Nekateri jemalci stanovanjskih posojil ne skačejo ravno od navdušenja, saj banke čedalje več posojil pogojujejo z različnimi drugimi svojimi produkti; kaj storiti?

1. primer: S partnerjem sva kupila novo večje stanovanje. Manjšega nama še ni uspelo prodati, zato sva prek matične banke pridobila ponudbo hipotekarnega posojila za poplačilo starega pri drugi banki in za nakup večjega stanovanja. Matična banka je za garancijo posojila zahtevala hipoteko na obe nepremičnini in dodatno pogojila tudi nakup in vinkulacijo dveh premoženjskih zavarovanj – za staro in novo nepremičnino.

Čeprav sva premoženjsko zavarovanje stare nepremičnine že imela urejeno z enakim produktom, kot nama ga je pogojevala matična banka, je bančna svetovalka vztrajala, da bova morala pretrgati premoženjsko zavarovanje za staro nepremičnino in prek njihove banke kupiti enak produkt za obe nepremičnini.

To je navajala kot pogoj pri odobritvi posojila. Šele po intervenciji najinega osebnega finančnega svetovalca in s podporo zavarovalnice nama je zadeve uspelo rešiti, kot se spodobi.

2. primer: Po pridobitvi posojilnih ponudb za stanovanjsko posojilo sem se odločila za zamenjavo banke in celotno poslovanje prenesla z matične banke na drugo banko. Zadeva se je pozneje zapletla pri dodatnih zahtevah nove banke, povezanih z nakupom naložbenega življenjskega zavarovanja. To je bilo pogoj za podpis pogodbe in transfer denarja.

Banka je seveda zahtevala tudi nakup premoženjskega zavarovanja ter vinkulacijo življenjskega zavarovanja v njihovo korist, pri čemer je bilo življenjsko zavarovanje povsem neustrezno.

Res pa je, da ni pogojevala imena zavarovalnice. Od tu se je začelo resno pogajanje z banko. Po posredovanju prijatelja, ki se na to spozna bolje kot jaz, ni bilo več pomembno, kateri produkt kupim, temveč je bila pomembna le višina kritja, kar pa sem dosegla z riziko življenjskim zavarovanjem s padajočo zavarovalno vsoto.

Dodatni zaslužek

Tudi naše stranke opažajo različne primere dvomljivih pogojevanj nekaterih bank, pravi Boris Škaper, finančni svetovalec v i-svetovanju, in dodaja: Stranke so nas nemalokrat obvestile o tem, da banke pogojujejo odobritev posojil z nakupom različnih zavarovalnih produktov, tako ustreznih kot tudi neustreznih, oziroma s tem pogojujejo višino bančnega pribitka.

Seveda je jasno, da vsaka banka postavlja pogoje, pod katerimi odobri ugodnejše posojilo, kot pa bi ga, če ti pogoji ne bi bili izpolnjeni. In ti pogoji so največkrat vezani na nakup njihovih drugih produktov. Tako vse več bank poskuša svojo ponudbo predstaviti kot celovito rešitev pri načrtovanju osebnih financ posameznika in širiti svoje delovanje na vzajemne sklade, osebna zavarovanja in druga področja.

Banke si želijo za stranko opravljati ne le bančne storitve, ampak zaslužiti tudi z drugimi produkti, razloži finančna svetovalka Katja Majerle iz Individe . Za celoten paket po njenem opažanju ponudijo določene ugodnosti, ki so lahko tržno primerljive, mogoče celo boljše od konkurence, lahko pa seveda tudi veliko slabše. In predvsem to je lahko draga težava.

Ranljivi kupci

Bančniki se zavedajo, da so najlažja tarča predvsem tisti, ki se odločajo za najem stanovanjskega posojila, saj so v času zamenjave svojega doma že tako ali tako pod pritiskom in se zato pogosto ne odločajo najbolj racionalno. Samo zato, da čim prej dobijo posojilo, nekateri podpišejo karkoli. Sklepajo tudi produkte, ki jih sicer ne bi. Bančni uslužbenci to vedo in lahko izkoriščajo.

Toda po drugi strani so k temu tudi prisiljeni, saj so primorani doseči neko kvoto prodanih finančnih produktov različnih oblik. Precej pogosti so primeri, da se bančni uslužbenci zaradi narave svojega dela večkrat sploh ne sprašujejo, kaj bi bilo resnično ustrezno in primerno za posameznega komitenta, ob tem opozarja Škaper. Še posebej to lahko pride do izraza, če imamo opravka z neetičnimi osebami, ki jih zanimajo samo lastne denarne nagrade na podlagi doseženih prodajnih kvot.

To se sicer dogaja manj pogosto, a naivno bi bilo razmišljati, da tega ni zaslediti prav v vsaki industriji, še navaja Škaper in svetuje: Če čutite, da vam želi nekdo nekaj vsiliti, kar se že v prvem trenutku zdi nenavadno, nevsakdanje, potem močno priporočam, da se obrnete na drugega svetovalca, ne nujno tudi na drugo banko, ali na vodjo poslovne enote banke.

Pogoji bank pri pridobivanju posojil so se sicer zaostrili, a to ni razlog, da ne bi bančni svetovalci strankam človeško obrazložili vse podrobnosti in si resnično vzeli čas zanje.

Kaj vas čaka

In kaj vse so bančniki še sposobni pogojevati novopečenim najemnikom posojil? Večinoma banke na odobritev posojila rade vežejo odprtje transakcijskega računa pri tej banki in s tem prenos bančnega poslovanja na to banko; morda vežejo na odobritev posojila paket dodatnega varčevanja ali v bančnih produktih ali v skladih ali celo prek osebnih zavarovanj ali riziko zavarovanj, včasih tudi odprtje kreditnih kartic, navaja Majerletova. Toda ni nujno, da so vse ponujene zadeve slabe.

Banke imajo recimo za svoje komitente navadno boljše pribitke pri obrestni meri, pogostokrat pa so tudi stroški odobritve posojila nižji kot za nekomitente.

Stranke lahko načeloma omilijo pogoje tudi, če so dobro bonitetne in se znajo pogajati ter na banko že pridejo s sklenjenimi produkti (riziko zavarovanje ali mesečno varčevanje), saj bi moral bančnik te produkte upoštevati, s čimer pa naj bi imel manj manevrskega prostora za pogojevanje, pravi svetovalka iz Individe, čeprav v praksi, kot smo že ugotovili, opažamo tudi drugače.

Bančna zgodba

O vsem tem smo povprašali tudi na drugo stran, v banke, kjer pa po pričakovanjih zgodbo seveda vidijo drugače. V SKB sklenitev police življenjskega zavarovanja ne pogojujemo kot obvezno za pridobitev posojila, pravi Nataša Brunec, direktorica sektorja strategija in marketing za prebivalstvo, in poudari: Če ima posojilojemalec že sklenjeno zavarovanje prek druge zavarovalnice, lahko pri posojilu, ki ga najema, ali že pri najetem posojilu zastavi to že sklenjeno polico.

Dodaja pa, da lahko z dodatnim nakupom produktov posojilojemalec pridobi določene popuste: Stranki ponujamo možnost, da si sama zniža objavljeno ponudbeno obrestno mero, in sicer za 0,10 ali celo 0,20 odstotne točke. To znižanje velja le, če posojilojemalec hkrati ob odobritvi posojila v SKB sklene polico zavarovanja za primer smrti in/ali polico zavarovanja za primer brezposelnosti pri zavarovalnici Generali .

Kaj pa v naši največji banki? Ne pogojujemo najema stanovanjskega posojila s sklepanjem drugih finančnih produktov. Je pa obrestna mera ugodnejša, če življenjsko zavarovanje sklenete pri njihovi NLB Viti, kot pa če že imate življenjsko zavarovanje sklenjeno pri kateri drugi zavarovalnici, ne glede na to, da bi tudi to vinkulirali v korist NLB .

Tako lahko sklepamo, da vsa življenjska zavarovanja, ne glede na to, da so lahko zavarovalne vsote povsem ustrezne, za najem posojila niso enako dobra. Sicer pa v NLB še poudarjajo, da življenjsko zavarovanje pri njih ni pogoj za sklenitev posojila, omogoča pa nižjo obrestno mero.

Tržniki vezani na prodajo

Seveda smo želeli preveriti še dvoje, kar se opaža na trgu. Ali je nagrada za uspešnost njihovih tržnikov posojil vezana na njihov obseg prodaje? V SKB priznavajo, da je eno od meril nagrajevanja tržnikov tudi obseg prodaje. V NLB so se temu odgovoru izognili. Na drugo vprašanje, kako ukrepajo, če ugotovijo, da njihov bančni svetovalec posojilojemalcu proda dodatni produkt, ki zanj ni najbolj primeren, je pa po drugi strani dober za banko, pa smo dobili seveda zelo posladkane odgovore: Na podlagi individualne obravnave stranke poskuša osebni bančnik zaznati potrebo stranke in ji ustrezno svetovati pri prodaji produkta iz ponudbe banke, ki je prilagojen stranki glede na njene potrebe, pravijo v SKB.

V NLB pa podobno: Naš cilj sta dolgoročen partnerski odnos s stranko in zadovoljna stranka. V tej luči gledamo tudi na dilemo v zvezi z našimi tržniki posojil.

Kaj storiti?

Banke torej govorijo o enem, posojilojemalci pa v stikih z bančniki opažajo tudi drugo. Dobro je, da ste s tem seznanjeni, preden stopite skozi bančna vrata, še bolje pa je, da se na to tudi dobro pripravite in v pogajanjih z banko ne popuščate. Ne nazadnje boste za posojilo odplačevali obresti in banka bo imela od vas lep zaslužek, zato je prav, da tudi vi postavite svoje pogoje. In če vas ne poslušajo, se jim zahvalite in odidite v eno od drugih skoraj 20 bank pri nas.

Da se posojilojemalci pred tem obvarujete, je dobro tudi, da se izobražujete s področja osebnih financ, se posvetujete s prijateljem ali znancem, ki se na to dobro spozna, ali pa vključite kakšnega neodvisnega osebnega finančnega svetovalca.

Predvsem pa, da nikakor na vrat na nos ne hitite. Ker se hipni nakupi dogajajo precej pogosto in nenačrtno, se ne morem izogniti tudi kritiki potrošnikov, ki vse preveč brezglavo podpisujejo dolgoročne pogodbe, nezavedajoč se posledic v prihodnosti, opozarja Škaper.

Dolgoročna posojila je treba in je smiselno skrbno načrtovati. Svetovalci priporočajo, da si vedno pridobite konkurenčne ponudbe, nato pa te skrbno proučite in primerjate. Največjo nevarnost za stranko dolgoročno vidimo v njenem neznanju primerjanja posojilnih ponudb, saj je lahko navzven golo posojilo pri eni banki videti veliko boljše kot pri drugi, z dodatnimi pogoji pa se toliko podraži, da bi bilo bolje, če bi se stranka odločila za drugo možnost.

Ampak takšne primerjave stranke same težko naredijo, zato svetujemo posvet z neodvisnim strokovnjakom, pravi Majerletova. In ne nazadnje je zelo pomembno, da stranka na banko po posojilo pride z urejenimi osebnimi financami, torej urejenimi zavarovanji in varčevanji.

Boris Škaper

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 21.07.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank

VPRAŠANJE:

Če moje predvidevanje drži, potem bi vam bilo neetično svetovati kakršnekoli zaveze k dolgoročnim pogodbam, pa naj bodo to varčevalni načrti vzajemnih skladov, investicijska zavarovanja (to je drugi naziv za življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem oziroma naložbena zavarovanja), investicijska pokojninska zavarovanja ali druge podobne oblike finančnih produktov. Vzemiva pod drobnogled vsako od oblik, ki vas zanimajo.

1. Varčevalni načrt pri vzajemnih skladih

Varčevalni načrt pri vzajemnih skladi je obročno vplačevanje manjših zneskov v vzajemni sklad, pri katerem se celotna vstopna provizija navadno vplača vnaprej glede na predvideno vsoto vplačil v dogovorjenem varčevalnem obdobju. V nasprotju z običajnim, sprotnim vplačevanjem v vzajemne sklade, ko se vstopna provizija obračunava sproti ob vsakem nakupu točk, se pri varčevalnih načrtih večji del provizije plača v začetku, pozneje, torej pri nadaljnjih vplačilih, pa manj ali nič.

Poglejva na zadeve s finančnega vidika. Ali se meni kot tržniku investicijskih skladov (ne pozabite, to med drugim tudi sem) bolj splača prodati vzajemni sklad (reciva, da ima ta triodstotno vstopno provizijo), v katerega boste vsak mesec morda vplačevali po 100 evrov, jaz pa bom vsakič, ko boste oziroma če boste vplačali ta znesek, zaslužil tri evre, ali se mi bolj splača prodati varčevalni načrt za 10 let, pri katerem boste vnaprej plačali celotno vstopno provizijo, ki vas bo pri mesečnem varčevanju 100 evrov stala 360 evrov (100 x 12 x 10 x 3 odstotke)?

Ne pozabite za 360 evrov me družba za upravljanje investicijskih skladov nagradi v obliki zaslužka takoj ko podpiševa pogodbo za varčevalni načrt in vplačate prvi obrok in celotno vstopno provizijo. Če to razumete, potem poznate glavni razlog, da so se na slovenskem trgu varčevalni načrti sploh pojavili v takšni obliki. Sicer se varčevalni načrti med kupci oziroma vlagatelji niso ravno razcveteli, saj niso imeli posebnih prednosti v primerjavi z neposrednim vlaganjem v sklade; vse do pojava krovnih skladov, ki omogočajo, da varčevalni načrt razporedite med njihove podsklade, opravljate neobdavčene prenose vlog iz enega podsklada v drugega in podobno.

Če govoriva o razvoju varčevalnih načrtov, je to obdobje prav zdaj. Težavo vidim v tem, da se v ozadju še vedno skriva velik interes tržnikov, hkrati pa družbe za upravljanje s tovrstnimi produkti vlagatelje nekako prisilijo, da sredstva zadržijo v njihovem upravljanju. Ob morebitnem predčasnem odstopu od varčevalnega načrta vlagatelj znesek vnaprej plačane vstopne provizije namreč izgubi. Da ne bom samo kritiziral in, roko na srce, celo v lastno skledo pljuval varčevalni načrti pri vzajemnih skladih imajo tudi prednosti, a že samo ime kliče k tržnim anomalijam, ki smo jih v zadnjih letih opazili predvsem na področju življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem, skrite pod množico različnih, rahlo zavajajočih imen.

Investicijski načrt namesto varčevalni bi bil za splošno razumevanje finančnih produktov, seveda pa tudi tveganj ob njih, po mojem mnenju boljši izraz, verjetno pa ne toliko tržno zanimiv. Nasvet ob varčevalnih načrtih pazite, kdo vam jih prodaja in kaj vam za to skozi celotno investicijsko (ne varčevalno) obdobje ponuja. V primeru je omenjenih 360 evrov provizije in ni ga tržnika, ki ga ne bi zamikal tak izkupiček s podpisom samo ene pogodbe. Zato pazljivo.

2. Investicijsko zavarovanje

Investicijsko zavarovanje je spet precej površen, lahko rečem tudi zavajajoč izraz, saj se v njegovem jedru skriva življenjsko zavarovanje, vezano na investicijske sklade. Po domače povedano, je to ena od oblik življenjskega zavarovanja. Vprašanje, ki si ga morate torej najprej postaviti, je, ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete. Iz navedenih podatkov sklepam, da ne. Če nimate nikogar, ki bi bil finančno odvisen od vaših prihodkov otrok, partnerja, ostarelih staršev z zdravstvenimi težavami , in če nimate najetih višjih dolgoročnih posojil, potem življenjskega zavarovanja ne potrebujete pa za kakršnokoli obliko že gre.

Želite moje mnenje o tržniku, ki vam ga ponuja, čeprav ga po vsej verjetnosti ne potrebujete? Spomnite se omenjenih 360 evrov provizije iz prejšnjega odstavka in to provizijo podvojite (govorim zelo v grobem). Tako ste spoznali glavni razlog, zakaj vam nekdo želi prodati tovrstne oblike finančnih produktov.

Naj omenim še novost – kmalu je pričakovati, da bodo imeli prihodnji zavarovanci (sklenitelji naložbenih zavarovanj) končno le informacijo, katere stroške in v kolikšni višini jih bodo plačevali, torej bodo vedeli, koliko denarja (premije) gre res v naložbe in koliko denarja se porabi za druge namene. To je bilo do zdaj pri večini naložbenih zavarovanj skoraj nemogoče, tako da lahko pričakujemo zniževanje stroškov pri naložbenih policah, s tem pa verjetno tudi precejšnje zmanjšanje tržnih anomalij.

3. Investicijsko pokojninsko zavarovanje

Investicijsko pokojninsko zavarovanje je oblika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po sestavi je sicer zelo podobno naložbenemu zavarovanju, ker pa nima kritja rizikov, gre večji delež premije v naložbe, tako je načeloma končni izkupiček res večji. V nasprotju s klasičnimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji, ki imajo zajamčen donos, pri tej obliki sami prevzemate naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti sredstev na osebnem pokojninskem varčevalnem računu. Premija se namreč tudi tu nalaga v investicijske sklade.

Močno pozdravljam razvoj tovrstnih finančnih produktov, za katere sem prepričan, da se bodo v prihodnjih letih močno razširili na našem trgu, a po drugi strani imam zadržke predvsem zaradi omejenega izbora že sestavljenih naborov naložb, zaradi prevelikega poudarjanja, da so ti z davčnega vidika ugodnejši od vzajemnih skladov, medtem ko so prejemki pokojnine iz njih obdavčeni v skladu z zakonom o dohodnini, plačati je treba izstopne stroške ob pretrganju in podobno.

Končno je videti premike v razvoju pokojninskih zavarovanj, a menim, da bo preteklo še precej vode, preden bodo pokojninska, zavarovalniška, davčna in dohodninska zakonodaja v Sloveniji delovale kakovostno sinergijsko za razvoj visokokakovostnih oblik pokojninskih varčevalnih oziroma investicijskih produktov. Resnično pa upam, da se motim.

4. Drugo

Kaj torej še ostane? Nič drugega, kot da si najprej ustvarite dovolj veliko denarno in likvidno rezervo. Varčujte, dokler nimate v bančnih depozitih vsaj osem do 12 mesečnih prihodkov. Ta denar je namenjen za zaščito samo in izključno enega tveganja – morebitne izgube zaposlitve oziroma prihodkov. Sicer vam želim, da vam sredstev nikoli ne bi bilo treba črpati iz te rezerve, hkrati pa vam bo zagotavljala miren spanec in jo boste, če je ne boste nikoli uporabili, namenili pokojnini.

V obdobju varčevanja v tako imenovani lastno ustvarjeni varnostni sklad pa se najprej intenzivno izobražujte na področju osebnih financ in si po potrebi poiščite pomoč za čim bolj natančne izračune vrednosti svojega finančnega cilja torej pokojnine. Ko bo finančni cilj dovolj natančno ovrednoten oziroma ko boste vedeli, koliko denarja boste pravzaprav sploh potrebovali v upokojitvenih letih, šele sledi izdelava načrta za dosego tega cilja in na koncu izbira različnih finančnih produktov, primernih za vaš cilj.

Vse, kar potrebujete ta hip, je že omenjeni varnostni sklad, ne smem pa pozabiti še na samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti (zavarovalno kritje naj bo vsaj 100-kratnik vaše mesečne plače), ki vas bo finančno ščitilo, če svojega dela zaradi morebitne hude poškodbe morda sploh ne bi mogli več opravljati.

Ugotovite, kaj potrebujete v tem življenjskem obdobju, in kupujte samo tisto, kar res potrebujete.To še zlasti velja na področju osebnih financ in to se vedno tudi najbolj splača.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 21.07.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Družbi i-svetovanje d.o.o. in Denarni supermarket d.o.o. sklenili dolgoročno sodelovanje
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom

Peter je do zdaj občasno že delal, redno zaposlen pa ni bil še nikoli. Zelo težko se namreč skoncentrira. Ko dela, je pogosto pod takšnim pritiskom, da se kar trese. Fizično je videti povsem v redu, kot majhen otrok pa je utrpel hude poškodbe glave. Starše zanima, kako lahko poskrbijo, da bo tudi po njihovi smrti sin finančno preskrbljen.

Nameravajo mu zapustiti stanovanje v Ljubljani, veliko 80 kvadratnih metrov, ki bi ga po njihovi oceni mogoče prodati za približno 150 tisoč evrov. Verjamemo, da je takih Petrov v Sloveniji več. Zato smo se obrnili na različne ustanove in na koncu vprašali še neodvisnega finančnega svetovalca Igorja Mujdrico iz i-svetovanja, ki je pokomentiral posamezne rešitve.

Psihološki in socialni vidiki

Psihologinja Andreja Pšeničny meni, da je treba najprej ugotoviti, od kod izvirajo Petrove težave. Te so namreč lahko organskega izvora (poškodba glave), psihogene (psihični izvor) ali pa kombinacija obojega. Zato je treba opraviti pregled pri nevrologu in psihiatru ter psihološko diagnostiko pri kliničnem psihologu, ki opredeli, za katero vrsto motnje gre. Na te preglede lahko Petra napoti njegov osebni zdravnik, ki je prvi, ki bi ga bilo treba seznaniti z omenjenimi težavami.

“Ugotovitve diagnostičnih postopkov so podlaga za odločitev o morebitni terapiji oziroma nadaljnjem ukrepanju,” pravi psihologinja Andreja Pšeničny. Če so Petrove težave s koncentracijo in socialno fobijo predvsem psihogene, je prav tako treba ugotoviti, katera motnja se skriva za simptomi – recimo anksioznost, depresivnost, osebnostna motnja ali morda prikrita psihoza. Po tem je treba začeti ustrezno zdravljenje (psihoterapija, zdravila), da se težave, ki ovirajo sinovo normalno delovanje, čim bolj zmanjšajo.

“Cilj terapije je, ne glede na vrsto in izvor motnje, da se oseba v okviru svojih zmožnosti čim bolj usposobi za samostojno življenje in delo,” je prepričana Andreja Pšeničny. Če pa težave resno ovirajo delovne sposobnosti in so zaradi organskega izvora kronične, potem lahko osebni zdravnik sproži uvedbo postopka za oceno sposobnosti za delo in razvrstitev v kategorijo invalidnosti. Nadaljnje informacije o tem postopku so na voljo na centru za socialno delo, kjer vsak primer obravnavajo individualno. Če invalidska komisija oceni, da je sposobnost za delo delno ali v celoti okrnjena, osebi pripada ustrezna invalidska pokojnina.

Invalidska pokojnina

“Pravica do statusa invalida se prizna od 18. leta oziroma od naslednjega meseca, ko je bila vložena vloga na centru za socialno delo,” pravi Alenka Škof s Centra za socialno delo Šiška . Pravice iz statusa invalida so nadomestilo za invalidnost, ki bo od 1. julija letos 284,11 evra, dodatek za tujo nego in pomoč za opravljanje večine osnovnih življenjskih opravil (81,18 evra) ter dodatek za tujo nego in pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih opravil (162,34 evra).

Center za socialno delo osebo s statusom invalida zdravstveno zavaruje kot otroka pred 18. letom starosti, tako da ne potrebuje dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Oseba ima tudi pravico do vključitve v dnevno ali institucionalno varstvo varstveno-delovnega centra. Na centru je mogoče pridobiti tudi denarno socialno pomoč po zakonu o socialnem varstvu. Enkratne denarne pomoči dodeljuje tudi občina, za te pa stranka vloži vlogo na centru za socialno delo. Oseba lahko zaprosi za pomoč tudi pri Karitas za plačilo položnic in podobno.

KOMENTAR: Finančni svetovalec Igor Mujdrica močno priporoča, da starša naredita vse, kar je v njuni moči, da se natančno ugotovi, katero vrsto motnje ima njihov sin. Ocena sposobnosti za delo ga lahko razvrsti v kategorijo invalidnosti in za to sinu pripada ustrezna invalidska pokojnina. “Morda se znesek res ne zdi velik, a preračunajte, koliko denarja to nanese v sinovih nadaljnjih desetletjih življenja, ki jih še ima pred seboj, ” razmišlja Mujdrica.

Zavarovanje

Omenjeni primer smo zaupali tudi nekaterim naključno izbranim zavarovalnicam – zavarovalnici Maribor , Triglav in Tilia – in jih vprašali, katere izmed svojih produktov bi v tem primeru priporočale staršem. Petrov oče je star 64 let, njegova mama pa 63 let. Predvidevali smo, da zmoreta plačevati premijo 150 evrov na mesec. “Na podlagi pregleda otrokove zdravstvene dokumentacije, starosti in zdravstvenega stanja staršev, njihovih želj in finančnih zmožnosti predlagamo življenjsko zavarovanje,” pravi Duša Lindtner iz Zavarovalnice Triglav.

Natalija Postružnik iz zavarovalnice Maribor svetuje, da se vsak starš posebej življenjsko zavaruje za dvakratnik tega, kar zasluži v letu dni, k temu pa prišteje še vse odprte obveznosti (morebitne dolgove). Za vsakega otroka, ki ga ima, naj upošteva še dodatnih 50 odstotkov siceršnje lastne porabe, še dodaja. V zavarovalnici Tilia so pripravili konkreten predlog zavarovanja. Vsakemu staršu so svetovali po eno naložbeno življenjsko zavarovanje z garancijo ob doživetju – VIP-Garant- II, ki v primeru smrti zavarovane osebe (oba starša) vsako na svoji polici zagotavlja izplačilo izbrane zavarovalne vsote. Če pa starši zavarovalno dobo preživijo, se izplača garantirana vrednost premoženja – vsakemu po njegovi polici.

Oče bi bil za mesečno premijo v vrednosti 75 evrov lahko zavarovan z zavarovalno vsoto v višini do pet tisoč evrov, njegova polica bi se iztekla 31. decembra 2021, ko se izplača tudi garantirana vrednost premoženja. Mama bi bila za mesečno premijo v vrednosti 75 evrov lahko zavarovana z zavarovalno vsoto v vrednosti do 5.500 evrov, medtem ko bi se njena polica iztekla 31. decembra 2022, ko se prav tako izplača garantirana vrednost premoženja. V zavarovalnici Tilia menijo, da bi bilo v vsakem primeru smiselno, da se zneska (ali kot zavarovalna vsota za smrt ali ob doživetju izplačana garantirana vrednost premoženja) izplačujeta v obliki dosmrtne rente za otroka.

KOMENTAR: Ker je konkretna ponudba že na prvi pogled nekoliko nenavadna, saj sta predlagani zavarovalni vsoti pri obeh starših (pet tisoč in 5.500 evrov) izjemno majhni, smo za komentar vprašali Mujdrico. Ta v tem primeru odsvetuje kakršnekoli oblike življenjskih zavarovanj z vključeno varčevalno komponento – naložbena, klasična, rentna, garantirana … “Na splošno velja, da so edina primerna življenjska zavarovanja, če bi starši želeli z velikimi zavarovalnimi vsotami zaščititi finančno odvisnost otroka v primeru svoje smrti, tako imenovana riziko življenjska zavarovanja, torej tista, ki nimajo priključenih nobenih varčevalnih oblik,” svetuje Igor Mujdrica iz i-svetovanja. Več o riziko življenjskih zavarovanjih…

Bančno varčevanje

Seveda pa smo za predloge vprašali tudi v banke. Zanimalo nas je, kako bi Peter lahko prejemal dosmrtno rento, če bi denar od prodanega stanovanja, ki je vredno 150 tisoč evrov, vložil v banko. V Poštni banki Slovenije oblike varčevanja, ki bi omogočala izplačilo rent za neomejeno število let, nimajo. Tudi Unicredit banka ta hip produkta, pri katerem bi stranka dobila izplačano dosmrtno rento, za zdaj v sodelovanju s svojimi partnerji še ne ponuja. Stranki ponujajo depozit z mesečnim izplačilom ali pa dolgoročno obveznico z rednim kuponskim izplačilom.

Na NKBM so pripravili okvirni informativni izračun za rentno varčevanje. Predvidevali so, da gre za enkratni polog v vrednosti 150 tisoč evrov in petletno obdobje varčevanja, ki bi mu sledilo mesečno izplačevanje rente. Njihov izračun kaže, da bi otrok po končanem petletnem varčevanju 25 let prejemal mesečno rento v vrednosti 622 evrov. Če bi se odločil za 60-letno izplačevanje rente, pa bi prejemal po 310 evrov na mesec.

Naredili so tudi informativni izračun za depozit, pri katerem so upoštevali čas vezave pet let. Vezanih 150 tisočakov bi pri njih v petih letih prineslo okoli 30 tisoč evrov obresti, pri čemer so uporabili štiriodstotno fiksno letno obrestno mero. V NLB so na podlagi želje po dosmrtnem izplačilu rente izbrali možnost najdaljše dobe vezave in s tem tudi izplačila rente, ki jo imajo v ponudbi. Njihov informativni izračun temelji na predpostavki, da je znesek depozita torej 150 tisoč evrov, doba vezave depozita 20 let, obrestna mera 2,25 odstotka, renta pa bi se izplačevala celotno obdobje depozita, torej 20 let. Povprečna renta bi v tem primeru znašala 766,25 evra.

Pri mesečnem izplačilu obresti in sorazmernem delu glavnice bi bila v prvem letu vezave prva renta 911,64 evra, 12. renta v istem letu pa 889,68 evra. Vrednost rente bi se po posameznih letih nekoliko zniževala. Zadnja izplačana renta po 20 letih bi bila 626,16 evra. Pri mesečnem izplačilu samo dela obresti (glavnica bi bila izplačana ob zaključku dobe vezave) bi bila v prvem letu vezave prva renta v 286,64 evra, 12. renta v istem letu pa 277,40 evra. Ker je v tem informativnem izračunu upoštevano, kot da se obrestna mera v celotnem obdobju ne spreminja, bi bile razlike posameznih rent v obdobju približno enake; zadnja izplačana renta bi bila 277,40 evra.

KOMENTAR: Finančni svetovalec Igor Mujdrica meni, da depoziti NISO primerna rešitev za težave omenjene družine. Treba je namreč vedeti, da je za Petra smiselno predvideti vsaj še 41 let življenja. Če bi od tega trenutka potreboval nujne mesečne prihodke, bi do njegove smrti to skupaj naneslo 492 rent oziroma mesečnih prihodkov. “Izračuni bank so na prvi pogled zanimivi, a treba je vedeti, da ne upoštevajo inflacije,” opozarja Mujdrica.

Nepremičnine

Zato Mujdrica staršem predlaga, naj toliko, kolikor zmoreta privarčevati na mesec, vložita v redno obnovo stanovanja. Z majhnimi koraki lahko stanovanje v razmeroma kratkem času pridobi čisto nov pomen, seveda pa tudi vrednost, zlasti če bo pri tem pomagal tudi omenjeni sin. Čeprav ni bil nikoli redno zaposlen in ima težave s koncentracijo, se lahko zaradi dodatnih manjših domačih opravil, kot je pomoč pri obnovi stanovanja, počuti močno koristnega, hkrati pa postane odgovornejši.

Mujdrica Petrovim staršem svetuje, naj si oddajo stanovanja predstavljajo kot nekakšno delnico stabilnega podjetja, ki na trgu nenehno niha, a delničarjem redno izplačuje dividende. Prodajo stanovanja za iskanje namišljeno varnejših varčevalnih oblik pa močno odsvetuje.

KOMENTAR MOJIH FINANC: Ob tem nasvetu so v uredništu Mojih financ še dodali: “Peter ima dve možnosti. Ena je, da stanovanje oddaja delno, torej da se sam preseli v eno od sob, preostale tri pa oddaja recimo študentom. Podatki kažejo, da je mogoče sobo oddati za 150 evrov, kar mesečno pomeni 450 evrov, seveda s souporabo preostalih prostorov. Če pa želi Peter po smrti staršev v svojem gospodinjstvu ostati sam, ima tudi drugo možnost, in sicer da najame garsonjero, stanovanje pa oddaja.”

Sodeč po zadnjih oglaševanih cenah na slonep.net, bi za najem garsonjere, zdaj ko cene najemnin upadajo, mesečno plačeval v povprečju po 385 evrov, za oddajanje štirisobnega stanovanja pa bi prejemal v povprečju 1.334 evrov. Razlika je skoraj tisoč evrov na mesec. To je torej ena izmed najboljših rešitev, saj bi Peter prejemal sorazmerno visoko rento, ki v daljšem obdobju praviloma narašča z inflacijo, poleg tega pa mu do konca življenja ostane tudi glavnica, se pravi njegovo štirisobno stanovanje.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank

Zdaj mesečno varčujemo 300 evrov po sto evrov v depozitu, skladih in zlatih kovancih. Za šolnino in drugi pokojninski steber ne varčujemo. Naklonjenost tveganju je zmerna do majhna. Veliko potujemo, sama precej tudi službeno, tako da morava misliti tudi na otroka, če se nama kaj zgodi.

Odgovor: Na podlagi napisanega je vajin primer naslednji: za vaše in moževo bivališče je načelno poskrbljeno tudi dolgoročno. Kot pravite, želite dvostanovanjsko hišo prodati in se preseliti v stanovanje, in to v prihodnjem desetletju ali pozneje, kar bo verjetno smiselno tudi s finančnega vidika.

Vajino posojilo oziroma mesečni obrok za obnovo (na tem mestu bom raje uporabil izraz investicija oziroma potencialno zvišanje vrednosti nepremičnine v prihodnosti) pomeni malce več kot 11 odstotkov vajinih skupnih mesečnih prihodkov, kar je povsem sprejemljivo. Varčujeta 300 evrov na mesec, kar je 10 odstotkov vajinih skupnih mesečnih prihodkov, a temu moram dodati še premije, ki jih plačujeta za klasična življenjska zavarovanja in pomenijo štiri odstotke vajinih skupnih mesečnih prihodkov (skupaj torej 14 odstotkov).

Sklepam, da je vaš življenjski slog aktiven, saj omenjate pogosta potovanja. Če želita tudi v pokoju obdržati takšen življenjski slog, vama močno priporočam, da varčevanje za dodatno pokojnino postane vajin prednosten in skrbno načrtovan finančni cilj. To pomeni, da potrebujeta poglobljene in precej natančne izračune ter finančne simulacije, ki vama bodo pomagali doseči zastavljen finančni cilj.

Močno priporočam, da v prihodnje zavarovanja razumete kot zavarovanja, in ne kot varčevanja. Bo že držalo, da boste prek njih tudi privarčevali določen denar ob izteku, ampak poudarjam, to naj bo raje ločeno. Držite se načela zaščiti, varčuj, investiraj, pri čemer naj bodo posamezni koraki ločeni, za vsakim korakom pa naj bo tudi ločen finančni produkt.

V ustrezni praksi naj bi se zavarovalna doba in vsota pri življenjskem zavarovanju določili na podlagi zavarovančeve starosti in starosti njegovih otrok, upoštevati bi bilo treba še dolgove in prihranke, že sklenjena zavarovanja in podobno. Na podlagi preprostega osnovnega izračuna, da je priporočena zavarovalna vsota za primer smrti vsaj trikratnik letnih dohodkov posameznika, si okvirno izračunajta, ali je vajina zavarovalna vsota za primer smrti na policah življenjskih zavarovanj dejansko ustrezna oziroma ali ustreza temu, kako bi želela poskrbeti za upravičence v primeru najhujšega torej smrti.

Opomba: ne pozabita zavarovalni vsoti prišteti še zaščite posojila. Sicer nimam natančnega podatka, kako je to zavarovano, je pa na splošno dobro, da je zavarovalna vsota enaka vrednosti posojila. Priporočena zavarovalna vsota za primer invalidnosti pa naj bi bila vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih prihodkov, tako bi bilo v vašem primeru okvirno primerno kritje za moža vsaj 120 tisoč evrov oziroma za vas vsaj 130 tisoč evrov.

Še pred iztekom zavarovalnih polic z ustrezno strokovno pomočjo torej naredita vse potrebne izračune glede ustreznosti zavarovalnih vsot. Nato vsak zase sklenita riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente torej) in ločeno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Če veliko potujete, nikoli ne pozabite na sklenitev komercialnih turističnih zavarovanj in se vedno zelo podrobno pozanimajte, katera in kolikšna kritja vam omogočajo različni ponudniki.

V vajin naložbeni portfelj se podrobneje tokrat nisem spuščal, priporočal pa bi vama naslednje poskrbita za ločeno varnostno denarno rezervo v vrednosti vsaj treh vajinih skupnih mesečnih prihodkov in naj bo namenjena samo zaščiti pred izgubo prihodkov zaradi izgube službe. Ta varnostna rezerva naj bo na strani točno za ta namen do konca vajinih delovnih dni, torej do upokojitve.

Za konec naj omenim samo še to, da bo pokojnina v splošnem že tako ali tako najdražji posameznikov finančni cilj. Tako računajta, da bosta za dostojno upokojitev in življenjski slog potrebovala, izredno grobo izračunano sicer, vsak vsaj okoli 250 tisoč evrov (izraženih v današnji vrednosti) privarčevanega denarja. Glede šolanja otroka se v vajinem primeru ne bi preveč obremenjeval.

Razumem sicer skrb staršev, ki želijo otroku omogočiti dostojno šolanje, a roko na srce otroci so tisti, ki pokažejo svoje sposobnosti in usmeritvene želje že precej zgodaj, če jim je pravilno privzgojen tudi odnos do denarja, pa bo težav še manj. Vseeno nikar ne pozabita tudi na to, da otroka zaščitita samo za primer invalidnosti z ločenim cenovno sprejemljivim nezgodnim zavarovanjem, saj vaju lahko v primeru najhujšega dogodka (invalidnosti otroka) to povsem finančno izčrpa.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami kakršnakoli vprašanja ali težave pri načrtovanju osebnih financ?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko popolnoma brez obveznosti pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali nas kontaktirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?

Revija Moje finance je k oceni osebnega portfelja v prednovoletni izdaji povabila vse predsednike parlamentarnih strank. Odzvali so se Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS, Karl Erjavec iz Desusa in Radovan Žerjav iz SLS. Reviji Moje finance so zaupali večino podrobnosti o svojem osebnem premoženju: o mesečnih dohodkih, naložbah v delnice in vzajemne sklade, prihrankih v banki, zavarovanjih, vrednosti nepremičnin. Po drugi strani pa Borut Pahor, predsednik vlade in SD, Gregor Golobič iz Zaresa, Katarina Kresal iz LDS in Janez Janša iz SDS žal niso izkoristili možnosti brezplačnega finančnega svetovanja. In razlog: nekateri so menda prezaposleni, drugi pa ne želijo odgovarjati. Kakšni so torej Jelinčičev, Erjavčev in Žerjavov portfelj in kakšno oceno smo podali v podjetju i-svetovanje d.o.o. ?

Kakšen portfelj imajo predsedniki parlamentarnih strank?

NAŠA OCENA PORTFELJEV PREDSEDNIKOV PARLAMENTARNIH STRANK:

V Sloveniji zaščita kot temelj osebnih financ močno šepa oziroma je na trhlih temeljih. Tudi pri politikih ni nič drugače, morda je izjema Radovan Žerjav (za katerega pa niso dostopni vsi podatki). Vrednost premoženja preveč temelji na vrednosti nepremičnin, kar je značilno za slovensko razmišljanje. Vprašanje namreč ni, ali imeti nepremičnino v lasti ali ne, ampak ali ta pomeni vir prihodkov ali obveznost do virov sredstev. Če v nepremičnini živimo, je strošek, dokler smo v njej. Do takrat je ni smiselno upoštevati kot pomemben del vrednosti premoženja. Pri vseh sodelujočih politikih je premalo (ali nič) poudarka na načrtovanju dodatne pokojnine, prav tako na vlaganju v različne naložbene oblike kapitalskih trgov. Tudi lastništva delnic slovenskih podjetjih (s tem tudi podpora domačemu gospodarstvu) so izredno šibka. Različni finančni cilji so premalo razčlenjeni, premalo je aktivnega pristopa k ciljem, kot je varčevanje za otrokovo pokojnino (sam ne zagovarjam varčevanja za šolanje otrok). Lahko pa pohvalim omenjene politike, da so bili pripravljeni razkriti podrobnosti o osebnih financah, namen vsekakor ni bil kritizirati posameznika. Politika pa je vseeno ogledalo naše družbe in prav predstavniki politike so tisti, ki so lahko enkraten zgled sedanji in prihodnjim generacijam, ki se bodo morale precej bolj intenzivno ukvarjati s pokojninsko, stanovanjsko problematiko, z visokimi stroški šolanja in podobno.

Radovan Žerjav: Podrobnosti zavarovanj sicer niso razkrite, smiselno pa bi bilo imeti sklenjeno riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente) tako zanj kot za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote je okvirno sedemkratnik letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za otroka vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Prihranki v vrednosti do 10 tisoč evrov na banki lahko pomenijo rezervo ob morebitni izgubi oziroma zamenjavi službe oziroma delovnega mesta kateregakoli izmed partnerjev. Varnostni sklad je pomemben del zrelega upravljanja tveganj in je dobrodošel. Priporočam povišanje na vsaj 20 tisoč evrov za oba partnerja skupaj. Če nikoli ne bo uporabljen, bodo ta sredstva lahko namenjena dodatni pokojnini. Natančno vrednost osebnega premoženja je smiselno oceniti približno enkrat na leto to pomeni zrelo upravljanje družinskih financ.

Karl Erjavec: Zaščite oziroma temelja osebnih financ nima urejenega. Obvezna bi bila sklenitev riziko življenjskega zavarovanja zanj in za ženo s priporočeno zavarovalno vsoto v višini vsaj sedemkratnika letne neto plače. Družini predlagam tudi samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, pri čemer priporočam zavarovalno vsoto v višini vsaj stokratnika mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. O varnostnem skladu in vrednosti premoženja menim, da sta odlična.

Zmago Jelinčič Plemeniti: Podobno kot pri predhodnikih priporočam sklenitev riziko življenjskega zavarovanja vsaj za soprogo. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo okvirno sedemkratnik letne neto plače. Žena in oba otroka potrebujejo samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Priporočena višina zavarovalne vsote naj bo vsaj stokratnik mesečne plače, za oba otroka ločeno pa vsaj stokratnik mesečne povprečne slovenske plače. Pohvalno je, da je Zmago Jelinčič brez posojil. Kritika pa leti na oceno vrednosti premoženja, saj zelo veliko ne pomeni nič, če ni jasno začrtanih poti oziroma virov prihodkov, ko bodo prihodki iz naslova plače (in preostalih dodatkov) usahnili ali se zmanjšali.

Igor Mujdrica

Objavljeno v reviji Moje finance, dne 16.12.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava

Naj omenim še, da je možev delodajalec sklenil kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, čemur se je mož pred dvema letoma tudi pridružil. Sicer je letnik 1975, zaposlen že od leta 1990, tako da bo verjetno šel prej v pokoj kot njegovi vrstniki. Sama sem letnik 1976, imam samo pet let delovne dobe in nimam sklenjenega nobenega pokojninskega zavarovanja. Znova se nameravam zaposliti čez približno tri leta ali odpreti svoj s. p.

Kaj nam predlagate? Ali naj pretrgava življenjsko zavarovanje in izgubiva polovico vplačanih zneskov (tako sem prebrala v tabeli AS), vendar pa sem tudi zasledila, da je pretrganje skoraj neizvedljivo le v primeru selitve v drugi državo, smrti … Kaj mi svetujete za pokojninsko zavarovanje?

Pa še to. Kar zadeva varčevanje, sva z možem zelo konservativna, na banki imava vezanih 13 tisoč evrov, ki si jih ne upava nalagati v kakršnekoli sklade, delnice in podobno. Stanovanja nimava. Zasledila sem množično ponudbo brezplačnih svetovalnih družb na spletu, pa me zanima, ali mi svetujete, da se obrnem na katero od njih?

ODGOVOR:
V nobenem primeru ni mogoče natančno napovedovati, kolikšna bo inflacija v prihodnosti. Tako je posameznikovo sprotno prilagajanje njej edina smiselna rešitev pri finančnem načrtovanju katerihkoli finančnih ciljev. Kaj to pomeni? Katerekoli oblike finančnih produktov že imate, je inflaciji mogoče slediti ali jo premagati samo po dveh poteh. Ali varčevalne zneske povečujete skladno z njo, uskladitev se lahko naredi recimo enkrat na leto, ali pa denar izpostavite bolj tveganim finančnim oblikam (vzajemni skladi, delnice in podobno). V vašem trenutnem finančnem položaju se je smiselno odločiti za prvo možnost.

Sklenili ste življenjsko zavarovanje z najnižjo možno anuiteto in z vključeno varčevalno komponento. Tako lahko brez težav sklepam, da imate izredno nizko zavarovalno kritje v primeru smrti, kar pomeni, da je vaša družina preveč izpostavljena tveganjem. Kakršnokoli pretrganje tovrstnega zavarovanja vam močno odsvetujem. Celo nasprotno z možem morata optimizirati zavarovalna kritja, torej jih povišati. Za te namene so primerna riziko življenjska zavarovanja brez varčevalne komponente in tudi pri vajinih nizkih prihodkih ni ovir, da jih ne bi imela urejenih. So namreč izredno poceni, ker ni vključene varčevalne komponente, vsebujejo pa višja zavarovalna kritja, res pa je, da komercialno niso dovolj privlačna, da bi bila opaznejša v ponudbah zavarovalnic. Ker si lahko z zelo nizkimi stroški uredite temelj družinskega finančnega načrtovanja, torej poskrbite za zaščito, vama z možem močno priporočam najprej malce več raziskovanja tega področja. Okrepitev zaščitnega dela optimiziranje življenjskih zavarovanj naj postane vaša glavna skrb.

Z rentnimi varčevanji za otroke ni nič narobe, če imate seveda občutek, da si to lahko finančno privoščite. Sicer sam nisem zagovornik večjih varčevalnih zneskov, ki jih starši namenjajo za šolanje otrok, saj se, če starši preveč pozabijo nase (recimo na dodatno pokojnino), lahko zgodi črn scenarij, da starši otrokom postanejo hudo finančno breme.

Privarčevanih imate 13 tisoč evrov, kar ob morebitni izgubi službe vašega moža pomeni 13 mesečnih prihodkov, ki jih trenutno prejemate v družinski proračun. To je vaše varovalo, družinski varnostni sklad in vsa količina denarja naj za zdaj vsekakor ostane na banki. Seveda vama privoščim, da vama varnostnega sklada (ob morebitni izgubi službe ali prihodkov enega ali celo obeh kadarkoli v prihodnosti) nikoli ne bi bilo treba izkoristiti, tako da bi lahko ta denar namenila vajini dodatni pokojnini.

Tudi sami ste okvirno navedli, da je prav in potrebno, da z možem povečata prihodke. To pa je mogoče samo v dveh primerih (dediščine in podobne naključne prihodke bom izvzel): ali se z možem osredotočita na to, da se mu prihodki povečajo, ali pa porazdelita breme dela na oba, tako da začnete prihodke ustvarjati tudi sami. To je seveda popolnoma vajina odločitev in nobena ni napačna, a načrtovati začnite čim prej, čeprav se bo scenarij morda začel uresničevati šele čez nekaj let. Medtem se čim več izobražujte in zavestno proučite svoje misli in občutke o denarju, saj je to ključ do temeljnega razumevanja lastnega odnosa do njega. Tako bosta z možem postajala vse bolj finančno odgovorni osebi, ki bosta otrokom privzgojila pravilen odnos do denarja.

Kar zadeva pokojninsko načrtovanje, predlagam, da se ga z možem lotita šele po povečanju vajinih prihodkov; predvidoma torej po vaši zaposlitvi ali samostojnem podjetniškem delu. Še pred rojstvom tretjega otroka pa le okrepita zaščitne temelje družinskih financ in si zagotovita realen občutek varnosti in čim več tistega prostega časa, ki vama bo še ostal, namenjajta informiranju, izobraževanju in odgovornim pogovorom o denarju.

Kar zadeva finančne svetovalce, pa poskušajte pridobiti čim več različnih mnenj; čim več poizvedujte po telefonu, na internetu, v finančnosvetovalnih družbah ali neposredno pri finančnih institucijah. Korektno pomoč boste prepoznali tako, da vam ne bodo na prvo žogo prodajali finančnih produktov, temveč se bodo poglobili v iskanje rešitev, ki so primerne izključno za vašo družino.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 20.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami vprašanja v povezavi z različnimi oblikami varčevanj, investicij, zavarovanj in želite strokovne in nepristranske odgovore?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta

Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
Pogosto sklenemo katero izmed zavarovanj, nato pa leto za letom vplačujemo premijo, ne da bi preverili, ali je sploh še ustrezno. Kaj potrebujemo in koliko, je seveda odvisno od posameznika, a vendarle mora vsakdo imeti pregled nad sklenjenimi pogodbami. Če smo na primer sklenili zavarovanje za nepremičnino, nato pa vanjo vlagali, je smiselno prilagoditi zavarovalno vsoto, sicer bomo v primeru zavarovalnega primera dobili nižje izplačilo, kot je bila dejanska škoda. Najbolje je, da imamo vse sklenjene pogodbe shranjene skupaj in na varnem mestu. Smotrno je imeti tudi zbirni spisek z navedbo vsebine pogodb ter kontaktnimi podatki. Pogodbe pregledujemo praviloma enkrat na leto oziroma ob kakršni koli spremembi finančnega ali osebnega stanja.

Najprej cilj, potem sredstvo
Kateri so temeljni ključi, po katerih posameznik sploh presoja ustreznost pogodb, ali imamo sklenjenih preveč ali premalo polic, ali so zavarovalne vsote ustrezne? Poznavanje osnov osebnih financ je ključno. Če jih ne poznamo in sklenemo pogodbo zgolj na podlagi prodajalčevega nasveta, ki mu je pogosto edini cilj zaslužek, bomo sami zelo težko presodili, ali je pogodba ustrezna. Pred nakupom produkta se je smotrno natančno poučiti o produktu, da bomo natančno vedeli, zakaj ga želimo imeti oziroma kako bomo z njim dosegli načrtovani cilj. Preveriti je dobro več različnih, predvsem pa argumentiranih ponudb in poiskati še dodatno mnenje. Dodatne informacije se izplača poiskati tudi na spletu. Večina ljudi sploh ne ve, katera zavarovanja imajo sklenjena, kar je velika težava. Marsikdaj pozabimo, da smo sploh sklenili neko pogodbo, še manj pa poznamo njene lastnosti. Za vsako tveganje bi morali imeti svoje zavarovanje, ne pa več hibridnih, posamezniku nepoznanih kombinacij, čeprav je včasih smotrno imeti tudi več istovrstnih zavarovanj. Zavarovalne vsote za primer trajne nezgodne invalidnosti, ki jih ponujajo zavarovalnice, so namreč lahko dokaj nizke – z eno polico dolgoročno tako ne moremo dosegati optimalnega zavarovalnega kritja za primer trajne invalidnosti. Če želimo imeti ustrezno visoko zavarovalno vsoto, je smiselno urediti še eno ali dve nezgodni zavarovanji. Na račun lastnega zdravja namreč ni smiselno varčevati, medtem ko je v preostalih primerih podvajanje produktov nesmiselno.

Kdaj spremeniti polico?
Število sklenjenih produktov je odvisno tudi od posameznikovega statusa in starosti. Če ima družino in od njega odvisne družinske člane (otroci, partner, bolni starši), je poleg nezgodnega smiselno tudi dobro življenjsko zavarovanje, sicer ta oblika zavarovanja načeloma sploh ni potrebna. To upoštevamo tudi pri pregledovanju smiselnosti pogodb – če so otroci že samostojni, bomo brez pogodbe privarčevali kar nekaj denarja, ki ga vplačujemo na napačen naslov. Kako ravnati, če ugotovimo, da imamo sklenjena na primer tri naložbena zavarovanja ali da police ne potrebujemo več? Najprej naj se zavarovanec vpraša, zakaj je sklenil tri zavarovalne pogodbe. Kar tako, na hitro žogo, ne prekinjajmo ali spreminjajmo polic, temveč jih skrbno preglejmo in preučimo položaj, v kateri smo se znašli. Posledica prehitrega in nepremišljenega ukrepanja so lahko veliki in nepotrebni stroški. Ali in po kakšnih pogojih sploh lahko pretrgamo neko zavarovanje ter kolikšni so s tem povezani stroški, je odvisno od splošnih pogojev ponudnika. Upoštevati pa je treba tudi, da v primeru prekinitve zavarovalne pogodbe pred potekom desetih let plačamo 6,5 odstotni davek na zavarovalne posle in davek na dobiček, če je bil v tem obdobju ustvarjen. Možno je tudi, da bomo pri pregledu polic ugotovili, da je zavarovalna vsota prenizka ali previsoka. V obeh primerih moramo to popraviti, saj nam zavarovanje ne koristi, če bi v škodnem primeru dobili desetkrat manjšo odškodnino, kot bi jo potrebovali, v drugem primeru pa samo plačujemo drage premije, ki se praviloma ne obrestujejo.

Prihranki?
Zavarovalnice ponavadi ponudijo popuste, če imamo pri njih sklenjenih več raznovrstnih zavarovalnih polic. Vendar pa je pri tem dobro biti pozoren, saj je lahko prihranek le navidezen. Zavarovalnice ponavadi ne ponujajo vseh oblik zavarovanj po sprejemljivi ceni. »Biti moramo odprti, če hočemo kaj prihraniti. To pomeni, da pregledamo ponudbo in premišljeno izbiramo najprimernejše produkte, ne glede na ponudnika, ter smo kritični potrošniki. Dobro je poiskati pravo osebo, ki bo strokovno pomagala urejati osebne finance, ne pa se pustiti zapeljati popoldanskim prodajalcem finančnih produktov. Govorimo o finančnem načrtovanju – to je proces, ki traja vse življenje, zato se ga je smiselno lotiti zrelo in premišljeno, tudi če nam to ‘ne diši’.

Klemen Kavčič

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT, dne 4.1.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Kako naj prekinem/pretrgam življenjsko zavarovanje?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?

Potrebno je vedeti, da naš način razmišljanja in občutek o denarju podzavestno vplivata na količino denarja, ki ga zaslužimo, seveda pa tudi zapravimo v svojem življenju. Zavestna preučitev lastnih misli in občutkov o denarju je tako ključ do osnovnega razumevanja našega odnosa do denarja. Šele tako lahko denar postane posamezikov zvesti služabnik skozi vse življenje.

»Kaj mi denar pomeni?« »Koliko ga želim imeti?« »Za kaj bi ga želel porabiti?« »Bi bili odgovori drugačni, če bi izvedel, da imam pred seboj samo še leto, dve življenja?« V povezavi z denarjem si je na takšna in podobna vprašanja pomembno čim bolj iskreno in natančno odgovoriti. Šele potem dobi varčevanje pravi smisel.

Varčeval bom – veliko laže je to reči kot narediti, saj večina nima privzgojene finančno-varčevalne discipline. Vzroke lahko seveda pripišemo že omenjenim napačnim/površnim načinom razmišljanju o denarju (vzgoja), posledično pa napačnemu/površnemu odnosu do njega.

Še ena težava je, da mnogi varčevanje razumejo kot odpovedovanje trenutnim potrebam ter željam in ne omogočanje potrošnje v prihodnosti. Le redki pa dovolj natančno vedo, za katere finančne cilje bodo denar porabili ter koliko ga morajo za posamezen namen privarčevati. Tako se ravno zaradi nepripravljenosti (nejasnih odgovorov na vprašanja v povezavi z denarjem) bije nenehen boj med željami in dejstvi, ki posameznika velikokrat pahnejo v neusmiljeno »denarno suženjstvo«.

Tako je edini pravilen način za varčevanje denarja zavedanje posameznika, da ima sam moč za določitev stanja svojih osebnih financ zlasti prek zavestnega prizadevanja k disciplinirani potrošnji in k obvladovanju svojih izdatkov.
Zveni zapleteno? Pa ni tako. Nagrada za disciplinirano varčevanje denarja bi morala biti dovolj močna motivacija, da posameznik stori prav vse, kar je človeško mogoče, da bi dosegel finančno stabilnost, katero si, roko na srce, želimo prav vsi.

Samo nekaj motivacijskih razlogov, zakaj se splača varčevati:

• prihranki so nujno potrebni za občutek finančnega ravnovesja in zagotavljajo dolgoročno finančno varnost;
• brez prihrankov se je vedno potrebno zanašati na druge (če so ti seveda pripravljeni pomagati);
•  prihranki so nujno potrebni za preživetje, v primeru izgube lastnih prihodkov (nezmožnost za delo zaradi poškodbe, odpoved delodajalca…);
• starostna pokojnina bo morda ravno dovolj visoka za osnovno zagotavljanje materialne in socialne varnosti, nikakor ne za življenjski slog, ki ga sleherni posameznik živi danes oziroma takšnega, kot bi ga ob upokojitvi želel živeti…

Mar ni neverjetno kako veliko časa porabimo za služenje denarja, pa tako malo za razmišljanje o njem? Osebno nisem zagovornik »prisiljenega« varčevanja (trajniki pri bančnih varčevanjih in zavarovanjih, varčevalni načrti pri družbah za upravljanje ipd.), saj ti ne vzpostavljajo pravega odnosa do denarja. Na tak način se namreč po celem svetu pretakajo neznanske količine denarja, kjer zagotovljeno služijo le finančne institucije in posredniki. Posameznik tako z denarjem ne vzpostavlja pristnega stika, se ob tem ne izobražuje in je nemalokrat ob zaključku varčevanja, investiranja ali pa izteka zavarovanja močno razočaran. Trajniki in kakršnekoli avtomatične oblike odtegovanj varčevalnih zneskov so lahko odličen pripomoček, a samo, če posameznik dovolj dobro ve kam in za kateri namen odvaja denar.

V času težkih in nestabilnih razmer si marsikdo postavlja vprašanje, ali je denar res korenina vsega zla. V dodaten razmislek, seveda pa tudi za varčevalno vzpodbudo v letu 2010, je morda sledeče vprašanje precej bolj na mestu: »Kaj je korenina vsega denarja?«

Igor Mujdrica

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Obvarujte se prazničnih nakupovalnih pasti in prihranite prenekateri evro
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Zakaj ljudje sovražimo finančno načrtovanje?
• Opozorilo glede finančnih prevar (predvsem Forex), kam trenutno naložiti svoje prihranke, ali je naložbe v kriznih časih smiselno prodati, potrošniška oddaja Posebna ponudba na RTV Slovenija
• Ali želite izvedeti v kakšni finančni kondiciji ste?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?

OPIS PORTFELJA:

Ali se splača poplačati del posojila ali je bolje, da bi ga plemenitili kako drugače, recimo za najino pokojnino? Če se odločimo za drugo možnost, me zanima, kje sploh varčevati, da bi dosegli boljše donose, in za koliko bi potem lahko imela višjo pokojnino. Zanimajo me tudi zavarovanja, saj zdaj nismo nikjer zavarovani. Zavarovano imamo le hišo in avtomobil. Kakšna zavarovanja sploh potrebujemo?

ODGOVOR: Finančni položaj ste opisali dovolj podrobno in predvidevam, da mesečne obveznosti, vključujoč stroške vzdrževanja nepremičnine, ne presegajo tretjine vajinih skupnih prihodkov. Zaradi selitve v hišo prav tako predvidevam, da boste v njej živeli in vzgajali otroke še mnogo let, prav verjetno je, da boste v njej preživeli vse svoje življenje. Če se poskusim postaviti v vajino vlogo z 18 tisoč evri podedovanih sredstev v rokah , se za poplačilo dela posojila ne bi odločil.

Nimam sicer podatka, ali imate poleg podedovanih sredstev že karkoli privarčevanega, kar pa niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da razumete, da ste v položaju, kjer vam manjka samo nekaj okrepitev finančnih temeljev.

Varnostni sklad

Varnostni sklad je eden izmed glavnih temeljev pravilnega upravljanja osebnih financ. Je količina privarčevanega denarja oziroma denarna rezerva za življenjsko nujne primere (izguba zaposlitve, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški …). Varnostna denarna rezerva mora biti vedno likvidna, torej vsak trenutek na voljo.

Tako so za ta temeljni gradnik primerne naslednje oblike finančnih produktov: bančne vloge na vpogled, mesečni depoziti, pozneje tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi. Druge oblike finančnih produktov za ta namen nikakor niso primerne.

Ker ste podedovali 18 tisoč evrov, predlagam, da vsaj polovico tega zneska, to je približno štiri vajine mesečne plače, namenite varnostnemu skladu. Ta denar naj bo torej na posebnem računu z namenom, da ga nikoli ne boste porabili za stroške, ki niso življenjsko pomembni. Če sredstev iz varnostnega sklada nikoli ne boste potrebovali, bodo namenjena vajini dodatni pokojnini.

Zavarovanja

Vprašajmo se, katerim tveganjem boste še izpostavljeni in katera je smiselno omiliti oziroma zmanjšati. Oba z možem potrebujeta življenjsko zavarovanje za primer smrti, saj imata tri mladoletne družinske člane, odvisne od vajinih prihodkov, prav tako sta denarno odvisna drug od drugega; ali drugače povedano če bi eden od vaju predčasno umrl, bi se finančni standard družine znižal in drugi verjetno ne bi bil zmožen plačevati vseh obveznosti in stroškov. Oba z možem potrebujeta tudi nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti.

Posameznik, ki postane priklenjen na posteljo in brez drugih virov dohodkov, predvsem pri trajni ter stoodstotni invalidnosti, se lahko sreča z resnimi dolgoročnimi finančnimi težavami, ne le zaradi oskrbe, temveč tudi (ne)zaposljivosti in s tem povezanim izpadom rednega dohodka. Tudi za otroke je treba razmisliti, kateri nezgodni primeri imajo lahko največje finančne posledice za vaju. Priporočam, da za vsakega otroka skleneta nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, saj je prav ta največja finančna obremenitev v primeru najhujšega.

Upam, da se napisano ne sliši preveč zapleteno, saj vaju pravi zapleti čakajo samo ob nerazumevanju različnih oblik zavarovanj. V praksi namreč starši precej pogosto sklepajo neustrezna zavarovanja, saj je nepoučenim zlahka prodati vse mogoče in nemogoče kombinacije zavarovalniških produktov. Ne storite te napake! Ne le da vaju to lahko preveč finančno obremeni, tudi zavarovalna kritja ne bodo ustrezna in v primeru škodnih primerov lahko pride do izredno neprijetnih finančnih posledic. Da bi se temu izognili, sem vama pripravil še poimenovanje oblik zavarovalniških produktov in tudi izračune okvirno priporočenih zavarovalnih vsot.

Oblika življenjskega zavarovanja, ki vama jo priporočam, se imenuje riziko življenjsko zavarovanje. Pri tej obliki lahko dosegata velike zavarovalne vsote, ker ni vključene varčevalne komponente. Okvirno priporočena zavarovalna vsota za vas je 74 tisoč evrov, za moža pa 88.400 evrov. Priporočam, da tovrstnemu zavarovanju priključite samo še nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti – priporočena zavarovalna vsota za vas znaša 100 tisoč evrov, za moža pa 130 tisoč evrov.

Za otroke sklenita samostojna nezgodna zavarovanja za primer invalidnosti, priporočena zavarovalna vsota za vsakega izmed njih je približno 85 tisoč evrov. Strošek vseh navedenih zavarovanj je naslednji: za vas okoli 35 evrov na mesec, za moža približno 63 evrov na mesec, za vse tri otroke skupaj pa približno 12 evrov na mesec. To pomeni približno pet odstotkov vajinih skupnih prihodkov, kar je za optimalno zaščito in pravilno gradnjo osebnega premoženja povsem sprejemljivo.

Ko bosta okrepila temelje osebnih financ, vama ostane še polovica podedovanega denarja. Tega vsekakor namenita varčevanju za dodatno pokojnino, a se pred tem ustrezno strokovno posvetujta. Temelj pokojninskega načrtovanja je namreč čim natančneje izračunati pokojninsko vrzel razliko med prejemki, ki jih je oseba vajena prejemati pred upokojitvijo in pokojnino, do katere je upravičena. To je predpogoj za določitev varčevalnih zneskov in poti do finančnih ciljev, izbor finančnih proizvodov pa bi moral biti vedno zadnji korak načrtovanja.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 18.11.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine

V ta namen smo tako pripravili elektronsko poročilo z naslovom:  ‘Kako omejiti pretirano zapravljanje pred novoletnimi prazniki’

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Kaj morate vedeti o denarju in zakaj?
• Ali želite izvedeti v kakšni finančni kondiciji ste?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Zakaj ljudje sovražimo finančno načrtovanje?