrta in naložbenega portfelja. Prav tako je potrebno čimbolj natančno oceniti psihološki profil vlagatelja kar pomeni, da ga je potrebno zelo dobro poznati kot osebnost. Čeprav je o tem lahko govoriti, pa je v praksi praktično nemogoče posameznika spoznati dovolj dobro le na podlagi nekaj sestankov, še manj pa natančno vedeti, kako se bo odzival, ko bo tem obdobjem izpostavljen z lastnim denarjem. Takrat gre namreč zares - nastopi čas, ko je potrebno vlagateljem stati ob strani predvsem zato, da ne bi sprejemali napačnih odločitev, ki bi jih lahko od finančnih ciljev samo še bolj oddaljile. In ne glede na včasih prav nemogoča obdobja na borznih trgih, se takrat z vlagatelji dejansko najbolje spoznamo. Najboljši nasvet, ki ga lahko damo v takšnih obdobjih je, da je le konsistentno varčevanje tisto, ki posameznika lahko pripelje do finančnih ciljev in finančne varnosti. Vzpone in padce (tudi večje krize) na finančnih trgih pa je potrebno jemati za samoumevne in se nanje čimprej navaditi. Vsekakor ne smemo pozabiti na nasvet, ki velja za vse vlagatelje v vseh obdobjih – na borzne trge investirajte le denar, od katerega niste življenjsko odvisni.

5.) Ali opažate, da vlagatelji dvigujejo svoja sredstva?
Iskreno povedano naše stranke v tem obdobju vrednostnih papirjev zaradi strahu pred izgubo npr. ne prodajajo. Kvečjemu opravljamo alokacijo nepravilno strukturiranih naložbenih portfeljev ali pa zmanjšujemo pozicije na trgih, za katere smatramo, da znajo biti tudi v prihodnje preveč izpostavljeni posledicam posojilne krize in nerazsodnosti bank.

Drugače pa je dejstvo, da so vlagatelji v splošnem zagnali pravo paniko, ki so jo dodatno podkrepili še mediji z vsakodnevno objavo negativnih novic. Te pa so bile s strani vlagateljev interpretirane nič drugače kot: »Čas je za umik«. Tako takšnega prodajnega razpoloženja tudi v naši državi že lep čas ni bilo.

6.) Če že, v katere naložbe jih najbolj selijo?
V takšnih obdobjih v ospredje prihajajo naložbe z garancijo, bančni depoziti, malo manj obveznice in skladi denarnega trga. Ko trgi ponovno kažejo znake prebujanja, pa je spet opaziti premike denarja v agresivnejše oblike investicij. Takšno početje, kot sem že dejal, ponavadi vlagateljem na dolgi rok prinaša precej manjšo potencialno donosnost (tudi kot posledico višjih stroškov) kot če bi v tem obdobju trdno zasidrani ostali v naložbenih pozicijah. Seveda pa je ob tem potrebno omeniti, da večina slovenskih vlagateljev investira mnogo preveč agresivno, zato so pretirana iracionalna vedenja v teh obdobjih še toliko bolj razumljiva.

Preberite tudi

• Borze VP v JV Evropi 28.april 2008
• Borze VP v JV Evropi 4.april 2008
• Ali sploh potrebujete finančnega svetovalca?
• Drugi tuji trgi 14.avgust 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 8.avgust 2008

Ko ste z banko podpisali pogodbo za denarni depozit ali sredstva pričeli vlagati v vzajemne sklade, morda kupili kakšno delnico preko borzno-posredniške hiše, obstaja verjetnost, da vam nihče ni povedal, da vas lahko v zvezi z davki nekje v prihodnosti čakajo (ne)prijetna birokratska opravila, s katerimi se boste morda takrat srečali prvič. Ta opravila vas lahko v primeru, da boste zamolčali določene podatke (hote ali nehote), ali napačno izpolnili zakonsko predpisane obrazce, ali se NE držali zakonsko predpisanih rokov oddaje, spravijo v neprijeten položaj, v najslabšem primeru pa ste lahko celo denarno kaznovani. Ali ste bili ob podpisu pogodb seznanjeni z vsemi morebitnimi davčnimi posledicami niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da veste, da posledice v zvezi s tem nosite sami in da so tovrstna opravila izključno vaša skrb in dolžnost.
 

Da, govorimo o dohodninski napovedi. Vendar NE tisti, ki jo bomo vsi davčni zavezanci že predizpolnjeno prejeli s strani Davčne uprave republike Slovenije (DURS) in se nanaša na dohodke iz zaposlitve, dohodke iz dejavnosti, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodke iz oddajanja premoženja v najem in dohodke iz prenosa premoženjskih pravic.Govorimo o drugem delu dohodninske napovedi, ki se nanaša na dohodke iz kapitalskih dobičkov in obresti, torej tisti dohodnini, pri kateri letos nikar ne pričakujte predizpolnjenega obrazca za oddajo. Ta del dohodnine ste dolžni urejati sami in dohodninsko napoved oddati na svojo davčno izpostavo do 28.februarja 2008.Čedalje več ljudi se prvič srečuje s tovrstnimi napovedmi, ne glede na to, da ni bilo večjih sprememb in novosti v zakonu o dohodnini. Razlogi se skrivajo predvsem v prodaji točk (investicijskih kuponov) vzajemnih skladov ali v prodaji delnic. Veliko davčnih zavezancev je namreč to v letu 2007 storilo prvič. V našem podjetju veliko vprašanj na to temo res nismo prejeli (verjetno zato, ker je večina strank davčnih napovedi v povezavi z investicijami že vajena). Po razgovorih s kolegi iz bank, iz družb za upravljanje investicijskih skladov in iz borzno-posredniških hiš pa vemo, da ogromno vprašanj v zvezi z dohodnino (od čisto osnovnih pa do izredno zapletenih) prispe na njihove naslove, ne glede na to, da se nobena od omenjenih finančnih insitucij v osnovi ne ukvarja z davčnim svetovanjem (op.: nekatere institucije to svojim strankam nudijo kot plačljivo dopolnilno storitev).

Zato objavljamo nekaj osnovnih napotkov pri dohodku iz kapitala, v našem primeru vezanih na napoved za odmero dohodnine od obresti in na napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov.

Kdo je torej dolžan oddati napoved iz naslova kapitalskih dobičkov in obresti?

V grobem je odgovor dokaj preprost:  

 •   tisti davčni zavezanec, ki je v letu 2007 odsvojil (prodal) vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone;  

 •   tisti davčni zavezanec, ki je v letu 2007 dosegel obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah (op.: napovedi ni treba vložiti, če skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, dosežen v letu 2007, ni presegel zneska 1.000 EUR)

POMEMBNO: Plačani davek iz zgornjih primerov velja kot končni davek, kar pomeni, da se ti dohodki NE vštevajo v letno osnovo za odmero dohodnine. Po domače povedano – ne skrbite, da bi se zaradi tovrstnih prihodkov po dohodninski lestvici »pomaknili« v višji davčni razred, ne glede na to, kako visoki so ti prihodki bili.

Od preprostega razumevanja zakonodaje, pa pridemo do bolj zapletenega dela - tistega, ki povzroča davčnim zavezancem največ težav – katere obrazce izpolniti predvsem pa kako jih izpolniti.

Ponovno je potrebno poudariti, da finančne institucije (banke, DZU-ji, BPH-ji in svetovalna podjetja kot je naše npr.) nismo dolžni izpolnjevati tovrstnih predpisanih davčnih obrazcev za stranke (nismo namreč davčni svetovalci), zato je vsakršna pomoč pri izpolnjevanju obrazcev pravzaprav boniteta, ki jo stranke brezplačno prejmejo v izogib zgoraj opisanim nevšečnostim. Finančne institucije so sicer dolžne pošiljati, katere posle (nakupe in prodaje) je posameznik opravil v prejšnjem letu, sama oddaja napovedi (in morebitni preračuni) pa so dolžnost posameznika.

Tako nekateri DZU-ji svojim strankam (tistim, ki so prodajale vzajemne sklade v letu 2007) pošiljajo že izpolnjene popisne liste, ki jih je potrebno samo podpisati in priložiti napovedi (zelo pohvalno). Nekateri BPH-ji svojim strankam na zahtevo prav tako pošljejo že izpolnjene popisne liste za prodajo delnic v prejšnjem letu (spet pohvalno), drugi pa to opravijo proti plačilu storitve, ki je načeloma dokaj poceni. Banke pošiljajo izpiske, kjer je natančno razvidno, koliko obresti je posameznik prejel v preteklem letu.

Največ težav se pojavlja v primerih, kadar laični posameznik z vrednostnimi papirji trguje preko tujih borzno-posredniških hiš ali bank, sklepa depozitne pogodbe s tujimi bankami ali pa kupuje (oziroma prodaja) tuje vrednostne papirje ali investicijske sklade preko akviziterskih prodajnih mrež in ne prejme vseh podatkov, ki bi jih potreboval za namen dohodninske napovedi. V takšnih primerih je posameznik velikokrat prepuščen samemu sebi.

Če izvzamemo zadnji odstavek, ima davčni zavezanec nalogo, da vso potrebno dokumentacijo zbere skupaj, po potrebi sam preračuna določene postavke,vpiše pravilne podatke na predpisane obrazce in vse skupaj odda na svojo davčno izpostavo do 28.februarja 2008 (op.: možna je seveda tudi elektronska oddaja preko spletnega portala http://edavki.durs.si ). Do 31.maja nato DURS izda odločbo o višini dohodnine, nato pa ima davčni zavezanec 30 dni časa, da davek tudi plača. Če je davčni zavezanec ugotovil morebitne napake, je dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance v roku 15 dni od vročitve odločbe.

Katere obrazce uporabiti za napoved dohodnine iz naslova obresti ali iz naslova dobičkov od prodaje vrednostnih papirjev, drugih deležev in vzajemnih skladov?

• Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov
• Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU

OPOMBA: Obrazcem so priložena tudi navodila za izpolnjevanje

Zgornji obrazci se nanašajo na večino davčnih zavezancev, ki so v letu 2007 prejeli obresti in na večino davčnih zavezancev, ki so v letu 2007 prodajali vrednostne papirje. Seveda obstajajo izjeme in zakon natančno opredeljuje dolžnosti davčnih zavezancev.

Seveda je težko pričakovati, da bi posameznik dohodninski zakon vneto študiral in poznal vse njegove podrobnosti. Vseeno priporočamo, da dohodninsko zakonodajo poznate vsaj v grobem, saj vas bo ta spremljala skozi celo življenje. Nekaj spletnih povezav v pomoč:

• Davčni uradi in uradne ure

• Brošura – Dohodnina

• Dohodnina - za fizične osebe - pojasnila

• Brošura – Dohodek iz kapitala

• Pomembni datumi - za fizične osebe

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2A)

Za zaključek še nekaj predlogov

Davki so izredno pomemben dejavnik pri kakršnem koli opravku z denarjem. Pri investicijah (tudi bančne depozite lahko štejemo med investicije) seveda prav tako, saj ti lahko močno znižujejo donosnost vašega kapitala. Prav je, da se seznanite z davčnimi posledicami še preden podpišete kakršno koli pogodbo oziroma kupite ali prodate različne vrednostne papirje. Samo tako ne bo neprijetnih presenečenj in že vnaprej boste vedeli, kdaj boste morali oddajati različne davčne napovedi.
Tistim fizičnim osebam, ki imajo višje prihodke ali prihodke iz različnih virov, račune odprte pri različnih evropskih (ali svetovnih) bankah, trgovalne račune odprte pri različnih evropskih (ali svetovnih) borzno-posredniških hišah oziroma tistim, ki imajo zahtevnejšo davčno obravnavo, pa močno priporočamo, da se poslužijo strokovne pomoči davčnih svetovalcev in odvetnikov.

Preberite tudi

• Vesele božične praznike in srečno novo leto 2008
• Prvi dnevi predavanj Finančne Arene so za nami
• Devizni trg 4.april 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 28.april 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 4.april 2008

“Danes sem šel na banko. Odločil sem se, da postanem vlagatelj. Vzel sem kredit in celoten znesek bom naložil v različne vrednostne papirje. Vem, da je potrebno denar razpršiti, če želim zmanjšati tveganje. Saj bi začel varčevati mesečno z manjšimi zneski, pa pravijo, da še največ prinese prvi vloženi evro. Kar je nekako logično, saj se največ ustvari na dolgi rok. Tako pravijo strokovnjaki. V povprečju so menda donosi skladov nad 10% letno, kredit pa me bo stal manj kot 9% letno. Gotovo bom imel na koncu več, kot če bi varčeval postopoma. Teh sedem let bom pa že zdržal z odplačevanjem kreditov.Tako bom vsaj primoran plačevati obroke.”

Na kaj ste pomislili ob branju zgornjih vrstic?

• ta oseba ne ve, da se vrednosti delnic ali vzajemnih skladov lahko tudi močno znižajo;
• le kje se najdejo taki optimisti. Potrebno bo ogromno sreče. Saj ne more resno računati, da bo šlo vse po načrtih;
• če je to edini način, da redno varčuje, tej osebi ni pomoči.

Po podatkih oziroma izjavah naših bančnikov, pa so Slovenci v preteklih letih počeli ravno to (in to ne v zanemarljivem obsegu). Najemali so kredite za nakup vrednostnih papirjev. Vprašanje ali bi letos ob ‘krvavečih’ borzah upali storiti isto. Tudi slovenski trg kapitala ni bil več tako nedolžno imun na dogajanja na svetovnih borzah, celo bančni sektor je nekaj časa prikrival pomembne informacije. A kaj, ko so ’zakreditirani’ vlagatelji to ugotovili šele letos.

V zgornji zgodbi je več nepravilnosti, če ne drugega so izračuni malce bolj zapleteni, kot npr. 10% donosa in 9% obresti.

Recimo, da želim najeti 10.000€ posojila, za obdobje sedmih let.  Zaradi stroškov odobritve in zavarovanja posojila bom na račun prejel nakazilo v višini 9.486€. Ker sem izbral posojilo s fiksno obrestno mero, bom celotno obdobje plačeval mesečni obrok v višini 157€.

Če bi prejeta sredstva vložil v vzajemne sklade s 3% vstopnimi stroški in bi se moje premoženje vsako leto povečalo za 10%, bi lahko čez sedem let pričakoval izplačilo v višini 18.475,72€. Vendar bi moral plačati še davek na dobiček v višini 15%, tako bi mi na koncu ostalo 17.169€ (upošteval sem že zmanjšanje davčne osnove zaradi 1% pavšalnih stroškov pri nakupu in prodaji točk sklada). V teh sedmih letih pa bi plačal 84 obrokov po 157€, kar v skupnem znese 13.188€.

Če se ne bi odločil za kredit in bi pod istimi pogoji mesečno vlagal 157€, bi mi po plačilu davkov na dobiček ostalo 17.317€.  Celo malce več torej. S to razliko, da lahko v tem primeru izgubim največ vloženi znesek. V prvem primeru moram seveda upoštevati še možnost izgube enkratnega vložka, kljub temu pa bi moral poplačati kredit.

OPOMBA: izračuni so zgolj hipotetični in v njih niso upoštevane upravljavske provizije, prav tako sem predvideval linearno rast premoženja 10% letno. Kar pa  v praksi seveda NI izvedljivo. To dejstvo je vplivalo tudi na oceno davka na dobiček pri mesečnem vlaganju, v realnosti bi bil lahko davek večji ali manjši. Poleg tega gre za nominalne številke, torej inflacija v izračunih ni upoštevana. Zelo verjetno je namreč (raje gotovo), da si boste čez sedem let lahko z enakim zneskom privoščili manj kot danes.

Bistvo je v tem, da so pri investiranju v vsakem primeru prisotna različna tveganja, z najemanjem kreditov za nakup vrednostnih papirjev, pa se ta še dodatno povečajo. Le da investitorji (pravzaprav špekulanti, čeprav sami morda ne mislijo tako) v pozitivnih obdobjih oziroma v času rasti tečajev o teh tveganjih ne razmišljajo.
V grobem namreč velja, da sta na borzi (oziroma pri investiranju) najmočnejši čustvi strah in pohlep. V slabših časih nam trezno presojo zamegli strah pred izgubo, v dobrih časih pa pohlep in želja po hitrem zaslužku.

Na borzah bodo vedno prisotna tako dobra, kot slaba obdobja. Samo od vas je odvisno, kako jih boste preživeli. Lahko iščete “vroče” naložbe in se občasno opečete, ali pa sledite svojim finančnim ciljem in izdelanemu finančnemu načrtu.

Preberite tudi

• Vesele božične praznike in srečno novo leto 2008
• Borze VP v JV Evropi 28.marec 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 4.april 2008
• Drugi tuji trgi 1.avgust 2008
• Premoženjsko zavarovanje z vključenim zavarovanjem pred odgovornostjo iz naslova hišne posesti

mali vlagatelj = nepoučeni vlagatelj

Ne glede na to, koliko se mali vlagatelj trudi izobraževati na področju investicij, vedno bo obdržal status malega, nepoučenega vlagatelja (dokler morda nekega dne ne postane velik, poučen, institucionalni vlagatelj).

Privatizacija je tudi v Sloveniji majhnemu številu »nepoučenim«, malim vlagateljem omogočila, da so postali veliki, poučeni in se dvignili na stopnjo institucionalnih vlagateljev. Za obstoj in rast svojih podjetij so se bili primorani naučiti skrbnega pregledovanja potencialno donosnih naložb in zrelejšega odločanja za ohranitev in plemenitenje svojih (oziroma institucionalnih) denarnih sredstev. Naučili so se pravil igre.

»Due dilligence« oziroma skrbni pregled naložb je stalnica in nuja pri institucionalnih vlagateljih. Če se sprašujete zakaj se prenekateri tuji finančni mogotec izogiba investicij v Slovenijo, predvsem pa na balkansko področje, je razlog najti tudi v tem, da temeljitega skrbnega pregleda ni mogoče opraviti. Stvari so dokaj preproste in logične, če jih pogledamo iz tega zornega kota. Verjetno tudi vi ne bi vložili svojega težko prisluženega denarja na podlagi premalo preverjenih ali medijsko napihnjenih informacij samo zato, da ne bi zamudili ” življenjske priložnosti”.

Ali pač?

Čas za evforijo je bil namreč več kot pravi. Ljubljanska borza, balkanske borze, razviti trgi so bili iz dneva v dan v rdečih številkah. In tipičen mali, nepoučeni vlagatelj se nikakor ne more sprijazniti, da mu niso vseskozi na voljo nove naložbene priložnosti, novi potencialni zmagovalci, pa naj si bo to zlato, srebro, paladij, alternerativne oblike investicij ali pa vpis NKBM delnic. Zato je pripravljen prodati vse svoje vrednostne papirje, se ob takšnih »priložnostih« še zakreditirati in vložiti maksimalno kolikor je možno v danem trenutku, ne da bi racionalno razmišljal.

Če upoštevamo do danes javno dostopne objave medijev in malce špekuliramo z njimi, je NKBM evforija pritegnila od 80.000 do 160.000 malih, nepoučenih vlagateljev. Izhajajoč iz tega, bo glede na tolikšno povpraševanje večina vpisnikov dobila bistveno manj delnic kot so pričakovali. Posledično se bo verjetno okoli dve tretjini denarja vrnilo nazaj na bančne račune vpisnikov.

Nazaj k velikim, poučenim vlagateljem
Zneski ne bodo majhni. In poučeni, veliki investitorji se na to že pripravljajo. Zato bo december vesel in delaven za »velike«. Vsak bo želel čimvečji kos pogače tako velike količine prostega denarja. Pričakujte pisne ponudbe, telefonske klice, oglase, akcije ipd., ki vas znajo v mesecu decembru zanesti v nepremišljene nakupne akcije.

Ob takšnih »priložnostih« si ponavadi manejo roke tudi nepridipravi.

Nasvet za konec

” Če boste investicije »jemali» kot hobi, se vam lahko kaj hitro zgodi, da to postane vaš najdražji hobi. “

Zato naj se vam nikamor ne mudi z vrnjenim denarjem, razen če imate že vnaprej jasen načrt kaj boste storili z njim. Nikar ga ne zapravite za prekomerno in brezglavo trošenje pred novoletnimi prazniki. Vzemite si čas, temeljito razmislite in določite, katere finančne cilje  bi v življenju resnično želeli doseči. Nato si poiščite strokovno, neodvisno pomoč in skupaj sestavite načrt za dosego teh ciljev.

Čustva v mesecu decembru namesto v borzo raje investirajte v družinsko okolje, saj se bodo tam precej bolje obrestovala..

In če smo vam lahko v podjetju i-svetovanje d.o.o pri finančnih odločitvah kakorkoli v pomoč veste, da nas lahko pokličete ali nam pišete kadarkoli.

Srečno.

Preberite tudi

• Premoženjsko zavarovanje z vključenim zavarovanjem pred odgovornostjo iz naslova hišne posesti
• Drugi tuji trgi 4.april 2008
• Vesele božične praznike in srečno novo leto 2008
• S posojilom v investicije - ali si upate?
• Drugi tuji trgi 28.marec 2008

To je približno tako, kot če bi vstopili v trgovino s čevlji in vprašali, kateri čevlji so najboljši? Prodajalec vam bo pokazal najboljše pohodniške čevlje le za 50 evrov, ker so znižani za 30%. Vse lepo in prav. Kaj pa, če potrebujete elegantne čevlje za poroko?

Ali ne bi bilo bolje, da bi najprej povedali, za kateri namen potrebujete novo obutev?

No, scenarij o nakupu čevljev ostaja le scenarij, dejstvo pa žal nemalokrat postane pri nakupu finančnih proizvodov, pa naj si bo to delnic, vzajemnih skladov, različnih oblik zavarovanj, posojil…

Najboljše, idealne naložbe za vse in za vsakogar NI - izjema je le naložba v dodatno znanje, saj se vam bo dolgoročno najbolj izplačala oziroma obrestovala.

Lahko pa vprašanje nekoliko spremenite – katera naložba je najbolj primerna za moj določen finančni cilj? 

Če imate na drugi strani pravega sogovornika, vas bo ta vprašal:

…kakšne izkušnje imate z investicijami,
…koliko denarnih sredstev želite investirati,
…koliko časa lahko denarna sredstva pogrešate,
…za kateri finančni cilj želite denar investirati,
…v kolikšnem času bi želeli ta cilj doseči,
…kako bi se počutili, če bi se vrednost investicije občutno znižala,
…ali pričakujete večje spremembe osebne finančne situacije 
…ipd.

Najbolje pa je, da si takšna in podobna vprašanja zastavite že sami, nato pa odgovore in pomisleke delite s finančnim svetovalcem. Tako bo tudi odločitev oziroma izbira ustreznih finančnih proizvodov lažja, predvsem pa ustrezno prilagojena vam in vašim finančnim potrebam.

Preberite tudi

• Naložbena življenjska zavarovanja – prednosti in slabosti
• Drugi tuji trgi 8.avgust 2008
• Drugi tuji trgi 21.april 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 28.april 2008
• Ali sploh potrebujete finančnega svetovalca?

Z zakonskim partnerjem sta ponavadi na isti strani. Ženin finančni cilj je morda vikend ob morju, vaš finančni cilj pa motorni čoln, a cilji obeh se gibljejo okoli morja. In to je dovolj dovolj velik razlog, da hkrati investirata oba. Težava nastane, ko veste da morate investirati za dva enako pomembna finančna cilja, a ta na prvi pogled nimata dosti skupnega. Ogromno staršev ima težave, ko želijo obenem varčevati za šolanje otrok in za dodatno pokojnino, pa ne vedo kako si to lahko finančno privoščijo.

Ena večjih težav pri varčevanju za šolanje otrok proti varčevanju za dodatno pokojnino je, da dandanes večina odlaša z naraščajem do poznejših let. Če pogledamo 50 let nazaj, sta bili za večino ljudi to popolnoma drugačni obdobji življenja. Danes ko vemo, da je z varčevanjem za dodatno pokojnino smiselno začeti čimprej (recimo pri 18-ih letih, ne pri 48-ih), pa je razkorak večji kot kdajkoli.V osnovi tako veliko staršev postavi varčevanje za šolanje otrok pred varčevanje za dodatno pokojnino. Čeprav je to precej pogost pojav, predlagam da je to zadnja možna rešitev.

Učinkovita tehnika, ki se je lahko poslužite v takšnih primerih je precej preprosta. Ponudite svojemu otroku (bodočemu uspešnemu študentu) možnost, da z vaše strani prejme enako vsoto denarja kot jo je privarčeval za šolanje sam. Za vsak evro, ki ga bo študent privarčeval, prispevajte evro tudi vi. Če niste prepričani, da bo vaš otrok lahko privarčeval polovico šolnine vedite, da se skoraj vsak študent kvalificira za študentska posojila, študentje z dobrimi ocenami so lahko upravičeni do štipendij, vsi pa se lahko udeležujejo izvenšolskih dejavnosti ali pa delajo med počitnicami. Veliko študentov dela tudi med študijskim letom.

Odločitve o pomembnosti dveh različnih a enako pomembnih finančnih ciljev so lahko čustveno precej naporne, zato so razumske odločitve edina prava rešitev. Postaviti varčevanje za dodatno pokojnino pred varčevanjem za šolanje otrok ni napačna odločitev, prav tako ne postaviti varčevanje za šolanje otrok pred varčevanjem za dodatno pokojnino.

Ker so razmere vsake družine različne, boste morali z zakonskim partnerjem sami določiti težo in pomembnost finančnih ciljev in jih premišljeno načrtovati.

Preberite tudi

• Drugi tuji trgi 5.maj 2008
• Borze VP v JV Evropi 1.avgust 2008
• Drugi tuji trgi 8.avgust 2008
• Svetujte mi - katera naložba je najboljša?
• Devizni trg 28.marec 2008

Na finančno-izobraževalnih predavanjih pod skupnim imenom Finančna Arena, smo ravno iz tega razloga tudi letos organizirali vrsto predavanj okoli različnih oblik investicij, tveganj, stroškov ipd.

Miha Vajngerl, strokovni sodelavec za razvoj novih finančnih proizvodov pri Probanki DZU d.o.o., je na predavanju z naslovom “Kako optimalno naložiti prihranke v vzajemne sklade?” odgovoril na nekaj pomembnih vprašanj, katerih odgovore bi moral poznati vsak vlagatelj, še preden izpostavi denarna sredstva tveganjem.

Spodaj vam je tako na voljo kratek intervju, ki sem ga opravil z g.Vajngerlom in mu postavil nekaj vprašanj kot npr.:

• Zakaj imajo vzajemni skladi predpisano priporočeno dobo vlaganja?
• ali se slovenski vlagatelji držijo te priporočene dobe?
• ali je smiselno premoženje razpršiti v finančne proizvode zgolj ene družbe za upravljanje ali morda večih?
• …

Prijetno poslušanje

Boris Škaper

Trajanje intervjuja: 4 minute 28 sekund

Preberite tudi

• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 14.avgust 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 5.maj 2008
• Devizni trg 8.avgust 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 28.marec 2008
• Devizni trg 22.avgust 2008

Ponudba se mi zdi zanimiva, saj kot razumem svojih sredstev ne morem izgubiti. Ali moram biti pozorna še na kakšno stvar? Stara sem 57 let in čez dve leti se bom upokojila.

Hvala,
Majda, Novo mesto

NAŠ ODGOVOR:
Spoštovana ga. Majda,

Različni finančni proizvodi so primerni za različne ljudi zato je prav, da ste si vzeli čas za pridobitev dodatnih informacij, še preden ste svoja sredstva naložili in izpostavili tveganjem.

Zakaj in kako lahko istočasno pišem o tveganjih in garancijah?

Tudi inflacija namreč predstavlja tveganje in to ne majhno. Zelo verjetno lahko danes s tisoč evri kupite več, kot boste čez deset let. Ne spomnim se sicer, koliko sem plačal za skodelico kave leta 1997, vem pa, da je bil znesek občutno manjši.

V konkretnem primeru torej garancija glavnice pomeni, da ne morete izgubiti vloženih sredstev, ne pomeni pa nujno, da boste ohranili realno kupno moč denarja.

Tudi (pogojno zagotovljenih) 50% donosa v desetih letih lahko pogledamo drugače. Na letni ravni to pomeni malce več kot 4% letno obrestno mero. Podobne obrestne mere lahko dosežete tudi z bančno vezavo – brez tveganja, da bi lahko dobili izplačano zgolj glavnico.

Tako pri bančni vezavi, kot naložbenem zavarovanju lahko relativno hitro pridete do denarja, vendar so stroški in davki ob predčasnem odkupu življenjskega zavarovanja precej visoki. Poleg tega pa navedene garancije veljajo samo, če boste v naložbenem produktu vztrajali vseh 10 let.

In nenazadnje - vsaka garancija tudi nekaj stane. Za vlagatelja je ta cena običajno izražena v manjšem donosu. Kar je povsem sprejemljivo in razumljivo – če se hočem izogniti morebitnim izgubam, sem se za to pripravljen odpovedati delu donosa.

Še nekaj vprašanj, za katera upam, da vam bodo v pomoč pri odločitvah:

- se lahko denarju, ki ga želite investirati, odpoveste za obdobje desetih let?
- ali obstaja verjetnost, da boste denar potrebovali prej?
- kakšna so vaša pričakovanja glede donosov?
- bi lahko mirno spali tudi, če se naložba ne bi razvijala po vaših pričakovanjih?

Želim, da bi se odločili vašim finančnim potrebam in zmožnostim primerno, zato vam v vsakem primeru predlagam, da se pred izbiro kakršnihkoli finančnih proizvodov obrnete na neodvisno strokovno pomoč.

Klemen Kavčič

Preberite tudi

• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 1.avgust 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 21.april 2008
• Ali se držite priporočene dobe vlaganja v vzajemne sklade?
• Devizni trg 22.avgust 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 28.marec 2008