Vprašanje:

Oba imava urejena tudi zavarovanja, in sicer riziko življenjsko zavarovanje z zavarovalno vsoto po 50 tisoč evrov in s priključenim nezgodnim zavarovanjem za invalidnost v vrednosti 100 tisoč evrov ter za nezgodno smrt 50 tisoč evrov.

Sama mesečno za to plačujem okoli 30 evrov, mož pa 37. Ali so takšna zavarovanja za naju primerna in cenovno dovolj ugodna ali bi lahko še kaj izboljšala? Posebej sta vsako leto nezgodno zavarovana tudi otroka, življenjskih zavarovanj pa nimata.

Mesečno nama sicer ostane še približno 400 evrov, ki jih varčujeva v banki. Nabralo se je že 13 tisočakov. Razmišljava tudi o drugih oblikah varčevanja, vendar se na to ne spoznava dovolj. Tveganja se ne bojiva, prav tako denarja predvidoma nekaj let ne bova potrebovala. Kaj nama predlagate?

Odgovor: Primerjajte cene zavarovanj! V grobem ocenjujem, da imata razmeroma trdne temelje, vaša skrb za lastno in za družinsko eksistenco pa je odgovorna. Riziko življenjska zavarovanja so namreč izredno primerna, prav tako tudi cenovno sprejemljiva za visoka zavarovalna kritja v primeru smrti, nezgodno zavarovanje za delno ali popolno invalidnost pa je pravzaprav nujno za vsakega posameznika. Obe obliki zavarovanj potrebujeta in jih tudi imata.

Že pred več kot letom dni je bil v reviji Moje finance objavljen zgleden članek, da zavarovalnice ne tržijo rade riziko življenjskih zavarovanj, saj so zaslužki z drugimi življenjskimi zavarovanji praviloma večji, objavljena pa je bila tudi cenovna primerjava. Cenovne razlike so bile tudi 50-odstotne. Vaših zavarovalnih polic si tako ne bi drznil natančno ocenjevati na pamet, saj ne vem, pri kateri zavarovalnici so sklenjene, tako tudi nimam natančnega vpogleda v splošne pogoje zavarovalnih pogodb. Vseeno pa je iz podatkov, ki ste jih posredovali, mogoče vsaj v grobem oceniti primernost oblike in višine zavarovalnih kritij.

A najprej si poglejmo dodatno zavarovanje za nezgodno smrt. V vajinem primeru je zavarovalna vsota za nezgodno smrt enaka, kot je osnovna zavarovalna vsota za naravno smrt. S tem načelno ni nič narobe, vseeno pa je na zavarovalni pogodbi dobro pogledati, kolikšen strošek pomeni ta priključitev. Nemalokrat je ta odveč oziroma bi bilo ta denar bolj smiselno nameniti višjemu kritju oziroma plačilu višje premije za nezgodno zavarovanje invalidnosti. Naj karikiram – v primeru vaše ali moževe smrti je povsem vseeno, kako umrete.

Če sta z možem popolnoma zdrava, vam nekatere zavarovalnice pri riziko življenjskih zavarovanjih ponujajo tudi tako imenovani premijski bonus, nagrado za zdravo življenje. Ta močno vpliva predvsem na precej cenejšo premijo zavarovanja.

Z zavarovalnimi kritji za primer smrti se ne bi preveč ukvarjal, saj so primerna, če se zgodi najhujše (smrt obeh), pa je tudi stanovanje premoženje, ki bi lahko otroka dodatno finančno preskrbelo. Kritje pri nezgodnem zavarovanju za invalidnost bi povišal na vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih prihodkov, čeprav ni odveč pripomniti, da imata že zdaj razmeroma ustrezna kritja.

Naj se sliši še tako izpeto, mladoletni otroci življenjskega zavarovanja ne potrebujejo. Otroci potrebujejo kakovostno nezgodno zavarovanje, predvsem ali raje izključno za primer delne ali popolne invalidnosti. Primerne so maksimalne zavarovalne vsote. Zavarovanja drugih nevarnosti (dnevna, bolnišnična nadomestila …) pa so zaradi majhnih zneskov in strogih pogojev za izplačilo skoraj brez pomena.

Pri nezgodnem zavarovanju za otroke in tudi pri vašem ter pri moževem se je smiselno odločiti za progresivno izplačevanje zavarovalne vsote za invalidnost. To pomeni, da se zavarovalna vsota podvoji, potroji …, če je odstotek invalidnosti večji.

Solidna rezerva

Mesečno privarčujeta več kot 13 odstotkov prihodkov, kar je primerno. Privarčevanih 13 tisoč evrov vama zadostuje za več kot štiri mesece v primeru izgube ali zamenjave zaposlitve obeh. Priporočam, da je ta znesek namenjen samo temu tveganju in popolnoma ločen od drugih finančnih ciljev, predvsem pa, da je v čim bolj varni in likvidni finančni obliki, kot je bančni depozit (ali več depozitov z različno ročnostjo). Pravite, da denarja nekaj let predvidoma ne boste potrebovali. Domnevam, da imate poleg varčevanja za dodatno pokojnino še druge finančne cilje (šolanje otrok, nakup nepremičnine, nakup novih avtomobilov …). Če je katerikoli od teh ciljev oddaljen manj kot pet let, vama drugih naložbenih oblik, razen bančnih depozitov, ne priporočam. V vsakem primeru pa vama priporočam približen izračun pokojninske vrzeli in izdelavo pokojninskega varčevalno/investicijskega načrta.

Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?

Vabljeni k ogledu potrošniške oddaje Posebna ponudba na RTV  Slovenija, za katero je Boris Škaper, finančni svetovalec družb  i-svetovanje d.o.o.  in i-zavarovanje d.o.o. podal  mnenje.

Za ogled prispevka kliknite tukaj…

Posebna ponudba je oddaja namenjena potrošnikom.  Dandanes se namreč potrošniki ne zavedamo moči, ki jo imamo, premalo poznamo  svoje pravice in si velikokrat ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Oddaja je  namenjena krepitvi potrošniške zavesti, reševanju težav, ki jih imamo gledalci  kot potrošniki in preverjanju kakovosti izdelkov in storitev, ki so na voljo na  trgu. Oddaja nastaja v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije, Evropsko Unijo  in potrošniki.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Preverite, kako bi morali biti zavarovani
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Zavarovanja za primere hudih in rizičnih bolezni
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

• tveganje povezano z obrestno mero; S spremembo obrestne mere se poveča verjetnost, da bo to v obratni smeri vplivalo na vrednost naših naložb. Centralne banke vseh držav z uravnavanjem nivoja obrestnih mer vplivajo na količino denarja v obtoku in s tem tudi na višino inflacije. Čeprav vsak poseg v višino obrestnih mer pusti spremembe na finančnih trgih, so te najopaznejše na trgih z dolžniškimi vrednostnimi papirji (obveznice, menice, komercialni zapisi) in z njimi povezanimi terminskimi instrumenti. Zvišanje obresti povzroči takojšen padec tečajev obveznic vseh dospelosti, pri čemer je negativen vpliv največji pri tistih z najdaljšim rokom dospelosti. Ko centralna banka zniža obresti, ima ukrep ugodne posledice za trg dolžniških vrednostnih papirjev.
• tveganje poslovnega neuspeha podjetja; V zadnjem desetletju je bilo v svetu več primerov zelo velikih in odmevnih stečajev velikih podjetij (Enron, Global Crossing, Parmalat, Lehman Brothers). Podjetja, ki ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti so dolžna ustrezno ukrepati, v najslabšem primeru tudi tako, da gredo v stečaj. Poleg upnikov iz poslovnih razmerij so oškodovani v teh primerih še delavci in delničarji. Cena delnic močno pade, če investitorji samo zaslutijo, da poslovanje podjetja ni v skladu z njihovimi predvidevanji. Če pa se izkaže, da je podjetje v večjih težavah, pa se lahko tečaj delnic v enem trgovalnem dnevu zniža za 60% in več. Tik pred razglasitvijo stečaja se tečaj ponavadi že giblje blizu vrednosti nič. Podobno kot za delnice velja tudi za obveznice s to razliko, da imajo njihovi lastniki več možnosti, da dobijo del sredstev povrnjenih iz stečajne mase.
• tveganje, povezano s tržno ceno; Cena delnice lahko zaradi različnih vzrokov pade oziroma zraste. Včasih ni objavljenih nobenih posebnih novic, ki bi lahko vplivale na tečaje, pa vendar se tečaji močno spremenijo. Njihovo gibanje je zmeraj odvisno od ponudbe in povpraševanja papirjev na trgu. Večja ponudba od povpraševanja povzroča pritisk na tečaje in posledično na njihovo zniževanje. Obratno se zgodi pri povečanem povpraševanju. Zakaj se v nekem trenutku pojavi povečana ponudba ali povpraševanje je potrebno raziskati od primera do primera. Znano je, da sta splošna gonila gibanja tečajev vrednostnih papirjev pohlep in strah investitorjev. Ko je pohlep močnejši od straha, govorimo o trgu bikov, s strahom pa pridejo na površje ”medvedi” in z njimi obdobje medvedjega trga.
• tveganje, povezano z možnostjo pojava inflacije; O pojavu inflacije govorimo takrat, ko se cene blaga in storitev na splošno začnejo dvigovati. Manjša stopnja inflacije je za gospodarstvo zdrava, ker spodbuja njegovo rast, prevelika in nenadzorovana rast cen pa seveda povzroča več škode kot koristi. Da bi ohranili realno vrednost svojih naložb morajo naši donosi preseči vsakoletno stopnjo rasti cen. Če je stopnja inflacije na letni ravni na primer 7%, moramo doseči najmanj 7% donos na vložena sredstva, da bi ohranili njihovo realno vrednost. Šele donos večji od 7% na letni ravni pomeni povečanje našega kapitala. Na informacije o pojavu večjih inflacijskih pritiskov v sicer stabilnih gospodarstvih finančni trgi reagirajo zelo negativno. Investitorji pričakujejo, da se bo centralna banka borila z ukrepi zviševanja obrestnih mer, zato ta pričakovanja takoj vgradijo v tečaje obveznic in delnic. V praksi to pomeni njihovo zniževanje.
• politična tveganja; Včasih vlade posameznih držav sprejmejo ukrepe, ki lahko negativno vplivajo na dobičke podjetij, ki jih ti ukrepi prizadenejo. Ker so gospodarstva med seboj zelo povezana lahko ukrepi ene države prizadenejo tudi podjetja v drugih državah. Ko se je pojavila gospodarska kriza v Argentini in država ni zmogla več poravnati domačih in tujih obveznosti je sprejela ukrepe, ki so prizadeli ne le argentinske državljane. Vse tiste banke, ki so imele v tej državi napeljane tesnejše poslovne zveze, so bile močno prizadete. Z njimi pa tudi lastniki njihovih delnic saj so bili tečaji le-teh pod velikim pritiskom. Ravno tako je ukrep ameriškega predsednika Busha s katerim je uvedel posebne carine na uvoz določenih jeklarskih izdelkov v ZDA povzročil škodo drugim neameriškim podjetjem. Poleg podjetij so škodo utrpeli tudi njihovi delničarji;
• tveganje, povezano s prevarami; Zaradi zavajajočih in napačno prikazanih podatkov, ki jih javnosti in s tem investitorjem posredujejo podjetja sama ali kdo drug, obstaja nevarnost, da bi investitor kupil vrednostni papir, za katerega bi se izkazalo, da nima prave vrednosti. V vseh teh primerih je investitor tisti, ki bo izgubil, in prodajalec tisti, ki bo imel korist od tega. Naloga državne agencije, ki skrbi za nadzor poslovanja vseh udeležencev na trgih vrednostnih papirjev v posamezni državi je, da poskuša zaščititi investitorje. Vedno pa to ni mogoče. Včasih lahko ukrepajo šele, ko je že prepozno. Zato mora vlagatelj v prvi vrsti sam napraviti vse za zaščito tako, da zbere vse razpoložljive informacije in po potrebi poišče strokovni nasvet, preden se odloči za takšno naložbo.

Povzeto iz knjige: Vodnik za preračunljivo investiranje  (avtorica: Mateja Jesenek)

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Kam naj vložim 100 tisoč evrov?
• Vzajemni skladi – kaj v teh težkih časih napraviti z denarjem vloženim vanje?
• Finančna pismenost otrok in Slovencev
• Kako naj poplačam nekdanjega moža – z najemom posojila ali s prodajo vzajemnih skladov?
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Finančno izobraževalni seminar Nepredvidljivi kapitalski trgi – darilo v oktobru, mesecu varčevanja
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?

Pred kratkim je k finančnemu svetovalcu prišla stranka, ki je imela sklenjenih kar 13 življenjskih zavarovanj. “To je rekord v moji karieri,” je smrtno resno komentiral svetovalec in okrcal neprofesionalnost zastopnika, ki je prepričal stranko, da potrebuje toliko zavarovanj. Takšnih primerov pa je pravzaprav veliko, saj zavarovanja sklepamo po načelu: več jih imamo, bolje je.

Druga opazna skrajnost je, da zavarovanj sploh nimamo, niti tistih, ki jih potrebujemo. Da ne boste na koncu imeli odvečnih in neustreznih zavarovanj, smo preverili, katera potrebujejo petletni malček, 20-letni študent, 45-letni starš in 65-letna upokojenka.

Petletni malček

Potrebuje: Marsikdo je prepričan, da malčki ne potrebujejo zavarovanj, vendar velja nasprotno – potrebujejo dobro nezgodno zavarovanje za primer trajne invalidnosti. Zavarovalna vsota mora biti tolikšna, da pokrije morebitne stroške prilagoditve stanovanja, avtomobila za primer invalidnosti, fizioterapije in izgube prihodnjih dohodkov.

Priporočljivo kritje za 100-odstotno invalidnost je najmanj 60 tisoč evrov. Pri eni od zavarovalnic bi za takšno kritje odšteli 43 evrov letne premije (3,6 evra na mesec), v primeru 100-odstotne invalidnosti pa bi dobili 90 tisoč evrov odškodnine, ker se vsak odstotek nad 50-odstotno invalidnostjo podvoji, kaže izračun finančnega svetovalca Borisa Škaperja iz i-svetovanja. Nekatere zavarovalnice tako visokih kritij v sklopu šolskih paketnih zavarovanj za otroke, ki jih sklepamo prve mesece novega šolskega leta, žal ne ponujajo, zato se o tem pri zavarovalnicah pozanimajte posebej.

Ne potrebuje: Otroci ne potrebujejo življenjskih zavarovanj za primer smrti, pa čeprav jih zavarovalnice pod pretvezo varčevanja za šolo, nakupa nepremičnin in še česa ponujajo celo dojenčkom. Nekateri svetovalci celo pravijo, da so takšna zavarovanja za otroke nesmiselna in neetična. Poleg tega pa otrok, mlajši od 14 let, že po zakonu ne more biti zavarovan za primer smrti.

Zato so otroci v sklopu življenjskih zavarovanj zavarovani kvečjemu za nezgodo, vendar je kritje praviloma precej nižje od priporočenega. Če želijo starši varčevati za otroka, naj tega ne počnejo prek zavarovalnic, saj gre za precej drago obliko varčevanja. Sklepalni stroški za naložbena življenjska zavarovanja lahko recimo sežejo od pet do osem in več odstotkov od vseh vplačanih premij, kar lahko dolgoročno pomeni več tisoč evrov.

Otroci v sklopu nezgodnih zavarovanj prav tako ne potrebujejo dnevnega in bolnišničnega nadomestila, ki veljata za precej draga dodatka. Da bi otrok pristal v bolnišnici zaradi nezgode, je majhna verjetnost. Če bi bil tam zaradi bolezni, pa zavarovalnine iz tega naslova ne bo prejel. V paketnih zavarovanjih, ki jih ponujajo šolarjem – gre za fenomen slovenskih zavarovalnic, tuje tega namreč ne poznajo -, sta oba dodatka avtomatično priključena. Pomembno pa je pravzaprav le eno – kakovostno zavarovanje za primer trajne invalidnosti.

Pozor: Nezgodno zavarovanje otrok, ki vključuje zavarovanje za invalidnost, je velikokrat priključeno k drugim zavarovanjem, a priporočamo vam, da nezgodno zavarovanje za otroka sklenete samostojno. Pri tem naj vas ne zavedeta navidezno ugodna premija in število priključenih dodatnih zavarovanj.

Nižja premija in dodatna zavarovanja namreč praviloma pomenijo nižje kritje za invalidnost, ki pa je edino pomembno. Recimo, za slabih šest evrov letne premije pri eni od zavarovalnic dobite 16 tisoč evrov zavarovalne vsote za 100-odstotno invalidnost. Ali bo to zadostovalo za vse prilagoditve v primeru invalidnosti in za izgubljene dohodke, pa ocenite sami.

20-letni študent

Potrebuje: Tako kot malček tudi študent potrebuje dobro nezgodno zavarovanje za trajno invalidnost. Zavarovalnice ponujajo študentska zavarovanja s številnimi dodatki. Priporočljivo kritje za trajno invalidnost je najmanj 60 tisoč evrov, za kar bi študent odštel približno 50 evrov na leto (4,2 evra na mesec). Pri tujih zavarovalnicah, kjer nimajo posebej oblikovanih zavarovanj za študente, ponujajo višja kritja, tudi do 150 tisoč evrov, kar bi študenta stalo okrog 300 evrov letne premije (25 evrov na mesec).

Če študent najame stanovanje, ki ga mora sam opremiti, je smiselno razmisliti o zavarovanju stanovanjskih premičnin (navadno vključuje celotno opremo, od kopalnice do računalnika, tudi kolo, smuči). Kolikšno kritje izbrati, je odvisno od vrednosti in starosti opreme. Za 15 tisoč evrov kritja bi recimo plačal približno 50 evrov letne premije (če študent najema 74 kvadratnih metrov veliko stanovanje). Škaper študentom priporoča tudi zavarovanje odgovornosti zasebnika, kar pomeni, da ima kritje za primer, ko je povzročena škoda tretji osebi, recimo če povzroči nesrečo na smučišču. Letna premija za zavarovanje opreme in odgovornosti s kritjem 75 tisoč evrov stane 64 evrov, s kritjem 50 tisoč evrov pa 56 evrov na leto. Pri teh zavarovanjih je treba biti pozoren zlasti na odbitne franšize in na različne omejitve.

Ne potrebuje: Glede na to, da študent še nima zaposlitve in s tem rednih dohodkov ter najetih večjih posojil, hkrati pa nihče ni finančno odvisen od njega, življenjskega zavarovanja za primer smrti ne potrebuje. Če bi v obdobju treh let kupoval stanovanje ali načrtoval družino, pa je smiselno razmisliti o tem, da zavarovanje sklene čim prej, svetuje Škaper. Premija namreč z leti postaja vse višja (več v tabeli).

Če študent živi v najemniškem stanovanju, ki ga je opremil lastnik nepremičnine, mu ni treba zavarovati etažne lastnine niti stanovanjske opreme. To je naloga lastnika nepremičnine.

Pozor: Ker je študent star 20 let in ima verjetno tudi vozniški izpit, je v očeh zavarovalnice mladi voznik, saj ima manj kot tri leta vozniških izkušenj. Če si recimo avtomobil izposoja od očeta, bo moral ta pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti in polnem kasku navesti, da bo avto vozil tudi mladi voznik. Premija zavarovanja avtomobilske odgovornosti se mu bo zaradi tega povišala za približno 20 odstotkov.

Če bo sklenil še dodatno zavarovanje za prvo škodo v letu, kar je pri mladih voznikih priporočljivo, se mu bo povišala še za 15 do 100 odstotkov, odvisno od premijskega razreda, v katerega sodi oče. Nižji je premijski razred, manjše je doplačilo (več v tabeli). Starši bi morali preračunati, kaj se finančno bolj splača, še zlasti če imajo avtomobil višjega cenovnega razreda – plačevati dražje zavarovanje ali za otroka kupiti rabljen avtomobil za nekaj tisočakov, svetuje Škaper.

45-letnik

Potrebuje: Odrasle zaposlene osebe potrebujejo dobro nezgodno zavarovanje za primer trajne nezgodne invalidnosti, saj bi v primeru hujše invalidnosti izgubile možnost ustvarjati dohodke, stroški zdravljenja, nege, prilagoditve pa bi poskočili v nebo. Praviloma velja, da bi morala biti zavarovalna vsota za primer nezgodne invalidnosti najmanj petkratnik letne plače oziroma najmanj 60 tisoč evrov. Za takšno zavarovanje bi recimo osebe, ki opravljajo manj tvegane poklice, odštele dobrih devet evrov, ob 100-odstotni invalidnosti pa bi prejele 90 tisoč evrov odškodnine, saj se vsak odstotek nad 50-odstotno invalidnostjo podvoji, je izračunal Škaper.

Tisti, ki imajo otroke ali posojila večjih vrednosti, potrebujejo tudi življenjsko zavarovanje, vendar ne katerokoli. Priporočljivo je tako imenovano riziko življenjsko zavarovanje za primer smrti. Ta zavarovanja ponujajo visoko zaščito za sorazmerno malo denarja. Za kritje v višini 60 tisoč evrov bi recimo 45-letni moški odštel 375 evrov na leto (31,3 evra na mesec) in ženska 225 evrov (18,8 evra na mesec).

Avtomobilsko zavarovanje potrebuje vsak, ki ima avtomobil. Zavarovanje polnega kaska je smiselno za novejša vozila višjih cenovnih razredov. Potreba po kasko zavarovanju upada s starostjo vozila. Višina premije je odvisna od več dejavnikov, od popustov, zavarovalnice, vozila, vozniških izkušenj… Kako vse to lahko vpliva na končno ceno, nazorno pove primer zavarovanja avtomobilske odgovornosti recimo nekaj let stare mazde 6, ki lahko stane med 500 in tisoč evri. Premija se poviša, če bo avto vozil tudi mladi voznik (glej tabelo).

Zavarovanje doma in stanovanjskih premičnin je po mnenju nekaterih svetovalcev eno izmed pomembnejših zavarovanj, saj zaradi požara, poplave, potresa, lahko ostanemo brez strehe nad glavo. Premija je odvisna od velikosti, starosti, ohranjenosti nepremičnine, lokacije, izpostavljenosti različnim tveganjem… Letna premija za recimo nepritlično hišo v velikosti 150 kvadratnih metrov z zavarovalno vsoto 108 tisoč evrov brez zavarovanja za potres in poplavo je 171 evrov. Če jo zavarujemo za potres in poplavo, je letna premija 270 evrov, torej skoraj 60 odstotkov več.

Ne potrebuje: Pri zavarovanju AO plus je zavarovan voznik, ki je tudi povzročitelj prometne nesreče. Upravičen je do denarne odškodnine iz naslova zavarovanja voznika zaradi telesnih poškodb. Omenjeno kritje ni nujno potrebno, če ima posameznik sklenjeno dobro samostojno nezgodno zavarovanje za primer trajne nezgodne invalidnosti, pravi Škaper. Sicer je to prepuščeno posamezniku. Zavarovalna vsota pri AO plus, ki krije samo primere, ko voznik povzroči nesrečo, znaša od 50 do 100 tisoč evrov, odvisno od zavarovalnice, premija pa je odvisna od premijskega razreda, v katerem je voznik, navadno pa znaša od 15 do 20 odstotkov premije za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (glej tabelo).

Pozor: Nekateri svetovalci, tudi ugledni profesorji zavarovalništva, odsvetujejo sklepanje naložbenih življenjskih zavarovanj, pri katerih poleg zavarovanja za smrt tudi varčujemo, češ da so takšna zavarovanja nepotrebna, nepregledna, predraga, slabo sestavljena. Če takšna zavarovanja imate, preverite kritja. Navadno so ta precej nižja od priporočenih.

Zaposleni se lahko nezgodno zavarujejo tudi prek kolektivnih nezgodnih zavarovanj, kar uredi delodajalec. To zavarovanje je praviloma najcenejše, medtem ko je vsebina zavarovanja odvisna od dejavnosti, ki jo podjetje opravlja. Je pa treba biti pri kolektivnem zavarovanju pazljiv, saj so kritja v paketih, ki poleg trajne invalidnosti vključujejo še naravno ali nezgodno smrt, bolnišnično ali dnevno nadomestilo…, velikokrat neustrezna, na višino in vsebino zavarovanja pa posameznik ne more vplivati. Nekatera veljajo tudi samo za čas, ko smo v službi. Svetovalci zato priporočajo, da se nezgodno zavarovanje sklene individualno. Premija je v tem primeru odvisna od poklica – bolj je poklic tvegan, višja je premija in nasprotno.

Dnevna in bolnišnična nadomestila niso potrebna, saj so dohodki zaščiteni prek bolniške. Hkrati pa gre tudi za razmeroma drage dodatke, izplačila pa so omejena na le nekaj evrov na dan, kar pomeni, da bi morali biti zaradi nezgode vsako leto najmanj dva tedna na bolniškem dopustu, da bi pokrili plačano premijo. Ta nadomestila pa potrebujejo samozaposleni in podjetniki, ki so odvisni od dnevnega zaslužka.

65-letna upokojenka

Pogojno potrebuje: Svetovalci si niso edini glede nezgodnega zavarovanja za starostnike oziroma upokojence. Nekateri menijo, da ga upokojenci potrebujejo, češ da so poškodbe v jeseni življenja pogostejše. To lahko vodi v povečanje izdatkov za nego, nakup pripomočkov in podobnega. Nekatere zavarovalnice poleg individualnih ponujajo tudi skupinska zavarovanja prek domov za starejše in različnih društev upokojencev. Zavarovanje so omejena do največ 85 let. Svetovalci si niso edini niti glede višine kritja. Pri eni od zavarovalnic smo našli produkt, pri katerem bi upokojenci do 75.

leta za 10 tisoč evrov kritja za trajno invalidnost plačali 160 evrov letne premije, če bi zavarovanje sklenili samostojno, oziroma 87 evrov, če bi ga sklenili skupinsko prek doma starejših. Premija se krepko poviša, če je zavarovanec starejši od 75 let, tudi do 2,4-krat. Cene pa niso povsod tako zasoljene. Za najvišje možno kritje v višini 60 tisoč evrov bi na primer pri eni od tujih zavarovalnic odšteli 105 evrov letne premije. Nekateri svetovalci pa pravijo, da je kakršnokoli zavarovanje za upokojence, razen zavarovanja pogrebnih stroškov, neetično in nepotrebno.

Ne potrebuje: Čeprav zavarovalnice ponujajo življenjska zavarovanja za primer smrti tudi za starejše, pa ti tega ne potrebujejo, razen če imajo najeta posojila ali če je kateri od družinskih članov, recimo otroci, partner, odvisen od njihovih dohodkov. Starejši smo, dražje je namreč zavarovanje (glej tabelo).

Opomba:  Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Nezgodno zavarovanje in odškodnina – ostal sem praznih rok!
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Zavarovanja za primere hudih in rizičnih bolezni
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

Starši so odgovorni, da najprej sami čim bolje poskrbijo za svojo finančno pismenost, kajti le tako so lahko otroku zgled in ga pravilno vzgajajo. Informacij o tem ni težko dobiti, saj imamo internet, knjižnice, tečaje, seminarje in podobno; problem sta volja in čas, ki ga Slovenci (in tudi ves preostali svet) namenimo za tovrstno izobraževanje. Tega je vse premalo. Slaba finančna pismenost se v naši družbi kaže v čedalje višji stopnji zakreditiranosti prebivalstva, in to predvsem za umetni standard in brezglavo potrošnjo, ki nima nobene povezave s kakovostjo življenja. Likvidnost premoženja prebivalstva je slaba, ljudje se pri vlaganjih napačno odločajo (nakupi in prodaje točno v napačnem času), njihova socialna varnost je izredno slaba, katastrofalno je stanje, ko govorimo o pokojninskem varčevanju, ljudje so podzavarovani oziroma imajo sklenjena neustrezna zavarovanja.

Finančna nepismenost ne ustreza ne družbi, ne gospodarstvu, ne politiki, čeprav se večkrat zdi obratno. Dolgoročno to pomeni kolaps celotnega družbenega sistema. A stvari se vendarle – čeprav zelo počasi – tudi tu premikajo na bolje. Menim, da smo čedalje bolj zainteresirani za svojo izobraženost, vendar prehitro obupamo ob problemih, ki sploh niso povezani s pridobivanjem kakršnega koli znanja, še posebno pa ne s področja osebnih financ. Naša slabost je, da ne znamo biti potrpežljivi, nismo vajeni nenehnega učenja itn. Ker nas osebne finance spremljajo vse življenje, bi morali izobraževanje najprej razumeti kot obvezno vseživljenjsko šolo, nato pa začeti korak za korakom. Če je samo en člen v verigi šibak (eden od staršev na primer), je zelo verjetno, da tudi naslednja generacija ne bo imela ustreznega predznanja. Zanašati se na kogar koli drugega ali na kakršen koli sistem, pa je utopija. Prej ko bomo to sprejeli, prej bodo vidne vsesplošne izboljšave in prej se bodo začele dogajati tudi sistemske spremembe.

~ Klemen Kavčič

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?
• Obvarujte se prazničnih nakupovalnih pasti in prihranite prenekateri evro
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

Vprašanje:

Stara sem 40 let. Po ločitvi sem ostala sama s petletnim sinom v 70 kvadratnih metrov velikem stanovanju. Z nekdanjim možem sva lastnika vsak polovice omenjenega stanovanja, moža pa moram zdaj izplačati. Stanovanje je vredno približno 150 tisoč evrov, kar pomeni, da bi za poplačilo potrebovala okoli 75 tisočakov. Moja plača je 2.100 evrov neto na mesec, tako da bi si dolgoročno posojilo lahko privoščila, a imam dilemo.
Še preden sem spoznala moža, sem del denarja, ki sem ga pred 10 leti podedovala, vložila v vzajemne sklade. Vse naložbe so zdaj vredne 58 tisoč evrov. Imam tri različne globalne sklade pri treh različnih družbah za upravljanje. Zanima me, ali naj te sklade, s katerimi, roko na srce, res nisem še nič zaslužila, prodam in poplačam moža ali naj raje najamem posojilo in sklade obdržim?

Uredite pravne zadeve z možem

Če je bila razveza sporazumna in sta z nekdanjim možem dosegla vsaj minimalno stopnjo soglasja o vsem, zlasti preživnini za otroka, ste lahko pomirjeni. V nasprotnem primeru pa lahko iz prakse dela osebnega finančnega svetovanja brez zadržkov napišem, da se čedalje več staršev, ki ne živijo skupaj z otrokom – to velja za oba starša -, po vsej sili in za vsako ceno želi podlo izogniti plačevanju celo preživnine za otroka.

Ne razumite narobe, ampak izjava, da “morate” izplačati stanovanje, je lahko nevarna, če omenjene stvari niso urejene vsaj približno sporazumno. Imate zelo solidne dohodke in lep kupček premoženja v vzajemnih skladih, zato najprej razmišljam v “varovalni smeri”. Če je zadeva z nekdanjim možem še kakorkoli konfliktna, vam najprej svetujem, da poiščete pravno pomoč, saj vas lahko kakršnekoli nadaljnje poteze precej drago stanejo.

Pravite, da z vzajemnimi skladi niste nič zaslužili. To vsekakor drži, in to ne glede na trenutno tržno vrednost naložb, saj niste ničesar prodajali. Res pa je, da z naložbami tudi niste ničesar izgubili. Če posameznik razmišlja samo o donosnosti, lahko na primer hitro pozabi, da so vzajemni skladi lahko tudi uporabno orodje, morebiten vzvod za zniževanje stroškov oziroma posojilnih obveznosti.

Naslednji pomemben del vašega premoženja je polovica stanovanja, vredna približno 75 tisoč evrov. Seštejte vrednosti skladov in vrednost polovice stanovanja in pomislite, da se je vaša pogajalska moč za pridobivanje ugodnejšega bančnega posojila močno povečala.

Najprej denarna rezerva

Lahko bi vam predlagal, da prodajte vse naložbe v skladih, za razliko do 75 tisoč evrov pa najemite najnižje možno posojilo. Drži, da bi obveznost do banke tako precej zmanjšali, žal pa bi se pojavila druga težava – preveč bi bili izpostavljeni likvidnostnim tveganjem, saj ne bi imeli denarne rezerve v primeru izgube osebnih prihodkov – zamenjava službe, odpoved delovnega mesta, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški … Za ločeno mater mladoletnega otroka, finančno odvisnega od vas, je varnostni sklad nujen.

Predlagam, da pozabite na prodajo celotnega dela premoženja, ki ga imate v skladih. Če bi prodali samo polovico, bi imeli ob morebitni začasni izgubi dohodkov tako privarčevanih dovolj likvidnih sredstev. Če teh sredstev nikoli ne boste potrebovali, bodo lahko soliden varčevalni znesek za dodatno pokojnino. A tudi to je samo začasna rešitev. Denarna rezerva naj namreč ne bi bila izpostavljena visokim tveganjem delniških trgov in stroškom, ampak bi morala biti naložena v najvarnejših in stroškovno najmanj obremenjujočih finančnih produktih – bančne vloge na vpogled, depoziti, tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi.
Zato vam takoj, ko uredite vse potrebno v zvezi s financiranjem druge polovice stanovanja, priporočam, da začnete intenzivno varčevati samo za namen varnostnega sklada. Glede na vaše trenutne dohodke vam priporočam denarno rezervo v vrednosti vsaj 15 tisoč evrov. Morda boste varčevali nekaj let, da dosežete tako velik varčevalni znesek, a s tem ni nič narobe.

Najem posojila

Sam bi se odločil za prodajo polovice skladov, za razliko do 75 tisoč evrov (46 tisoč evrov) pa bi najel stanovanjsko posojilo z zastavo nepremičnine, s fiksno obrestno mero in z odplačilno dobo 10 let. Skupni stroški posojila bi se vam zaradi krajše odplačilne dobe precej znižali, tveganja visokih nihajnosti obrestnih mer (in posledično višine mesečnih anuitet) bi omejili, res pa je, da v tem primeru računajte na mesečno anuiteto okoli 500 evrov.

Zavarujte se

Ne pozabite pa še na nekaj. Kaj, če bi umrli? Kaj, če bi se tako močno nezgodno poškodovali, da dela nikakor več ne bi mogli opravljati? To sta pomembni vprašanji, odgovore pa poznate samo vi sami. Karkoli bi se že lahko zgodilo, pa prej ne bi pomislili na finančne posledice, bi vas lahko drago stalo, prav tako vašega sina. Tako vam brez zadržkov priporočam sklenitev izključno rizičnega življenjskega zavarovanja za primer smrti in sklenitev nezgodnega zavarovanja samo za primer trajne invalidnosti.
S poceni zavarovalnimi produkti lahko močno omilite dve pomembni tveganji oziroma finančne posledice, ki bi se pojavile ob njih. Umestno je tudi vprašanje, kakšne finančne posledice bi sami utrpeli, če bi se vaš sin – sploh še dokler je finančno popolnoma odvisen od staršev – močno nezgodno poškodoval. Tudi o tem tveganju je smiselno razmisliti in ga omiliti, saj je cenovno dostopno in izredno lahko rešljivo s sklenitvijo samostojnega nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti za otroka.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno izobraževalni seminar Nepredvidljivi kapitalski trgi – darilo v oktobru, mesecu varčevanja
• Davčne pogodbe med Švico in Nemčijo lahko končajo bančno tajnost v Evropi
• Družbi i-svetovanje d.o.o. in Denarni supermarket d.o.o. sklenili dolgoročno sodelovanje
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?

Opis portfelja

Sem študent prvega letnika. Imam Zoisovo štipendijo v mesečnem znesku 190 evrov in žepnino 130 evrov. Starša mi plačujeta bivanje, včasih tudi kupita oblačila in podobno, zato so moji stroški večinoma hrana, prevoz in različni izleti. Na bančnem računu imam 1.200 evrov, ta hip pa lahko vsak mesec privarčujem do 190 evrov, v najslabšem primeru 100 evrov. Čez nekaj let želim kupiti avtomobil v vrednosti približno 10 tisoč evrov, po študiju pa privarčevati vsaj osem tisoč evrov za ustanovitev podjetja. Prav tako si želim prihraniti čim več denarja za najem stanovanja. Imam kar nekaj možnosti, da bi z dodatnim delom povečal svoje prihodke.

Zanimajo me najboljše možnosti vlaganja denarja, ki ga imam, da bi po študiju (pet let) ali pa mogoče že prej zbral čim večjo vsoto denarja. Na delnice se kar dobro spoznam, vendar pa se zavedam, da ni smiselno vložiti celotnega premoženja vanje; če bi vložil polovico ali tretjino, pa je znesek občutno premajhen, da bi se z njim splačalo aktivno ukvarjati na borzi.

Naš odgovor:

Dovolj za avto

Za boljšo ponazoritev bom najprej pripravil nekaj preprostih izračunov, najprej za najslabši primer (sto evrov mesečnega rednega varčevanja) in za najboljši primer (190 evrov mesečnega rednega varčevanja). Upošteval bom tudi 1.200 evrov, ki jih imate na bančnem računu, in predvideval dveletno, triletno in petletno časovno obdobje, ob tem pa upošteval dvoodstotno letno obrestno mero.

Če bi torej varčevali po 100 evrov na mesec (in v vezano depozitno vlogo dali tudi privarčevanih 1.200 evrov), bi v dveh letih tako privarčevali 3.695 evrov, v treh letih 4.979 evrov, v petih letih pa 7.627 evrov. Če bi varčevali po 190 evrov na mesec (in v vezano depozitno vlogo dali tudi privarčevanih 1.200 evrov), bi v dveh letih privarčevali 5.896 evrov, v treh letih 8.315 evrov, v petih letih pa 13.298 evrov.

Če torej uskladiva vaše zmožnosti z zgornjimi izračuni, bi to pomenilo, da si boste čez tri leta na primer kupil avtomobil v vrednosti 8.315 evrov, ne da bi se izpostavljali tveganjem. Bo že držalo, vrednost finančnega cilja (torej avtomobila) je treba uskladiti, torej znižati njegovo vrednost, in mesečno varčevati maksimalni znesek, ki si ga lahko ta hip privoščite (190 evrov). V nasprotnem primeru je seveda vrednost vašega finančnega cilja treba krepko znižati.

Potrebujete dodatnih 250 evrov

Vprašanje, na katero si je treba še odgovoriti, pa je: koliko bi morali dodatno mesečno varčevati, da bi v prihodnjih petih letih dosegli še preostala finančna cilja. Če bi poleg enkratnega pologa 1.200 evrov mesečnemu varčevanju 190 evrov dodali še 250 evrov (torej skupaj 440 evrov na mesec), bi po treh letih (upoštevajoč dvoodstotno letno obrestno mero) privarčevali 17.580 evrov. Recimo, da bi si iz tega denarja takrat privoščili avto v vrednosti 10 tisoč evrov, preostanek, 7.580 evrov, pa bi pustili v vezani depozitni vlogi in še dodatni dve leti dodajali vsak mesec samo po 250 evrov (takrat morda ne boste več prejemali štipendije, ker boste že podjetnik).

Rezultat? Tako bi po treh letih lahko kupili avto v vrednosti 10 tisoč evrov, po petih letih pa bi imeli privarčevanih še dodatnih 14.002 evra. Vaš cilj bi torej moral biti naslednji: mesečno z delom pridobiti minimalno 250 evrov dodatnih varčevalnih sredstev in maksimirati zdajšnje zmožnosti za varčevanje 190 evrov.

Ob tem naj omenim, da lahko v času pisanja pri določenih bankah pridobite boljšo obrestno mero od omenjenih dveh odstotkov, s tem, da so sredstva tako rekoč ves čas varčevanja popolnoma likvidna. Izračuni in ponazoritve so bili namensko pripravljeni z nizko obrestno mero, da vidite, kako lahko finančne cilje načrtovano dosežete precej elegantno in skoraj brez tveganja.

Iskanje bližnjic (boljših donosnosti) na trgih kapitala je v tako kratkem obdobju izredno nevarno početje. Ko se boste finančno okrepili, seveda pridejo na vrsto tudi tovrstne oblike naložb predvsem za dolgoročne finančne cilje, pri katerih je v prvi vrsti vsekakor dodatna pokojnina.

In če menite, da zdaj (torej v vašem položaju: štipendija, žepnina, plačano bivanje, oblačila …) niste sposobni ustvarjati vsaj 250 evrov dodatnih mesečnih prihodkov, namenjenih le za varčevanje (ali bolje za naložbo v prihodnost), potem vam bo kot prihodnjemu podjetniku po vsej verjetnosti precej trda predla. Zato izkoristite svojo nadarjenost še danes tudi za delo in verjetnost, da boste po študiju (ali celo med njim) uspešno zapluli v podjetniške vode, se bo zagotovo močno povečala.

Kar zadeva podjetništvo, pa še tole: čeprav ste šele bruc, vam je očitno že vsaj približno jasno, s čim bi se kot podjetnik želeli ukvarjati. Ne glede na to, da so vsake delovne izkušnje lahko dobrodošle, pa bi bilo škoda brez razmisleka svoj čas nameniti delu, ki morda nima prav nobene povezave z vašimi prihodnjimi podjetniškimi podvigi. Zato začrtajte okvirno pot že danes in se začnite delovno udejstvovati na področjih, ki vam bodo omogočila, da boste pridobljeno znanje in izkušnje lahko resnično unovčili v svoji podjetniški prihodnosti.

Igor Mujdrica

Opomba: Članek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Zakaj ljudje sovražimo finančno načrtovanje?
• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančna pismenost otrok in Slovencev
• Kako naj poplačam nekdanjega moža – z najemom posojila ali s prodajo vzajemnih skladov?
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Finančno izobraževalni seminar Nepredvidljivi kapitalski trgi – darilo v oktobru, mesecu varčevanja
• Davčne pogodbe med Švico in Nemčijo lahko končajo bančno tajnost v Evropi

V zadnjem času smo opazili, da so banke začele vlagatelje bombardirati z različnimi kombiniranimi varčevalnimi produkti; najbrž želijo denar bančnih varčevalcev počasi preusmeriti na kapitalske trge, saj konec leta poteče neomejeno jamstvo za vezane vloge; preverili smo, kaj ponuja nekaj naključno izbranih kombiniranih produktov, in jih ocenili. 

1. Hypo dvojček (Hypo banka)

Gre za kombinacijo depozita za leto dni in naložbe v sklade Hypo. Polovico sredstev vežete za dobo enega leta, polovico pa gre v sklade Hypo, ki jih vlagatelj izbere sam. Stroški vlaganja v sklade so odvisni od vrste sklada, naložbene politike in zneska vplačila; za sklade, ki so izpostavljeni višjim tveganjem in katerih upravljanje je bolj aktivno, so vstopne provizije in upravljavski stroški navadno višji. Za Hypo Dynamic Equity, ki je delniški sklad z višjim tveganjem, je vstopna provizija do pet odstotkov, upravljavska pa 1,75 odstotka. 

Vlagatelj lahko kadarkoli vloži zahtevek za izplačilo svojih sredstev, tudi pred potekom vezanega depozita, izstopne provizije za sklade Hypo ni. Donosnost je odvisna od vrste vzajemnega sklada delniški ali obvezniški -, pri čemer so seveda delniški -navadno bolj donosni, a tudi bolj tvegani, nasprotno velja za obvezniške. Ob predčasnem pretrganju pogodbe bi stroški znašali 0,5 odstotka vrednosti vezanega depozita in pripadajočih obresti oziroma minimalno 25 evrov, a ne več od obračunanih obresti. Pri vezavi 15 tisoč evrov bi po pretrganju na polovici enoletnega depozita tako banki plačali 76 evrov.

Komentar Mojih financ: Zavedati se je treba, da lahko stroški naložbe v sklad krepko oklestijo sicer lepe obresti, ki se v letu dni natečejo iz depozita – vstopni stroški v delniški sklad, ki je najdražji, so lahko do pet odstotkov, depozit pa prinaša 4,5 odstotka. Vlagatelj si torej z depozitom kupi vstopne stroške v sklad, a bi lahko bilo ugodneje, če bi recimo počakal na akcijo, ko družbe za upravljanje ponudijo vstop v sklade po znižani ali celo nični vstopni proviziji, depozit pa bi po sicer nekoliko nižji obrestni meri vezal posebej. 

Glede na to, da gre za enoletni depozit, naložbo v sklade pa je priporočljivo obdržati dlje časa, dobimo občutek, da je privlačni depozit predvsem vaba za vlagatelje v vzajemne sklade. Končna dolgoročna donosnost tega produkta bo tako odvisna predvsem od uspešnosti upravljanja skladov oziroma razmer na kapitalskih trgih.

2. Dvojna turbo priložnost (Raiffeisen banka)

Gre za paket depozita banke in investicijskih skladov družb Raiffeisen Capital Management oziroma Allianz Global Investors. Polovico sredstev naložite v depozit, polovico pa v izbrane sklade. Vezave predčasno ni mogoče pretrgati. Stroška v skladih sta vstopna provizija, ki se med skladi razlikuje in se giblje med štirimi in petimi odstotki vplačanega zneska (izstopne provizije ni) ter upravljavska provizija, ki je na letni ravni do 2,5 odstotka.

Komentar Mojih financ: Obrestna mera za depozite je v primerjavi s preostalo ponudbo pri nas zelo visoka in privlačna. Ob tem je zanimivo, da so obresti vezave za krajšo dobo višje kot pri daljši vezavi, kar je v nasprotju s siceršnjo bančno ponudbo. Iz tega lahko sklepamo, da želi banka privabiti več vlagateljev, ki bi sklenili trimesečno vezavo, kot tistih, ki bi sklenili letno, kar je sicer nenavadno. To najbrž tudi pomeni, da je depozitni del predvsem trženjsko orodje za pridobivanje novih vlagateljev v vzajemne sklade – depozit poteče, vlagatelji v sklade pa ostanejo. 

Vlagatelj si torej z depozitom kupi vstopne stroške, a bi bilo, kot je omenjeno že v prejšnjem primeru, najbrž ugodneje, da bi počakal na akcijo družb za upravljanje, ki ponuja vstop v sklade po znižani ali celo nični vstopni proviziji, depozit pa bi po sicer nekoliko nižji obrestni meri vezal posebej. Skupna dolgoročna donosnost je odvisna predvsem od skladov.

3. Kombinirana naložba (Abanka)

Del naložbe je depozit s spremenljivo obrestno mero, del pa naložba v Krovni sklad Abančne DZU. Naložba se sklene v razmerju 60 proti 40, sredstva je mogoče vložiti po lastni izbiri v podsklade Krovnega sklada Abančne DZU. Pretrganje vezave je mogoče le v izjemnih primerih, če je to po letu dni, pa vlagatelj plača 1,25 odstotka od depozita oziroma najmanj 80 evrov. S sredstvi, vloženimi v sklade, pa lahko vlagatelj razpolaga kadarkoli. Pri naložbi v podsklade se obračunajo vstopni stroški, upravljavska provizija in provizija za skrbniške storitve ter izstopni stroški pri izplačilu sredstev.

Komentar Mojih financ: Vezava denarja v tem produktu je v nasprotju z nekaterimi drugimi mogoča tudi za daljše obdobje, kar pomeni, da lahko v kombinaciji vzporedno varčujete tudi dalj časa. Večji del – 60 odstotkov vplačila – je namenjen depozitu, torej je “na varnem”, če seveda vložek ne presega 100 tisoč evrov, torej zneska, ki bo v prihodnje še sodil v sistem zajamčenih bančnih vlog. Obrestna mera je spremenljiva, vezana na šestmesečni EURIBOR. 

Ta hip je skupna obrestna mera nekoliko nižja, kot jo ponujajo nekatere banke za fiksne obresti, a boste pri srednje- in dolgoročni vezavi gotovo deležni ugodnejših obresti, saj so zdaj obrestne mere (EURIBOR) še vedno blizu zgodovinskega dna. Dolgoročno, recimo v obdobju 30 let, pa je pričakovati več nihanj obresti. Skupna dolgoročna donosnost bo torej odvisna od gibanja obrestnih mer in uspešnosti skladov na kapitalskih trgih. Pri večletni bančni vezavi je treba biti pozoren tudi na davčni vidik, in sicer se splača obresti iz vezave pripisovati sproti vsako leto, s čimer se izkoristi tisoč evrov davčne olajšave na leto, in ne šele po koncu varčevanja.  

4. NLB Naložbeni par (NLB)

Ena od možnosti tega produkta je, da poleg depozita vplačate življenjsko zavarovanje z enkratnim vplačilom premije, pri čemer lahko izbirate med: NLB Vita Razigrana, NLB Naložba Vita Plus, NLB Vita Zanesljiva in NLB Vita Izbrana. Zavarovalna vsota je odvisna od izbranega produkta življenjskega zavarovanja. Druga možnost je vplačilo v katerikoli podsklad družbe NLB Skladi, lahko tudi v več skladov hkrati; stroški so enaki kot pri samostojnih vplačilih v sklad. 

Pri obeh različicah sta na voljo dve možnosti glede na razmerje med depozitom in naložbo (50 proti 50 oziroma 85 proti 15). Od razmerja vplačila sta odvisna tudi minimalni znesek vplačila in obrestna mera. 

Dodajmo še, da lahko obrestno mero za depozit, ki velja v okviru produkta NLB Naložbeni par (v razmerju 50 proti 50), izkoristijo tudi imetniki storitve individualnega upravljanja premoženja. Ti morajo vložiti dodatna denarna sredstva, in sicer vsaj 10 tisoč evrov; komitenti, ki na novo sklenejo pogodbo, pa morajo v upravljanje vložiti vsaj 60 tisoč evrov.

Komentar Mojih financ: Naložbeni par 85 proti 15 je manj tvegan, vendar pa mora vložek presegati 10 tisočakov, kar ni vsakomur dostopna vsota. Poleg tega je depozit v tem paru slabše obrestovan. Pri dolgoročnih depozitih s fiksno obrestno mero je treba opozoriti, da se bodo obrestne mere v prihodnjih letih verjetno poviševale, zato dolgoročna vezava po zdajšnjih fiksnih obrestnih merah v prihodnje morda ne bo več tako ugodna, kot lahko deluje zdaj. 

Če se odločimo za eno od zavarovanj, moramo biti pozorni na to, kaj to obljublja. Nekatera od teh, ki so na voljo, imajo zajamčeni donos. Obljubljajo sicer večje donose, če bo zavarovalnica pri upravljanju uspešna, a ker gre pri teh navadno za zelo konservativne in netvegane naložbe, na koncu potem vendarle niso zelo donosne. Druga zavarovanja so vezana izključno na sklade, pri čemer se lahko odločimo za različno tvegane naložbene politike. Pri srednje tveganih, recimo mešanih skladih, je predvidena letna donosnost šest odstotkov. To je sicer več kot v konservativnejših skladih ali bančnem depozitu, je pa seveda bolj tvegano; ker za predvideno donosnost ni nobenega zagotovila, obstaja tudi možnost, da vlagatelj na koncu ostane brez dela glavnice.  

Sicer pa z vidika stroškov in tudi preglednosti teh na splošno velja, da je bolje vlagati v sklade neposredno, zavarovati pa se posebej.

 5. Bonus depozit (Unicredit banka)

Pri tem produktu gre za kombinacijo depozita in brezplačnega zavarovanja za primer nezgodne smrti pri zavarovalnici Generali . Ob predčasnem pretrganju vezave depozita mora varčevalec plačati nadomestilo za predčasni odstop od pogodbe, in sicer odstotek oziroma najmanj 50 evrov od zneska privarčevanih sredstev, torej glavnice in obresti skupaj, na dan razvezave depozita. Za lažjo predstavo: če bi za leto dni vezali 15 tisoč evrov po obrestni meri 3,5 odstotka in bi po šestih mesecih sredstva depozita nujno potrebovali, bi stroški predčasnega pretrganja vezave znašali 152 evrov. Zavarovalna vsota je odvisna od ročnosti depozita. 

Komentar Mojih financ: Obrestna mera za depozit v okviru tega produkta je v primerjavi z nekaterimi drugimi bankami, tudi tistimi, ki niso v tem pregledu, kar ugodna, zato je sredstva v tem produktu smiselno vezati, sploh ker je brezplačno še dodatno zavarovanje za primer nezgodne smrti. Vendar pa je minimalni znesek vezave (10 tisoč evrov) precej visok, tako da številnim navadnim smrtnikom ni dosegljiv.  

Preverili smo tudi, koliko bi nas sicer stalo zavarovanje, ki ga tukaj dobimo brezplačno. Za sklenitev nezgodnega zavarovanja za primer nezgodne smrti za leto dni z zavarovalno vsoto 15 tisoč evrov bi pri tej zavarovalnici recimo 39 let stara ženska sicer plačala 32,13 evra (oziroma 2,68 evra na mesec). Za dve leti z zavarovalno vsoto 30 tisoč evrov pa 59,93 evra na leto (4,99 evra na mesec). Gre za neto premije, h katerim je treba prišteti 6,5-odstotni davek od prometa zavarovalnih poslov, če zavarovanje traja manj kot 10 let.  

Nevednost lepo prodaja kombinirane produkte

“Banke s kombiniranimi produkti sredstva zadržijo pod svojim okriljem in s temi precej preprosto ustvarjajo dobičkonosen posel,” o kombiniranih produktih meni finančni svetovalec iz podjetja i-svetovanje Igor Mujdrica. Prav nič čudnega ni, da je na bančnem trgu toliko tovrstnih produktov, saj je ta hip denarja v depozitih in vlogah na vpogled ogromno. Obrestne mere v redni ponudbi so še vedno nizke, vendar je pričakovati njihovo zvišanje v prihodnjem letu. 

“Sicer pozdravljam dodatno spodbujanje prebivalstva k vlaganju, a ne za vsako ceno,” je zadržan Mujdrica. Vlagatelji namreč radi pozabljajo, da je le depozit, torej del naložbe, razmeroma varna oblika varčevanja. Investicijski skladi pa niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Tako banka ne jamči za donosnost naložbe v sklade. 

Druga plat medalje so različni stroški, s katerimi so obremenjeni prav vsi skladi. “Tudi če banke v tovrstnih kombiniranih ponudbah večinoma omogočajo možnost vlaganja v investicijske sklade brez vstopnih stroškov, je treba celoten stroškovnik investicijskih skladov in posledično tudi vpliv na morebitni izkupiček oziroma donosnost razumeti do zadnje podrobnosti,” opozarja sogovornik. Poleg vstopnih stroškov je treba poznati tudi morebitne izstopne stroške, upravljavsko provizijo, ki je najvišji strošek, pa tudi obdavčitev investicijskih skladov. Še bolj je to pomembno pri kombinaciji depozita in naložbenega življenjskega zavarovanja, kjer gre celo za kombinacijo treh različnih finančnih produktov – depozita, življenjskega zavarovanja in investicijskih skladov. 

“Tu je močno priporočljivo poznati namen, stroškovnik in cilj vsake finančne oblike posebej. Če se posameznik za nakup odloča samo zaradi privlačne depozitne obrestne mere, ki je pogojena z nakupom dodatnega finančnega produkta, lahko to označimo za nič drugega kot za nepremišljenost,” je prepričan Mujdrica.

Kaj pa donosnost kombiniranih produktov?

V reklamnih gradivih ni nobenega govora o pričakovanih donosih, saj teh ne more prav nihče natančno napovedovati. “Se je pa oglaševanje na podlagi pretekle donosnosti precej izboljšalo; pretekla donosnost namreč ni nobeno zagotovilo za prihodnjo donosnost. Ta je v preteklosti naredila več škode kot koristi oziroma povzročila zelo nerealna pričakovanja, “se spominja Mujdrica. 

Vlagatelj se mora najprej zavedati, da z višjo pričakovano donosnostjo nekega finančnega produkta prevzema tudi večje naložbeno tveganje. “Temu se pri vlaganju v sklade nikakor ni mogoče izogniti, zato je treba naložbena tveganja tudi dobro razumeti. To je namreč tudi najpomembnejši pogoj za uspešno vlaganje, saj prav nobena kombinacija finančnih produktov ne odtehta tveganj, ki ga pomenijo investicijski skladi,” opozarja finančni svetovalec. Predvsem pa ne smemo pričakovati, da bo visoka obrestna mera depozita lahko občutno popravila morebitne večje izgube v investicijskem delu produkta. 

Ali ni nemara bolje oblike varčevanja, zavarovanja in naložb med seboj ločiti?

Mujdrica pravi: “Najpomembnejše je dobro poznavanje in razumevanje vloge posameznega finančnega produkta znotraj celovitega finančnega načrtovanja. Če se posameznik osredotoči na pomen, prednosti in slabosti posameznih oblik finančnih produktov, je izbor teh vedno šele na koncu. Žal si večina za to ne vzame dovolj časa in prav zato so kombinacijski finančni produkti največkrat prodajno izjemno uspešni.” 

Zato sogovornik vsakomur močno priporoča, da podrobno prebere vse splošne pogoje, prospekte, poročila in povzetke, preden se odloči za kakršnokoli naložbeno obliko – pa naj bo ta kombinirana ali samostojna, saj je neznanje vedno tudi najdražje.

Opomba: Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.11.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?

Opis portfelja:

Sam varčujem tudi na stanovanjskem varčevalnem računu NKBM , in sicer 60 evrov na mesec. Privarčevanih imam 1.320 evrov. Po končanem varčevanju čez leto dni bom lahko vzel posojilo po ugodnejši obrestni meri. Hkrati sem za tri leta z možnostjo podaljšanja prav tako na NKBM odprl varčevalni račun za pokojnino. Vplačujem 25 evrov na mesec, ta hip je zbranih 600 evrov. Na varčevalnem računu pri drugi banki pa imam še štiri tisoč evrov. Na ta račun mesečno položim od 200 do 250 evrov. V lasti imam tudi 22 delnic NKBM, v vzajemnem skladu SGAM China pa približno 500 evrov. Tveganju nisem najbolj naklonjen.

S partnerico živiva pri njenih starših, kjer imava urejeno mansardno stanovanje. Stroškov tako rekoč nimava ali pa so ti zanemarljivi. Razmišljava, da bi obnovila mansardo ali pa čez dve leti začela graditi lastno hišo. Nagibam se k drugi možnosti. Za hišo, potrebujeva od 120 do 150 tisoč evrov, ocenjeno čez palec, parcelo pa dobiva. Zavarovanja nimam, še najbolj se spogledujem z avstrijskimi oziroma nemškimi ponudbami, saj imajo neprimerno višja jamstva za invalidnino kot katerakoli naša zavarovalnica. Kaj menite o tem? Kako in kje naj se zavarujeva?

Vozim tri leta star avto, ki je vreden okrog 7.500 evrov, zanj plačujem 110 evrov posojila na mesec, ki ga bom plačeval do marca 2014. Je smiselno, da posojilo za avto prej poplačam? Kot vidite, denarja ni na pretek. Ali lahko sploh sanjava o lastni hiši? Kako in kje naj konkretno varčujeva za pokojnino?

…: Naš odgovor :…

Zavarovanja

Kar zadeva zavarovanja, najprej naslednje – nezgodno zavarovanje je še posebej smiselno, če so od vas oziroma vaše delovne sposobnosti odvisni tudi drugi člani vaše družine (otroci, partner …) in bi izguba delovne sposobnosti za vas in vaše bližnje pomenila veliko finančno breme. Moje priporočilo je, da vsak od vaju sklene individualno nezgodno zavarovanje le za primer invalidnosti, ki pa naj ne bo vezano na nobeno od drugih oblik zavarovanj. Za primer invalidnosti priporočam zavarovalno kritje za vsakega od vaju v višini vsaj 100-kratnika mesečnih prihodkov.

Drži sicer, da je zavarovanje v tujini lahko cenovno precej ugodnejše s precej višjimi zavarovalnimi kritji, a naj vam že vnaprej povem, da brez stalnega ali začasnega bivališča v tujini nezgodnega zavarovanja ne morete skleniti. Tako je iskanje ponudb v tujini nesmiselno. Da ne bi bil preveč kritičen do domačih zavarovalnic, pa vam zagotavljam, da so cenovno precej ugodna zavarovanja s precej visokimi zavarovalnimi kritji na voljo tudi v Sloveniji. Sicer jih prek večine zavarovalnih agentov ne boste mogli kupiti, saj jih zaradi nizkih provizij pač ne prodajajo.

Še pred naraščajem vama priporočam tudi sklenitev življenjskega zavarovanja, saj je za zdaj vaša partnerica odvisna od vaših prihodkov oziroma bo predvidoma imela v začetnih letih dela precej manjše dohodke kot vi. Svetujem vam sklenitev riziko življenjskega zavarovanja brez priključitve kakršnihkoli dodatnih zavarovanj in/ali varčevanj oziroma naložb. Tu je razpon zavarovalnih kritij lahko precej visok, kupite jih lahko za precej dobro ceno in jih tudi kadarkoli pretrgate, če oziroma ko jih ne boste več potrebovali. Za vsakega od vaju priporočam zavarovalne vsote v višini pet- do sedemkratnika vajinih letnih prihodkov.

Oblikujte si tudi varnostni sklad oziroma denarno rezervo, s katero bi lahko brezskrbno živeli brez prihodkov tudi pol leta in več, če bi nepričakovano izgubili zaposlitev. Na skupnem varčevalnem računu imata ta hip tisoč evrov, na drugem varčevalnem računu še štiri tisoč evrov. Združite ta znesek na enem bančnem depozitnem računu ali ga pozneje prenesite v vzajemni sklad denarnega trga. Skladi in delnice, ki jih imate v lasti, ta hip niso prednostna naloga, tako ne vidim prav nobenega razloga, da bi jih dokupovali, dokler nimate razjasnjenih precej bolj pomembnih zadev v družinskih financah.

Hiša

Želite graditi hišo v vrednosti okoli 150 tisoč evrov. To je več kot 100 vaših osebnih mesečnih plač. Drugače povedano – več kot osem let dela, ne da bi zapravili en sam evro za karkoli drugega. Če še malce ponazorim – ker denarja ni na voljo, ste v takšnem scenariju primorani najeti posojilo, odplačevanje tega pa se zavleče v 16 let vašega dela, ne da bi zapravili en sam evro za karkoli drugega. Sam bi se tako raje najprej osredotočil na postopno preurejanje mansardnega stanovanja.

Preložita gradnjo hiše pet let v prihodnost in do takrat uredita vse, kar je v vajini moči, da bosta imela možnost varčevati še za druge finančne cilje, kot je recimo pokojnina. Posojila za avto ni smiselno prej poplačati, saj sem vam to skoraj ne splača. Naj vas za konec še pohvalim, kar zadeva ustvarjanje dodatnih prihodkov prek avtorskih honorarjev – če le imate možnost, jih povečajte, razmislite tudi o odprtju popoldanskega espeja. S partnerico se začnita temeljito in intenzivno že danes pogovarjati o tem, kaj bi želela delati v življenju in kaj lahko skupaj naredita za to.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 21.10.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančna pismenost otrok in Slovencev
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Dodatno pokojninsko zavarovanje – po unovčenju bo udaril davek
• Pokojninsko varčevanje – trideset evrov na mesec ni dovolj
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?

Poglejmo primer: recimo, da ste hišo zgradili na Ljubljanskem barju in vam je poplavilo celotno etažo, poškodovani so vse talne obloge, oplesk, kuhinja, gospodinjski aparati, pohištvo in kavč. Škode je za 30 tisoč evrov. Naivno računate, da vam bo celotno škodo pokrila zavarovalnica, potem pa izveste, da od nje ne boste dobili niti evra, ker ste sklenili osnovni paket, v katerem kritje škode, nastale ob poplavi, sploh ni zajeto.

Ali pa drug primer: poplava vam uniči prvo etažo, škode na opremi je za 15 tisoč evrov, zavarovalnica pa vam izplača samo tretjino tega zneska, torej le pet tisočakov, ker je to limit, do katerega imate zavarovano opremo. Takšnih primerov je bilo ob zadnji poplavi veliko, pa ne samo po krivdi premalo osveščenih lastnikov, ampak tudi po krivdi premetenih zavarovalnic.

Kritje škode le do določene višine

Zavarovalnice dobro vedo, da ob hujši ujmi ne bo zalilo samo dveh ali treh hiš, ampak na stotine objektov. Ob zadnji poplavi je bilo samo v Ljubljani pod vodo približno dva tisoč objektov. Pred pretirano visokimi izplačili se že vnaprej zavarujejo tako, da določijo limit oziroma zgornjo mejo, do katere so ob poplavah in vdoru meteornih voda zavarovane stanovanjske nepremičnine in premičnine.

Pri zavarovalnici Wiener Städtische lahko vključite kritje za poplavo in visoke vode ter plazove v kateri koli izbrani paket (economy, first, class, first class plus). Vendar je zavarovalna vsota za omenjena kritja limitirana do zneska pet tisoč evrov pri nepremičninah in stanovanjski opremi – premičninah. Torej tudi če zaradi poplave celotna škoda na hiši znaša 20 tisoč ali celo 50 tisoč evrov, vam bo zavarovalnica izplačala največ 10 tisoč evrov, od tega največ pet tisočakov za nepremičnino in največ pet tisočakov za opremo. Navadno se je mogoče z zavarovalnico individualno dogovoriti za višja kritja. Na poplavnih območjih pa zavarovalnice zavračajo višja kritja škod.

Pri zavarovalnici Generali osnovni in komfortni paket škode ob poplavi ne krijeta, pri ekskluzivnem paketu pa je krita do določenega zneska, in sicer največ 2500 evrov za nepremičnine in največ 2500 evrov za stanovanjske premičnine, pri čemer je ta limit v dogovoru z zavarovalnico mogoče tudi povečati, vendar največ do 22.500 evrov. Za zvišanje limita se je smiselno odločiti, če imate objekt na poplavnem območju, seveda pa se morate zavedati, da bo to zvišanje znatno podražilo zavarovalno premijo, lahko tudi za več sto evrov.

Pri zavarovalnici Triglav osnovni paket A škode zaradi poplave sploh ne krije. Paket B jo krije do pet tisoč evrov izbirno, se pravi, da se z zavarovalnico lahko dogovorite za zvišanje limita, vendar največ do 10 tisoč evrov. Najvišji paket C pa škodo zaradi poplave krije do zneska 15 tisoč evrov in tudi pri tem paketu se je mogoče dogovoriti za zvišanje limita izbirno do dogovorjene zavarovalne vsote.

Poleg tega je dobro vedeti, da imajo nekatere zavarovalnice vnaprej določen tudi limit za nevarnost zemeljskega plazu. Drugače je pri požaru, kjer zavarovalnice ob zavarovanju na novo vrednost krijejo nastalo škodo na nepremični in opremi, seveda če je zavarovalna vsota ustrezno določena. Recimo, da imate razkošno opremljeno hišo. Vrednost celotne opreme je 200 tisoč evrov, od tega je samo sedežna garnitura vredna 30 tisoč evrov. Če ste opremo zavarovali za 200 tisoč evrov, boste za uničeni kavč v požaru dobili 30 tisoč evrov. Če pa ste dragoceno opremo zavarovali le za 100 tisoč evrov, to pomeni, da ste za 50 odstotkov podzavarovani. Če je tako, vam bo zavarovalnica izplačala samo polovico vrednosti kavča oziroma 15 tisoč evrov.

Številni lastniki nepremičnin limitov, ki se jim v zavarovalniškem jeziku reče tudi zavarovanje na prvi riziko, ne poznajo, ker ob sklenitvi premoženjskega zavarovanja niso dovolj pozorno poslušali zavarovalnega agenta, ker niso pozorno prebrali drobnega tiska v splošnih in posebnih pogojih ali pa tudi zato, ker si zavarovalni agent ni vzel dovolj časa, da bi jim pojasnil vse podrobnosti. Zavarovalni agent naj bi v prvi fazi, ko skuša pridobiti zaupanje stranke, porabil največ petnajst minut. To je tisti optimalni čas, ko se stranki lahko pokaže v najboljši luči. Z vsako dodatno minuto pogovora tvega, da bo stranka začela postavljati neprijetna vprašanja, nazadnje pa zavarovanja ne bo sklenila. Ker nekateri agenti produkta ne predstavijo dovolj natančno in razumljivo, njihove stranke ne vedo, kakšna kritja jim zavarovalna polica sploh zagotavlja. Je pa tudi res, da smo pogosto prezaposleni ali preprosto preleni, da bi natančno prebrali splošne in posebne pogoje produkta. Ali kot pravi eden od zavarovalničarjev: »Preden podpišete pogodbo, jo natančno preberite. Zavarovalničarji smo jezni, ko nas obtožujejo zavajanja. Pa saj vse piše v pogodbi, samo prebrati jo je treba! Mi vsaki stranki ne moremo dve uri razlagati stvari, ki pišejo v pogodbi. Dolžni pa smo odgovoriti na vsa vprašanja, ki se nanašajo na zavarovalno pogodbo, vendar jih stranka morda ne razume dovolj dobro. Ko stranka podpiše pogodbo, to pomeni, da je z njeno vsebino seznanjena in se z njo strinja. Zakaj bi morala biti zavarovalnica odgovorna za vsakega, ki se mu ne ljubi brati?! Tu gre vendarle za zavarovanje bivanjskega objekta, vanj vložite večino svojih prihrankov, zato je logično, da se boste natančno pozanimali, kaj sploh podpisujete.«

Sporno spreminjanje datuma

Sama živim v petem nadstropju starejšega bloka v Šiški, tako da mi poplava zaradi ujme ne grozi. Ob pripravi članka pa sem vseeno preverila, kako obsežno kritje mi zagotavlja zavarovalna polica. Prvi šok sem doživela, ko sem opazila datum na zavarovalni polici. Agentka zavarovalnice Triglav mi ob vsakoletnem podaljšanju izstavi novo polico z novim datumom začetka zavarovanja. Čeprav sem originalno desetletno pogodbo s Triglavom sklenila sredi decembra 2006, se začetni datum ne ponovi na nobeni naslednji polici. To pomeni, da se s podaljšanjem pogodbe vedno znova vračam na začetek zavarovanja, kot da vmes niso minila leta. Načeloma s tem ni nič narobe, saj je zavarovanje kljub spremembi datuma še vedno veljavno. Težave bi se pojavile, če bi želela pogodbo prekiniti. Po obligacijskem zakonu imata obe pogodbeni stranki od pogodbe, ki je sklenjena za več kot tri leta (zavarovalnice pri premoženjskem zavarovanju praviloma sklepajo desetletne pogodbe), pravico brez obrazložitve odstopiti po preteku treh let. Če pa vam zavarovalnica vsako leto izstavi novo polico z novim datumom, to pomeni, da do magičnih treh let, ko lahko odstopite od pogodbe, ne pridete nikoli. Ena od posledic vsakoletnega sklepanja nove desetletne police je tudi v tem, da vam lahko zavarovalnica vsako leto proda aktualni produkt z novimi pogoji, ki se razlikuje od prejšnjega, to pa je za vas lahko tudi neugodno. Tipičen primer je letošnje izvzetje rizika poplave iz osnovnih kritij zavarovalnice Triglav. Ker zavarovalnica, če bi pogodbo po treh letih želeli prekiniti, lahko zahteva dokaz, da ste z njo v pogodbenem razmerju res že več kot tri leta, je pametno spraviti vse police, tudi prvo. Druga možna rešitev, če arhiva nimate, je, da preprosto nehate plačevati premijo, toda s tem tvegate, da bo zavarovalnica vaš dolg izterjala prek sodišča. Do sodne izterjave ima namreč pravico. »Vsakoletna sklenitev nove police je smiselna, če zavarovalni agent res pride k stranki in jo vpraša, ali je v preteklem letu kaj adaptirala, na primer, da je zamenjala streho, zaradi česar je nepremičnina vredna nekaj več. V tem primeru je sklenitev nove police smiselna, ker je nastalo novo premoženjsko stanje, zaradi česar se spremenijo tudi zavarovalna kritja in premija. Pri tem moram dodati, da je tudi pri stari polici mogoče spreminjati kritja in vrednosti, ne da bi bilo zaradi tega treba sklepati novo polico. Če pa se vsako leto kar po inerciji izda nova polica, ne da bi se spremenilo kar koli drugega pri polici, je to sporno, saj se s tem zabriše sled in onemogoči prekinitev pogodbenega razmerja,« meni Škaper.

Pretirano varčni upravniki blokov

Še bolj sem se ob prebiranju police tolkla po glavi, ko sem ugotovila, da sem po svoji neumnosti zavarovala zgolj stanovanjsko opremo, ne pa tudi stanovanja, torej nepremičnine, saj bi se mi to ob rušilnem potresu (če bi ga preživela) še hudo maščevalo oziroma poznalo v denarnici. Zlasti če bi se izkazalo, da zavarovalna polica, ki jo je za celoten blok sklenil upravnik, škode zaradi potresa ne krije. Verjetnost za kaj takega je velika. Upravnik od sklenitve zavarovanja namreč nima posebne koristi. Denar služi predvsem z rednim vzdrževanjem bloka. Zato mu je vseeno, ali sklene ustrezno zavarovanje. Da se pred lastniki stanovanj prikaže kot varčen gospodar, skuša zavarovalno premijo čim bolj znižati, češ, poglejte, kako uspešno sem se pogajal z zavarovalnico. Posledica te varčevalne vneme je, da so v blokih zavarovalna kritja praviloma prenizka, pogosto pa je zavarovanje sklenjeno le za požarne rizike, za nevarnost potresa in poplave pa ne. Pri izlivu vode je navadno zavarovana le skupna vertikalna cev, posamezni notranji priključki so odgovornost vsakega posameznega lastnika stanovanja. Če vam torej poči cev pri kotličku WC-ja in pride do izliva vode, polica, ki jo je sklenil upravnik bloka, te škode ne bo krila.
Če upravnik ne sklene ustreznega zavarovanja, je pametno, da sami zavarujemo svojo etažno lastnino, to pa pomeni, da poleg stanovanjske opreme zavarujemo tudi nepremičnino, torej stanovanje, pripadajočo klet in pripadajoči del skupnih prostorov. Za takšne primere nekatere zavarovalnice ponujajo zavarovanje razlike do polne zavarovalne vsote. To pomeni, da del stvari zavaruje upravnik, nato pa razliko do polne zavarovalne vsote plača lastnik stanovanja sam (seveda le za svojo etažno lastnino) s sklenitvijo nadomestne police pri zavarovalnici. Sama te logike nisem upoštevala, saj sem zavarovala zgolj stanovanjsko opremo, prav tako nisem preverila, kaj krije zavarovalna polica, ki jo je za celoten blok sklenil upravnik. Pa tudi upravnik v desetih letih, odkar živim v tem bloku, še na noben sestanek hišnega sveta ni prinesel zavarovalne police. Čisto mogoče, da polica, ki jo je sklenil, sploh ne krije nevarnosti potresa. Če bi se blok zaradi potresa zrušil ali tako poškodoval, da v njem ne bi bilo več mogoče živeti, bi se zaradi njegove varčnosti in svoje neumnosti pod nosom obrisala za okoli 85 tisoč evrov, kolikor bi od zavarovalnice lahko dobila, če bi imela zavarovano nepremičnino na novo vrednost, ta polica pa bi vključevala tudi zavarovanje za nevarnost potresa. Mimogrede: pri popolnem uničenju zavarovanega objekta se pri zavarovanju na novo vrednost lahko izplača stvarna (amortizirana) vrednost, razlika do nove vrednosti pa se izplača šele, ko se zgradba začne ponovno graditi ali ko se odločite, da boste kupili novo stanovanje.
Namenoma navajam gradbeno vrednost stanovanja. Na trgu je moje stanovanje sicer vredno več kot 85 tisoč evrov, toda tržna cena pri zavarovanju nepremičnin ni pomembna. Ključna je gradbena vrednost. Ta pri hišah v povprečju znaša 850 evrov na kvadratni meter, pri stanovanjih pa tisoč evrov na kvadratni meter. Če stanovanje obsega 85 kvadratnih metrov bivalne površine, znaša njegova gradbena vrednost približno 85 tisoč evrov. Ob rušilnem potresu bi mi zavarovalnica izplačala znesek, enak gradbeni vrednosti stanovanja, torej že omenjenih 85 tisoč evrov in niti evra več, tudi če bi polico sklenila za zavarovalno vsoto 150 tisoč evrov. To je posebej pomembno vedeti, če imate zavarovanje sklenjeno pri zavarovalnici Triglav. Ta je namreč pred dobrima dvema letoma paketno zavarovanje poenostavila tako, da je določila zavarovalno vsoto v višini 300 tisoč evrov za nepremičnine in 50 tisoč evrov za stanovanjsko opremo. S tem je zavarovalnica Triglav zajela večji del strank, ki mislijo, da jim bo ob totalni škodi izplačala 300 tisoč evrov zavarovalnine, vendar je to iluzija. Če je gradbena vrednost hiše, ki se ob potresu razsuje na prafaktorje, 150 tisoč evrov, vam Triglav ne bo izplačal 300 tisoč evrov, pač pa maksimalno 150 tisoč evrov. Seveda je hišo v dogovoru z zavarovalnico mogoče zavarovati tudi za več kot tisoč evrov na kvadratni meter, a to je smiselno samo, če je kvadratni meter dejansko vreden več, recimo če je hiša zgrajena z nadstandardnimi materiali. Pri luksuzni vili je gradbeni meter lahko vreden tudi več kot tisoč evrov, a luksuznih vil je v Sloveniji malo. Težava je, da ljudje povsem povprečno hišo za vsak primer zavarujejo za zavarovalno vsoto, višjo od njene gradbene vrednosti, in tako po nepotrebnem plačujejo previsoko premijo, ko pa nastane škodni primer, se neupravičeno jezijo na zavarovalnico, ker jim ta ne izplača toliko, kot so računali, da bodo dobili. Na drugi strani istega spektra so primeri, ko ljudje hišo zavarujejo za zavarovalno vsoto, nižjo od dejanske vrednosti, da privarčujejo pri premiji, potem pa se ob nastanku škode prav tako neupravičeno jezijo, ker jim zavarovalnica izplača manj, kot so računali, da bodo dobili. Pri tem je treba vedeti, da zavarovalnice podzavarovanje dopuščajo samo do določene meje. Nobena pametna zavarovalnica vam ne bo dovolila, da bi hišo zavarovali za neko smešno nizko vsoto, na primer za 50 tisoč evrov, čeprav je hiša dejansko vredna 200 tisoč evrov. »V praksi opažam dve skrajnosti: da so nepremičnine podzavarovane ali pa nadzavarovane. Tako v nekaterih primerih vrednost gradbenega kvadratnega metra znaša 1300 evrov, čeprav gre za povsem povprečno hišo, pri kateri niso bili uporabljeni nadstandardni materiali,« pravi Škaper.
Izkušnje zavarovalničarjev in finančnih svetovalcev kažejo, da se lastniki v večstanovanjskih objektih premalo pozanimajo, za kako kakovostne police so poskrbeli že upravniki. »Že ob nakupu stanovanja v večstanovanjskem objektu morate pri upravniku preveriti vsebino zavarovalne police za etažno lastnino. Po zakonu je upravnik na podlagi potrditve lastnikov sicer dolžan poskrbeti, da je objekt zavarovan, vendar je polica navadno pomanjkljiva oziroma krije samo osnovne požarne nevarnosti, pa tudi zavarovalne vsote najpogosteje niso primerno določene,« opozarja Škaper. Tako večina zavarovalnic izliva vode zaradi dotrajanosti instalacij (korozije) nima vključenega v osnovni paket, ravno takšnih primerov pa je v starejših blokih zelo veliko. Če upravnik sklene zavarovanje, ki ne krije izliva vode, nato pa v bloku poči glavna vodovodna cev in voda zalije stanovanja, zavarovalnica te škode ne bo krila. V zavarovalništvu je pač tako, da zavarovalne police krijejo samo tiste nevarnosti, ki so opisane v splošnih pogojih in preglednici kritij pri posameznem produktu. Poleg tega je treba vedeti, da zavarovalnice različno opredeljujejo, kaj se zavaruje kot nepremičnina in kaj kot premičnina. Tipičen primer je parket, ki ga ene zavarovalnice uvrščajo med premičnine, druge pa med nepremičnine. Nesporazumi nastajajo tudi pri zavarovanju odgovornosti. Tu je treba ločiti zavarovanje odgovornosti iz hišne in zemljiške posesti od zavarovanja odgovornosti zasebnika. Prvo zajema zavarovanje za primer, ko v vašem stanovanju poči cev in voda zalije tudi sosedovo stanovanje. Takrat bo zavarovalnica krila tudi škodo, ki je nastala v sosedovem stanovanju. Prav tako sem spada kritje škode tretji osebi, če jo ugrizne vaš pes, in kritje škode, ki jo tretji osebi povzroči vaš otrok. Pod zavarovanje odgovornosti zasebnika pa sodi na primer povzročitev poškodbe na smučišču. Dobro je tudi vedeti, da se je za vse rizike, tudi tiste dodatne, ki niso vključeni v osnovni paket, mogoče zavarovati hkrati, z eno polico. Ni pa se mogoče za en riziko zavarovati pri eni zavarovalnici, za drug riziko pa pri drugi, pač glede na to, kje je premija za posamezen riziko cenovno ugodnejša. Nepremičnine je sicer mogoče zavarovati pri več zavarovalnicah, recimo da stanovanje najprej zavarujete pri zavarovalnici Triglav, nato pa še pri zavarovalnici Generali. Vendar ste v tem primeru zavarovalnico Generali po zakonu dolžni obvestiti, da že imate polico pri zavarovalnici Triglav, prav tako ste dolžni povedati, do katere zavarovalne vsote ste se pri Triglavu zavarovali. Če ste na primer pri Triglavu nepremičnino zavarovali za manj od njene gradbene vrednosti, vam lahko druga zavarovalnica ponudi zavarovanje za razliko do polne vrednosti nepremičnine. Ni pa mogoče, da bi hišo zavarovali pri dveh zavarovalnicah hkrati za polno zavarovalno vsoto, da bi tako v škodnem primeru dobili izplačano dvojno zavarovalnino. Takšno dvojno zavarovanje je dovoljeno samo pri sklenitvi življenjskega ali nezgodnega zavarovanja, pri premoženjskem zavarovanju pa naj to ne bi bila praksa, saj bi vodilo v bogatenje. »Bistvo premoženjskega zavarovanja je, da nadomesti izgubljeno premoženje. Zavarovanje sicer lahko sklenete pri več zavarovalnicah, vendar skupna zavarovalna vsota ne sme presegati vrednosti vašega premoženja. Če nastane škoda, lahko dobite samo toliko, kolikor znaša dejanska škoda. Že to, da imate premoženje zavarovano na novo vrednost, vam omogoča nadomestitev nove vrednosti, čeprav je stvarna vrednost uničenega predmeta manjša. Če ste namreč kavč kupili pred petimi leti za pet tisoč evrov, je danes mogoče vreden le še tri tisočake, če pa ga uniči poplava, vam bo zavarovalnica izplača novo vrednost, torej pet tisočakov, tako da si boste lahko kupili novega,« pojasnjuje Tomo Mrđen, direktor ljubljanske podružnice zavarovalnice Wiener Städtische.
Preden se odločite, katera kritja boste vključili v zavarovalno polico, je dobro vedeti, kaj točno si od njih lahko obetate. Tako na primer ni isto, če steklo razbije toča ali žoga. Prav zaradi takšnih zank je pametno, da se pred sklenitvijo zavarovanja posvetujete z več zavarovalnimi agenti, si pridobite ponudbe vsaj dveh tujih in dveh domačih zavarovalnic, pametno pa je tudi, da se posvetujete z neodvisnim finančnim strokovnjakom. Dobro si je zapisati, kaj vas najbolj zanima, kje sami vidite potencialne nevarnosti, potem pa je pametno naročiti izračun, da ugotovite, koliko vas bo zavarovanje sploh stalo. Nekatera neodvisna svetovalna podjetja pregledujejo produkte zavarovalnic na trgu in vam lahko sestavijo najugodnejšo ponudbo. Predvsem pa zavarovalne ponudbe ne podpišite že ob prvem obisku zavarovalnega agenta, tudi če vas prepriča s svojim žametnim glasom in uglajenim nastopom. Verjemite, če vas bo hotel pridobiti, vas bo gotovo pripravljen ponovno obiskati. »Svojim strankam svetujem, naj objekt še pred sklenitvijo zavarovanja fotografirajo od zunaj in znotraj. Smiselno je tudi, da naredijo seznam celotne opreme in zraven pripišejo vrednosti. Prav tako je pametno, da fotografirajo račune. To je še posebej smiselno pri novogradnji. To sicer ni pogoj za izplačilo zavarovalnine, ampak ob škodnem primeru, ko je na primer vse totalno uničeno, s takšnim arhivom cenilcu lažje dokažete pravo vrednost opreme in nepremičnine. S fotografijami cenilcu olajšate cenitev škode,« pravi Škaper. In dodaja: »Pri dragocenostih, kot so slike ali drag nakit, je zelo pomembno, kaj sami naredite za njihovo varnost. Če imate diamantno ogrlico spravljeno v trezorju, vam bo zavarovalnica priznala višje kritje, kot če jo imate kar na nočni omarici. Prav tako vam bo zavarovalnica ob sklenitvi zavarovanja priznala popust, če boste v hiši imeli alarm, vezan na službo za varovanje, ali če boste imeli nameščene javljalnike požara ali protivlomna vrata. Sami morate narediti čim več za večjo varnost, pa vam bo zavarovalnica ob sklenitvi police priznala različne popuste, zaradi česar se bo znižala zavarovalna premija.«
V Sloveniji je kar nekaj domačih in tujih zavarovalnic, ki ponujajo premoženjsko zavarovanje. Praksa kaže, da se hišo ali stanovanje bolj splača zavarovati pri nekaterih tujih zavarovalnicah, kot pa na primer pri zavarovalnici Triglav, ker je ta dražja, predvsem pa je njena polica za zavarovanje premoženja manj pregledna. To vam bo povedal vsak dober finančni svetovalec, ki se ukvarja s področjem zavarovanja, a seveda zgolj neuradno. Kako je torej mogoče, da ima Triglav več kot 40-odstotni tržni delež pri premoženjskih zavarovanjih, na primer Wiener Städtische pa samo 0,5-odstotnega? Ker je Triglav na slovenskem trgu že osemdeset let, Wiener Städtische pa šele slabih šest let. Ljudje pa smo bitja navad. Če je imel vaš oče hišo zavarovano pri Triglavu, jo boste pri Triglavu zelo verjetno zavarovali tudi vi. Poleg tega mnogi mislijo, da je zavarovalnica Triglav varnejša, ker je v večinski lasti države. A v resnici ni nič varnejša od kake majhne podružnice velike avstrijske, francoske ali nemške zavarovalnice, ki ima sklenjeno dobro pozavarovanje in je tako varna pred večjimi tveganji.

Članek je bil objavljen v tedniku Mladina (pripravila: Urša Marn)

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Pametno zavarujte dom, da se ne boste tresli!
• Zavarovanje nepremičnin (hiš in stanovanj) – vabljeni, da nam zastavite vprašanja
• Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta
• Premoženjsko zavarovanje z vključenim zavarovanjem pred odgovornostjo iz naslova hišne posesti
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?