Kako bolje upravljati z osebnimi financami» Finančne osnove

Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?

Igor Mujdrica — Thu, 21 Jan 2010 19:50:08 +0000

VPRAŠANJE:
Sem mlada mamica, spomladi pričakujemo tretjega otroka. Sem brezposelna, za družinske prihodke skrbi mož, ki ima sicer nizko plačo z nadurami in nočnim delom okoli tisoč evrov na mesec, dobivamo pa tudi otroški dodatek v višini 170 evrov na mesec. Zelo me skrbi, da sva naredila večjo neumnost. Pri Adriatic Slovenici sem namreč pred petimi leti precej brezglavo sklenila življenjsko zavarovanje za naju, sicer z najnižjo možno anuiteto okoli 20 evrov na mesec, za otroka pa rentno varčevanje za prvega otroka pred petimi leti, za drugega pa v začetku minulega leta. Po 30 letih naj bi tako vsak od naju z možem dobil znesek 10 tisoč evrov, otroka pa štipendijo v višini okoli 80 evrov na mesec za obdobje petih let.

Zdelo se mi je, ker je samo en zaposlen, pa še ta z nizko plačo, da sva se modro odločila, vendar pa me je pred časom začelo skrbeti, kaj ti zneski sploh pomenijo? Kdo ali kaj mi jamči, da bo čez 25 let ob inflaciji 10 tisoč evrov še vedno enak znesek, kot je to danes? Ali bo to morda zadoščalo le za teden toplic? Kaj pa štipendija za otroke? Ali si bo lahko otrok z zneskom 80 evrov sploh kaj pomagal ali pa bo to dovolj le za dve kavi na faksu?

Naj omenim še, da je možev delodajalec sklenil kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, čemur se je mož pred dvema letoma tudi pridružil. Sicer je letnik 1975, zaposlen že od leta 1990, tako da bo verjetno šel prej v pokoj kot njegovi vrstniki. Sama sem letnik 1976, imam samo pet let delovne dobe in nimam sklenjenega nobenega pokojninskega zavarovanja. Znova se nameravam zaposliti čez približno tri leta ali odpreti svoj s. p.

Kaj nam predlagate? Ali naj pretrgava življenjsko zavarovanje in izgubiva polovico vplačanih zneskov (tako sem prebrala v tabeli AS), vendar pa sem tudi zasledila, da je pretrganje skoraj neizvedljivo le v primeru selitve v drugi državo, smrti … Kaj mi svetujete za pokojninsko zavarovanje?

Pa še to. Kar zadeva varčevanje, sva z možem zelo konservativna, na banki imava vezanih 13 tisoč evrov, ki si jih ne upava nalagati v kakršnekoli sklade, delnice in podobno. Stanovanja nimava. Zasledila sem množično ponudbo brezplačnih svetovalnih družb na spletu, pa me zanima, ali mi svetujete, da se obrnem na katero od njih?

ODGOVOR:
V nobenem primeru ni mogoče natančno napovedovati, kolikšna bo inflacija v prihodnosti. Tako je posameznikovo sprotno prilagajanje njej edina smiselna rešitev pri finančnem načrtovanju katerihkoli finančnih ciljev. Kaj to pomeni? Katerekoli oblike finančnih produktov že imate, je inflaciji mogoče slediti ali jo premagati samo po dveh poteh. Ali varčevalne zneske povečujete skladno z njo, uskladitev se lahko naredi recimo enkrat na leto, ali pa denar izpostavite bolj tveganim finančnim oblikam (vzajemni skladi, delnice in podobno). V vašem trenutnem finančnem položaju se je smiselno odločiti za prvo možnost.

Sklenili ste življenjsko zavarovanje z najnižjo možno anuiteto in z vključeno varčevalno komponento. Tako lahko brez težav sklepam, da imate izredno nizko zavarovalno kritje v primeru smrti, kar pomeni, da je vaša družina preveč izpostavljena tveganjem. Kakršnokoli pretrganje tovrstnega zavarovanja vam močno odsvetujem. Celo nasprotno z možem morata optimizirati zavarovalna kritja, torej jih povišati. Za te namene so primerna riziko življenjska zavarovanja brez varčevalne komponente in tudi pri vajinih nizkih prihodkih ni ovir, da jih ne bi imela urejenih. So namreč izredno poceni, ker ni vključene varčevalne komponente, vsebujejo pa višja zavarovalna kritja, res pa je, da komercialno niso dovolj privlačna, da bi bila opaznejša v ponudbah zavarovalnic. Ker si lahko z zelo nizkimi stroški uredite temelj družinskega finančnega načrtovanja, torej poskrbite za zaščito, vama z možem močno priporočam najprej malce več raziskovanja tega področja. Okrepitev zaščitnega dela optimiziranje življenjskih zavarovanj naj postane vaša glavna skrb.

Z rentnimi varčevanji za otroke ni nič narobe, če imate seveda občutek, da si to lahko finančno privoščite. Sicer sam nisem zagovornik večjih varčevalnih zneskov, ki jih starši namenjajo za šolanje otrok, saj se, če starši preveč pozabijo nase (recimo na dodatno pokojnino), lahko zgodi črn scenarij, da starši otrokom postanejo hudo finančno breme.

Privarčevanih imate 13 tisoč evrov, kar ob morebitni izgubi službe vašega moža pomeni 13 mesečnih prihodkov, ki jih trenutno prejemate v družinski proračun. To je vaše varovalo, družinski varnostni sklad in vsa količina denarja naj za zdaj vsekakor ostane na banki. Seveda vama privoščim, da vama varnostnega sklada (ob morebitni izgubi službe ali prihodkov enega ali celo obeh kadarkoli v prihodnosti) nikoli ne bi bilo treba izkoristiti, tako da bi lahko ta denar namenila vajini dodatni pokojnini.

Tudi sami ste okvirno navedli, da je prav in potrebno, da z možem povečata prihodke. To pa je mogoče samo v dveh primerih (dediščine in podobne naključne prihodke bom izvzel): ali se z možem osredotočita na to, da se mu prihodki povečajo, ali pa porazdelita breme dela na oba, tako da začnete prihodke ustvarjati tudi sami. To je seveda popolnoma vajina odločitev in nobena ni napačna, a načrtovati začnite čim prej, čeprav se bo scenarij morda začel uresničevati šele čez nekaj let. Medtem se čim več izobražujte in zavestno proučite svoje misli in občutke o denarju, saj je to ključ do temeljnega razumevanja lastnega odnosa do njega. Tako bosta z možem postajala vse bolj finančno odgovorni osebi, ki bosta otrokom privzgojila pravilen odnos do denarja.

Kar zadeva pokojninsko načrtovanje, predlagam, da se ga z možem lotita šele po povečanju vajinih prihodkov; predvidoma torej po vaši zaposlitvi ali samostojnem podjetniškem delu. Še pred rojstvom tretjega otroka pa le okrepita zaščitne temelje družinskih financ in si zagotovita realen občutek varnosti in čim več tistega prostega časa, ki vama bo še ostal, namenjajta informiranju, izobraževanju in odgovornim pogovorom o denarju.

Kar zadeva finančne svetovalce, pa poskušajte pridobiti čim več različnih mnenj; čim več poizvedujte po telefonu, na internetu, v finančnosvetovalnih družbah ali neposredno pri finančnih institucijah. Korektno pomoč boste prepoznali tako, da vam ne bodo na prvo žogo prodajali finančnih produktov, temveč se bodo poglobili v iskanje rešitev, ki so primerne izključno za vašo družino.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 20.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami vprašanja v povezavi z različnimi oblikami varčevanj, investicij, zavarovanj in želite strokovne in nepristranske odgovore?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

Sorodni prispevki

VPRAŠANJE: Sem mlada mamica, spomladi pričakujemo tretjega otroka. Sem brezposelna, za družinske prihodke skrbi mož, ki ima sicer nizko plačo z nadurami in nočnim delom okoli tisoč evrov na mesec, dobivamo pa tudi otroški dodatek v višini 170 evrov na mesec. Zelo me skrbi, da sva naredila večjo neumnost. Pri Adriatic Slovenici sem namreč pred petimi [...]

Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?

Klemen Kavčič — Wed, 06 Jan 2010 14:46:22 +0000

Ko govorimo o varčevanju, ponavadi razmišljamo, kako in koliko dajati na stran, redkeje pa, ali bi lahko prihranili pri stroških, ki jih imamo s storitvami in produkti, ki jih ne potrebujemo. Novo leto je pravi čas, da pregledamo tudi različne varčevalne, zavarovalne in druge pogodbe ter preverimo, ali nam še ustrezajo.

Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
Pogosto sklenemo katero izmed zavarovanj, nato pa leto za letom vplačujemo premijo, ne da bi preverili, ali je sploh še ustrezno. Kaj potrebujemo in koliko, je seveda odvisno od posameznika, a vendarle mora vsakdo imeti pregled nad sklenjenimi pogodbami. Če smo na primer sklenili zavarovanje za nepremičnino, nato pa vanjo vlagali, je smiselno prilagoditi zavarovalno vsoto, sicer bomo v primeru zavarovalnega primera dobili nižje izplačilo, kot je bila dejanska škoda. Najbolje je, da imamo vse sklenjene pogodbe shranjene skupaj in na varnem mestu. Smotrno je imeti tudi zbirni spisek z navedbo vsebine pogodb ter kontaktnimi podatki. Pogodbe pregledujemo praviloma enkrat na leto oziroma ob kakršni koli spremembi finančnega ali osebnega stanja.

Najprej cilj, potem sredstvo
Kateri so temeljni ključi, po katerih posameznik sploh presoja ustreznost pogodb, ali imamo sklenjenih preveč ali premalo polic, ali so zavarovalne vsote ustrezne? Poznavanje osnov osebnih financ je ključno. Če jih ne poznamo in sklenemo pogodbo zgolj na podlagi prodajalčevega nasveta, ki mu je pogosto edini cilj zaslužek, bomo sami zelo težko presodili, ali je pogodba ustrezna. Pred nakupom produkta se je smotrno natančno poučiti o produktu, da bomo natančno vedeli, zakaj ga želimo imeti oziroma kako bomo z njim dosegli načrtovani cilj. Preveriti je dobro več različnih, predvsem pa argumentiranih ponudb in poiskati še dodatno mnenje. Dodatne informacije se izplača poiskati tudi na spletu. Večina ljudi sploh ne ve, katera zavarovanja imajo sklenjena, kar je velika težava. Marsikdaj pozabimo, da smo sploh sklenili neko pogodbo, še manj pa poznamo njene lastnosti. Za vsako tveganje bi morali imeti svoje zavarovanje, ne pa več hibridnih, posamezniku nepoznanih kombinacij, čeprav je včasih smotrno imeti tudi več istovrstnih zavarovanj. Zavarovalne vsote za primer trajne nezgodne invalidnosti, ki jih ponujajo zavarovalnice, so namreč lahko dokaj nizke – z eno polico dolgoročno tako ne moremo dosegati optimalnega zavarovalnega kritja za primer trajne invalidnosti. Če želimo imeti ustrezno visoko zavarovalno vsoto, je smiselno urediti še eno ali dve nezgodni zavarovanji. Na račun lastnega zdravja namreč ni smiselno varčevati, medtem ko je v preostalih primerih podvajanje produktov nesmiselno.

Kdaj spremeniti polico?
Število sklenjenih produktov je odvisno tudi od posameznikovega statusa in starosti. Če ima družino in od njega odvisne družinske člane (otroci, partner, bolni starši), je poleg nezgodnega smiselno tudi dobro življenjsko zavarovanje, sicer ta oblika zavarovanja načeloma sploh ni potrebna. To upoštevamo tudi pri pregledovanju smiselnosti pogodb – če so otroci že samostojni, bomo brez pogodbe privarčevali kar nekaj denarja, ki ga vplačujemo na napačen naslov. Kako ravnati, če ugotovimo, da imamo sklenjena na primer tri naložbena zavarovanja ali da police ne potrebujemo več? Najprej naj se zavarovanec vpraša, zakaj je sklenil tri zavarovalne pogodbe. Kar tako, na hitro žogo, ne prekinjajmo ali spreminjajmo polic, temveč jih skrbno preglejmo in preučimo položaj, v kateri smo se znašli. Posledica prehitrega in nepremišljenega ukrepanja so lahko veliki in nepotrebni stroški. Ali in po kakšnih pogojih sploh lahko pretrgamo neko zavarovanje ter kolikšni so s tem povezani stroški, je odvisno od splošnih pogojev ponudnika. Upoštevati pa je treba tudi, da v primeru prekinitve zavarovalne pogodbe pred potekom desetih let plačamo 6,5 odstotni davek na zavarovalne posle in davek na dobiček, če je bil v tem obdobju ustvarjen. Možno je tudi, da bomo pri pregledu polic ugotovili, da je zavarovalna vsota prenizka ali previsoka. V obeh primerih moramo to popraviti, saj nam zavarovanje ne koristi, če bi v škodnem primeru dobili desetkrat manjšo odškodnino, kot bi jo potrebovali, v drugem primeru pa samo plačujemo drage premije, ki se praviloma ne obrestujejo.

Prihranki?
Zavarovalnice ponavadi ponudijo popuste, če imamo pri njih sklenjenih več raznovrstnih zavarovalnih polic. Vendar pa je pri tem dobro biti pozoren, saj je lahko prihranek le navidezen. Zavarovalnice ponavadi ne ponujajo vseh oblik zavarovanj po sprejemljivi ceni. »Biti moramo odprti, če hočemo kaj prihraniti. To pomeni, da pregledamo ponudbo in premišljeno izbiramo najprimernejše produkte, ne glede na ponudnika, ter smo kritični potrošniki. Dobro je poiskati pravo osebo, ki bo strokovno pomagala urejati osebne finance, ne pa se pustiti zapeljati popoldanskim prodajalcem finančnih produktov. Govorimo o finančnem načrtovanju – to je proces, ki traja vse življenje, zato se ga je smiselno lotiti zrelo in premišljeno, tudi če nam to ‘ne diši’.

Klemen Kavčič

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT, dne 4.1.2010

Sorodni prispevki

Kaj morate vedeti o denarju in zakaj?

Igor Mujdrica — Wed, 06 Jan 2010 14:09:05 +0000

Denar, denar, sveta vladar. Tisti, ki se oklepa tega izreka, si je za vladarja zagotovo izbral neusmiljenega gospodarja. V resnici pa denar predstavlja zgolj orodje, ki ga v naši družbi uporabljamo za pridobitev stvari, katere pač želimo imeti. Vendar za mnoge predstavlja precej več – je statusni simbol, potreba po dokazovanju in merjenju moči. Posledično denarju pripisujemo previsok pomen, zato je z njim povezanih preveč čustev in v takšnem primeru je napisan izrek še kako na mestu. V izrazito negativnem smislu seveda.

Potrebno je vedeti, da naš način razmišljanja in občutek o denarju podzavestno vplivata na količino denarja, ki ga zaslužimo, seveda pa tudi zapravimo v svojem življenju. Zavestna preučitev lastnih misli in občutkov o denarju je tako ključ do osnovnega razumevanja našega odnosa do denarja. Šele tako lahko denar postane posamezikov zvesti služabnik skozi vse življenje.

»Kaj mi denar pomeni?« »Koliko ga želim imeti?« »Za kaj bi ga želel porabiti?« »Bi bili odgovori drugačni, če bi izvedel, da imam pred seboj samo še leto, dve življenja?« V povezavi z denarjem si je na takšna in podobna vprašanja pomembno čim bolj iskreno in natančno odgovoriti. Šele potem dobi varčevanje pravi smisel.

Varčeval bom – veliko laže je to reči kot narediti, saj večina nima privzgojene finančno-varčevalne discipline. Vzroke lahko seveda pripišemo že omenjenim napačnim/površnim načinom razmišljanju o denarju (vzgoja), posledično pa napačnemu/površnemu odnosu do njega.

Še ena težava je, da mnogi varčevanje razumejo kot odpovedovanje trenutnim potrebam ter željam in ne omogočanje potrošnje v prihodnosti. Le redki pa dovolj natančno vedo, za katere finančne cilje bodo denar porabili ter koliko ga morajo za posamezen namen privarčevati. Tako se ravno zaradi nepripravljenosti (nejasnih odgovorov na vprašanja v povezavi z denarjem) bije nenehen boj med željami in dejstvi, ki posameznika velikokrat pahnejo v neusmiljeno »denarno suženjstvo«.

Tako je edini pravilen način za varčevanje denarja zavedanje posameznika, da ima sam moč za določitev stanja svojih osebnih financ zlasti prek zavestnega prizadevanja k disciplinirani potrošnji in k obvladovanju svojih izdatkov.
Zveni zapleteno? Pa ni tako. Nagrada za disciplinirano varčevanje denarja bi morala biti dovolj močna motivacija, da posameznik stori prav vse, kar je človeško mogoče, da bi dosegel finančno stabilnost, katero si, roko na srce, želimo prav vsi.

Samo nekaj motivacijskih razlogov, zakaj se splača varčevati:

prihranki so nujno potrebni za občutek finančnega ravnovesja in zagotavljajo dolgoročno finančno varnost;
brez prihrankov se je vedno potrebno zanašati na druge (če so ti seveda pripravljeni pomagati);
prihranki so nujno potrebni za preživetje, v primeru izgube lastnih prihodkov (nezmožnost za delo zaradi poškodbe, odpoved delodajalca…);
starostna pokojnina bo morda ravno dovolj visoka za osnovno zagotavljanje materialne in socialne varnosti, nikakor ne za življenjski slog, ki ga sleherni posameznik živi danes oziroma takšnega, kot bi ga ob upokojitvi želel živeti…

Mar ni neverjetno kako veliko časa porabimo za služenje denarja, pa tako malo za razmišljanje o njem? Osebno nisem zagovornik »prisiljenega« varčevanja (trajniki pri bančnih varčevanjih in zavarovanjih, varčevalni načrti pri družbah za upravljanje ipd.), saj ti ne vzpostavljajo pravega odnosa do denarja. Na tak način se namreč po celem svetu pretakajo neznanske količine denarja, kjer zagotovljeno služijo le finančne institucije in posredniki. Posameznik tako z denarjem ne vzpostavlja pristnega stika, se ob tem ne izobražuje in je nemalokrat ob zaključku varčevanja, investiranja ali pa izteka zavarovanja močno razočaran. Trajniki in kakršnekoli avtomatične oblike odtegovanj varčevalnih zneskov so lahko odličen pripomoček, a samo, če posameznik dovolj dobro ve kam in za kateri namen odvaja denar.

V času težkih in nestabilnih razmer si marsikdo postavlja vprašanje, ali je denar res korenina vsega zla. V dodaten razmislek, seveda pa tudi za varčevalno vzpodbudo v letu 2010, je morda sledeče vprašanje precej bolj na mestu: »Kaj je korenina vsega denarja?«

Igor Mujdrica

Sorodni prispevki

Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?

Igor Mujdrica — Wed, 16 Dec 2009 16:26:39 +0000

OPIS PORTFELJA: Smo petčlanska družina. Z možem sva stara 40 let, otroci pa tri, sedem in deset let. Pred dvema letoma smo prodali stanovanje in se odselili v hišo, za katero smo najeli 70 tisoč evrov posojila za 20 let. Najini skupni prihodki v gospodinjstvu so približno 2.300 evrov. Mož zasluži 1.300 evrov, jaz pa tisoč. Pred kratkim smo podedovali 18 tisoč evrov. Zanima nas, kaj s tem denarjem.

Ali se splača poplačati del posojila ali je bolje, da bi ga plemenitili kako drugače, recimo za najino pokojnino? Če se odločimo za drugo možnost, me zanima, kje sploh varčevati, da bi dosegli boljše donose, in za koliko bi potem lahko imela višjo pokojnino. Zanimajo me tudi zavarovanja, saj zdaj nismo nikjer zavarovani. Zavarovano imamo le hišo in avtomobil. Kakšna zavarovanja sploh potrebujemo?

ODGOVOR: Finančni položaj ste opisali dovolj podrobno in predvidevam, da mesečne obveznosti, vključujoč stroške vzdrževanja nepremičnine, ne presegajo tretjine vajinih skupnih prihodkov. Zaradi selitve v hišo prav tako predvidevam, da boste v njej živeli in vzgajali otroke še mnogo let, prav verjetno je, da boste v njej preživeli vse svoje življenje. Če se poskusim postaviti v vajino vlogo z 18 tisoč evri podedovanih sredstev v rokah , se za poplačilo dela posojila ne bi odločil.

Nimam sicer podatka, ali imate poleg podedovanih sredstev že karkoli privarčevanega, kar pa niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da razumete, da ste v položaju, kjer vam manjka samo nekaj okrepitev finančnih temeljev.

Varnostni sklad

Varnostni sklad je eden izmed glavnih temeljev pravilnega upravljanja osebnih financ. Je količina privarčevanega denarja oziroma denarna rezerva za življenjsko nujne primere (izguba zaposlitve, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški …). Varnostna denarna rezerva mora biti vedno likvidna, torej vsak trenutek na voljo.

Tako so za ta temeljni gradnik primerne naslednje oblike finančnih produktov: bančne vloge na vpogled, mesečni depoziti, pozneje tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi. Druge oblike finančnih produktov za ta namen nikakor niso primerne.

Ker ste podedovali 18 tisoč evrov, predlagam, da vsaj polovico tega zneska, to je približno štiri vajine mesečne plače, namenite varnostnemu skladu. Ta denar naj bo torej na posebnem računu z namenom, da ga nikoli ne boste porabili za stroške, ki niso življenjsko pomembni. Če sredstev iz varnostnega sklada nikoli ne boste potrebovali, bodo namenjena vajini dodatni pokojnini.

Zavarovanja

Vprašajmo se, katerim tveganjem boste še izpostavljeni in katera je smiselno omiliti oziroma zmanjšati. Oba z možem potrebujeta življenjsko zavarovanje za primer smrti, saj imata tri mladoletne družinske člane, odvisne od vajinih prihodkov, prav tako sta denarno odvisna drug od drugega; ali drugače povedano če bi eden od vaju predčasno umrl, bi se finančni standard družine znižal in drugi verjetno ne bi bil zmožen plačevati vseh obveznosti in stroškov. Oba z možem potrebujeta tudi nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti.

Posameznik, ki postane priklenjen na posteljo in brez drugih virov dohodkov, predvsem pri trajni ter stoodstotni invalidnosti, se lahko sreča z resnimi dolgoročnimi finančnimi težavami, ne le zaradi oskrbe, temveč tudi (ne)zaposljivosti in s tem povezanim izpadom rednega dohodka. Tudi za otroke je treba razmisliti, kateri nezgodni primeri imajo lahko največje finančne posledice za vaju. Priporočam, da za vsakega otroka skleneta nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, saj je prav ta največja finančna obremenitev v primeru najhujšega.

Upam, da se napisano ne sliši preveč zapleteno, saj vaju pravi zapleti čakajo samo ob nerazumevanju različnih oblik zavarovanj. V praksi namreč starši precej pogosto sklepajo neustrezna zavarovanja, saj je nepoučenim zlahka prodati vse mogoče in nemogoče kombinacije zavarovalniških produktov. Ne storite te napake! Ne le da vaju to lahko preveč finančno obremeni, tudi zavarovalna kritja ne bodo ustrezna in v primeru škodnih primerov lahko pride do izredno neprijetnih finančnih posledic. Da bi se temu izognili, sem vama pripravil še poimenovanje oblik zavarovalniških produktov in tudi izračune okvirno priporočenih zavarovalnih vsot.

Oblika življenjskega zavarovanja, ki vama jo priporočam, se imenuje riziko življenjsko zavarovanje. Pri tej obliki lahko dosegata velike zavarovalne vsote, ker ni vključene varčevalne komponente. Okvirno priporočena zavarovalna vsota za vas je 74 tisoč evrov, za moža pa 88.400 evrov. Priporočam, da tovrstnemu zavarovanju priključite samo še nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti – priporočena zavarovalna vsota za vas znaša 100 tisoč evrov, za moža pa 130 tisoč evrov.

Za otroke sklenita samostojna nezgodna zavarovanja za primer invalidnosti, priporočena zavarovalna vsota za vsakega izmed njih je približno 85 tisoč evrov. Strošek vseh navedenih zavarovanj je naslednji: za vas okoli 35 evrov na mesec, za moža približno 63 evrov na mesec, za vse tri otroke skupaj pa približno 12 evrov na mesec. To pomeni približno pet odstotkov vajinih skupnih prihodkov, kar je za optimalno zaščito in pravilno gradnjo osebnega premoženja povsem sprejemljivo.

Ko bosta okrepila temelje osebnih financ, vama ostane še polovica podedovanega denarja. Tega vsekakor namenita varčevanju za dodatno pokojnino, a se pred tem ustrezno strokovno posvetujta. Temelj pokojninskega načrtovanja je namreč čim natančneje izračunati pokojninsko vrzel razliko med prejemki, ki jih je oseba vajena prejemati pred upokojitvijo in pokojnino, do katere je upravičena. To je predpogoj za določitev varčevalnih zneskov in poti do finančnih ciljev, izbor finančnih proizvodov pa bi moral biti vedno zadnji korak načrtovanja.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 18.11.2009

Sorodni prispevki

Obvarujte se prazničnih nakupovalnih pasti in prihranite prenekateri evro

Igor Mujdrica — Wed, 02 Dec 2009 14:55:23 +0000

Pred novoletnimi prazniki večina darila kupuje nepremišljeno, ne da bi pomislili na finančne posledice. V prvem mesecu novega leta bančni izpiski plačilnih in kreditnih kartic skazijo novoletne občutke tudi tistim najbolj nadebudnim. Tisti, ki uporabljajo revolving kreditne kartice, pa si novoletne nakupe »razporedijo« čez 10 mesecev prihodnjega leta ali še dlje (z ustreznim plačilom obresti seveda). Šele meseca oktobra naslednjega leta morda pomislijo, da bi bilo vredno okoli tega kaj storiti. Dober mesec predaha in nakupovalni cikel se ponovno prične. In tako leto za letom. Verjetno se strinjate, da se je tudi novoletnih nakupov smiselno lotiti premišljeno… Pri izbiri in plačilu novoletnih daril, se lahko z zelo preprostimi napotki izognite nakupovalnim pastem, hkrati pa prihranite prenekateri evro.

V ta namen smo tako pripravili elektronsko poročilo z naslovom: ‘Kako omejiti pretirano zapravljanje pred novoletnimi prazniki’

Sorodni prispevki

Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje

Klemen Kavčič — Tue, 01 Dec 2009 12:19:19 +0000

Primeri, ko ima posameznik sklenjeno eno, še raje pa dve naložbeni življenjski zavarovanji, ker želi varčevati za starost, niso redki. Ker je produkt vezan na točke vzajemnih skladov, so mnogi prepričani, da »varčujejo za starost v skladih, ki jih ponuja zavarovalnica.« Kaj je v resnici naložbeno življenjsko zavarovanje in kdaj ga skleniti, smo se pogovarjali s predstavniki KD Življenje, Zavarovalnice Triglav in zavarovalnice Wiener Städtische ter s finančnim svetovalcem pri i-svetovanju Klemnom Kavčičem.

Najprej nas je zanimalo, kdaj je smiselno sredstva vložiti v naložbeno življenjsko zavarovanje, namesto da se odločimo za neposredna vlaganja v sklade. Klemen Kavčič pravi, da posamezniki pogosto enačijo zavarovanje in varčevanje, čeprav sta to dva povsem različna produkta. »Če je od vaših prihodkov kdo odvisen (otroci, partner, bolni starši) oziroma bi mu izpad vaših prihodkov povzročil velike finančne težave, je treba poskrbeti za življenjsko zavarovanje. Če pa ni tako in se boste vseeno odločili za življenjsko zavarovanje, morate vedeti, da bo del vaših vloženih sredstev oziroma premije vseeno porabljen za pokrivanje stroškov zavarovalnice, čeprav njihove storitve pravzaprav ne potrebujete. Torej bo končni rezultat varčevanja manjši, kot bi bil pri neposrednem vlaganju.« Naložbeno življenjsko zavarovanje je namenjeno predvsem posameznikom, ki ta produkt potrebujejo, obenem pa želijo varčevati dolgoročno, vsaj deset let.

Vendar Kavčič dodaja, da za doseganje visokih zavarovalnih vsot naložbena življenjska zavarovanja niso najprimernejša oziroma praktična. Za visoka kritja (50.000, 100.000 ali več evrov) so primernejša tako imenovana riziko življenjska zavarovanja, ki ne vsebujejo varčevalne komponente. Izbiro med klasičnim življenjskim zavarovanjem, pri katerem je zavarovalna vsota za doživetje dogovorjena z zavarovalno pogodbo, in naložbenim oziroma investicijskim zavarovanjem, pri katerem naložbeno tveganje prevzema zavarovalec, je torej odvisna predvsem od tega, kaj je za posameznika pomembneje: donosnost ali varnost naloženih sredstev. Pri zavarovanju z naložbenim tveganjem namreč zavarovalec sam odloči, kam naj se nalagajo njegova sredstva ter za to tudi prevzame naložbeno tveganje.

Izbiramo lahko med skladi, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto naložbe, razpršitev tveganja, geografsko usmerjenost in možnosti donosov. Naložbeno življenjsko zavarovanje je smiselno skleniti za daljše časovno obdobje, saj s tem zmanjšamo vpliv nihanja vrednosti enot sklada. Za manjše tveganje pa lahko poskrbimo tudi s tekočim plačevanjem premije. S tem nevtraliziramo obdobje krize in naložbo še bolj oplemenitimo, poleg tega pa nam ni treba imeti veliko privarčevanih sredstev, saj lahko mesečno vplačujemo le po 25 evrov. Dobra stran sklepanja zavarovanja za obdobje, daljše od deset let je tudi oprostitev plačila davka. Če pa od pogodbe odstopimo prej, smo dolžni plačati 6,5 odstotka davka od izplačila in še davek na morebitni dobiček. Ne glede na čas trajanja pogodbe pa smo plačila davščine oproščeni v primeru smrti zavarovanca. Ker ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja težko predvidimo, kakšne bodo razmere na trgu čez nekaj let, se je pred podpisom pogodbe smiselno prepričati, ali zavarovalnica ponuja možnost spreminjanja naložbene strukture, kako pogosto imamo to možnost in kakšni stroški so povezani s tem.

Kavčič opozarja, da menjava naložbene strukture praviloma ni možna kadar koli, ampak po določenem obdobju (leto, dve ali več), in ne na kateri koli dan. Te dneve zavarovalnica določi v splošnih pogojih, zato velja pozorno prebrati drobni tisk. Med slabostmi je poudaril predvsem netransparentne in visoke stroške, ki jih zavarovalnice zaračunajo za vodenje večine naložbenih zavarovanj, ter obveščanje o stanju. Dobro je tudi preveriti, kdaj zavarovanec dobi prve informacije o stanju vloženih sredstev, da ne bomo presenečeni, če nekaj let po sklenitvi zavarovanja od zavarovalnice ne bomo dobili drugega kot položnico. Zavarovalnice namreč obvestila pošiljajo šele po obvezni dobi vplačevanja, ki pa se razlikuje med zavarovalnicami in produkti, tako da lahko obvestilo prejmemo šele po enem, dveh ali treh letih.

Zaradi nestabilnih gospodarskih razmer se lahko zgodi, da ostanemo brez službe ali pa denar nujno potrebujemo za obnovo hiše, stanovanja oziroma popravilo avtomobila. Zavarovalnice ponujajo možnost predčasnega odkupa zavarovanja oziroma predujem pod različnimi pogoji, zato se je pred sklenitvijo zavarovanja dobro pozanimati tudi o tem. Kavčič opozarja, da smo v primeru odkupa zavarovanja prej kot v desetih letih od sklenitve pogodbe dolžni plačati davek, svoj kos pogače pa si bodo pri tem odrezale tudi zavarovalnice. Obstaja tudi možnost, da predujem delno ali v celoti vrnemo, ko nam finančno stanje to dopušča.

Želite, da vam pripravimo neobvezujočo ponudbo za riziko življenjsko zavarovanje? Pokličite nas na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro ali izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v eni izmed naših poslovnih enot.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT dne 23.11.2009

Sorodni prispevki

Finančna zaščita na področju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji

Boris Škaper — Tue, 17 Nov 2009 14:24:44 +0000

Preudarnega finančnega načrtovanja se je na področju osebnih financ potrebno lotiti po posameznih fazah. Večina Slovencev zanemarja ali daje premalo poudarka ravno temelju upravljanja s tveganji – finančni zaščiti. Boris Škaper je na to temo pripravil prispevek za TV Slovenija.

[There is a video that cannot be displayed in this feed. Visit the blog entry to see the video.]

Video prispevek si lahko ogledate tudi v spletnem medijskem arhivu RTV Slovenija:

→ http://tvslo.si/financno-svetovanje/

Sorodni prispevki

{Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

Igor Mujdrica — Tue, 20 Oct 2009 23:31:51 +0000

Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina? Je to vaša hiša, vaš investicijski portfelj, nakit ali morda premoženje v bančnem sefu? Morda se vam bo odgovor zdel nenavaden, vendar – vaša najvrednejša finančna dobrina je sposobnost ustvarjanja prihodkov. Zato se je potrebno zavedati tveganj, povezanih z njo:

• izguba zaposlitve (ali obdobje iskanja nove zaposlitve)
• poškodbe, bolezni in invalidnost
• smrt
• kritične bolezni (rak, možganska kap, srčni infarkt, bypass, rak, kronična odpoved ledvic, presaditev organov, multipla skleroza, paraliza, slepota …)
• upokojitev

Izpostavljenost tveganjem morate razumeti, da lahko poiščete rešitve, ki vas bodo vodile k pravilnemu in preudarnemu finančnemu načrtovanju. Seveda vse to nekaj stane, vendar – si res upate določiti ceno za zaščito vaše najvrednejše finančne dobrine?

IZGUBA ZAPOSLITVE
Izgubi ali menjavi zaposlitve se skoraj ni več mogoče izogniti. Tveganju, da ostanete brez denarja zaradi nepričakovane izgube zaposlitve ali zaradi lastne odločitve, da boste podjetje zapustili, se lahko izognete z varnostnim skladom. Varnostni sklad je denarna rezerva, v katerem morate imeti dovolj sredstev, da lahko brezskrbno živite brez prihodkov tudi pol leta in več. Varnostni račun je prvi in najpomembnejši korak pri pravilni gradnji osebnega premoženja. Nekaj možnosti: vezane bančne vloge (depoziti), denarni vzajemni skladi, zakladne menice…

POŠKODBE, BOLEZNI IN INVALIDNOST
Najprej nekaj statistik o varnem življenju Slovencev: 23.000 prometnih nesreč letno, tretjina prometnih nesreč se konča z lažjo ali hujšo telesno poškodbo, okoli 500 ponesrečencev umre ali se poškoduje v gorah, okoli 40.000 ljudi se vsako leto huje ali lažje poškoduje pri delu…
Imate privarčevanega dovolj denarja za zdravljenje, morebitne invalidske pripomočke ali spremembo stanovanjskega objekta za potrebe invalidov? Verjetno ne, zato je najbolje, da pri zavarovalnici čimprej sklenete samostojno nezgodno zavarovanje za primer trajne nezgodne invalidnosti, in to za dovolj visoko zavarovalno vsoto, ki vam bo omogočila ne le preživetja, ampak tudi dovolj kakovostno življenje (zavarovalna vsota naj bo vsaj 100-kratnik vaše mesečne neto plače).
Priporočljivo je tudi nezgodno zavarovanje, kjer se zavarovalna vsota v primeru hujše invalidnosti izplača na principu progresije, kar pomeni, da se vsak odstotek za posameznika, ki ima več kot 50% stopnjo invalidnosti, podvoji. Za izpad dohodka zaradi bolniškega dopusta in pokritja stroškov zdravljenja v bolnišnici vam bodo zavarovalnice ponudile dnevno oziroma bolnišnično nadomestilo, vendar je bolje, da te možnosti ne izberete, saj lahko denar namenite za kapitalske naložbe ali pa ga povečujete v vašem varnostnem skladu.
Če se boste kljub temu odločili za katero od nadomestil, bodite pozorni na to, kakšna kritja vam nudijo, kolikšna je višina in cena posameznega kritja ter si temeljito preberite splošne pogoje zavarovalnice.

Na voljo tudi v obliki e-poročila

SMRT
‘Načrtujte za svoje življenje, kot da boste živeli večno. Načrtujte za smrt, kot da boste umrli jutri.’ Če imate družinske člane, ki so odvisni od vaših prihodkov ali pa visoka posojila, potrebujete življenjsko zavarovanje. Preden pa tako zavarovanje sklenete, preverite ponudbo na trgu. V splošnem poznamo 2 vrsti življenjskih zavarovanj: z varčevanjem ali brez njega. Življenjsko zavarovanje z varčevanjem je znano tudi kot zavarovanje za primer smrti in doživetja, v nasprotnem primeru pa gre za zavarovanje le za primer smrti (oziroma riziko zavarovanje, ki je bistveno cenejše).
Življenjsko zavarovanje je smiselno skleniti do konca aktivne delovne dobe. Če se boste odločali za življenjsko zavarovanje z varčevalno komponento, predlagam izbiro naložbenega zavarovanja, ki naj ima transparenten stroškovni pregled hrkrati pa vsebuje dovolj naložbenih možnosti za dosego visoke stopnje diverzifikacije/razpršitve naložb med različne naložbene razrede.

KRITIČNE BOLEZNI
Samostojnega zavarovanja za primer nastanka kritičnih bolezni na našem trgu še ni mogoče skleniti. Zavarovalnice ga namreč pogojujejo s sklenitvijo ene od oblik življenjskih zavarovanj oziroma so na voljo tistim, ki imajo življenjsko zavarovanje že sklenjeno. Če se boste odločili za tako obliko zaščite, priporočam, da imate najprej sklenjeno življenjsko zavarovanje z dovolj visoko zavarovalno vsoto za primer smrti, ki ne preneha veljati v primeru nastanka kritičnih bolezni.

UPOKOJITEV
Če obdobja v katerem se bodo vaši prihodki krepko znižali, ne boste načrtovali, vas čaka precej finančnih neprijetnosti ne glede na bodoče pokojninske reforme. Tako pričakujte:

• manjše državne pokojnine, ki se izplačujejo iz prvega pokojninskega stebra,
• večjo pokojninsko vrzel (razliko med vašo plačo in pokojninsko osnovo).

Ste pomislili, da so lastniki podjetij ali direktorji na boljšem? Tisti, ki si izplačujejo najnižjo možno plačo, torej nizke prispevke v prvi obvezni pokojninski steber, preostali denar pa si nakazujejo preko potnih stroškov in drugih manj obdavčenih ali neobdavčenih virov, lahko imajo velike težave. Večina namreč sredstev, pridobljenih iz neobdavčenih virov, ne namenja krpanju pokojninske vrzeli.

Kakšni so vaši finančni cilji ni najbolj pomembno. Potrebno je namreč pravilno finančno načrtovati in nikoli ne odnehati. Zato se je za vašo najvrednejšo finančno dobrino najbolj vredno izobraževati.

Igor Mujdrica

Potrebujete neobvezen in strokoven posvet za preudarnejše upravljanje z osebnimi financami? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Sorodni prispevki

Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava

Klemen Kavčič — Wed, 14 Oct 2009 13:37:15 +0000

Ko se bo pri vas oglasil tržnik naložbenih življenjskih zavarovanj, se dobro pripravite; ponujamo seznam vprašanj, ki mu jih morate postaviti, da vas pozneje ne bo bolela glava.

Naložbena življenjska zavarovanja so med Slovenci v zadnjem času postala prava uspešnica. Temu so se prilagodili tudi ponudniki, ki si izmišljajo številne nove različice, čemur pa povprečni smrtniki pogosto težko sledijo. Produkti imajo nekatere prednosti, vendar pa skrivajo tudi nekaj pasti, zato morate tržnika naložbenega zavarovanja dobro izprašati, preden karkoli podpišete. Naj vam ne bo nerodno, saj gre za vaš denar:

1. Katere licence imate opravljene?
Poleg licence oziroma opravljenega preizkusa znanj za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja je priporočljiva še licenca s področja trženja vzajemnih skladov. Licence sicer ne zagotavljajo, da je tržnik etična oseba, veste pa vsaj, da je strokovno usposobljen.

2 . Koliko različnih zavarovanj mi lahko ponudite?
Če vam tržnik predstavlja le eno zavarovalno ponudbo, je verjetno, da prav to zavarovanje za vas ni povsem primerno. Precej bolje je, da vam predstavi vsaj še eno ali dve zavarovanji, po možnosti različnih zavarovalnic.

Na voljo tudi v obliki e-poročila

3 . Ali in kako lahko predčasno pridem do denarnih sredstev iz naložbenega življenjskega zavarovanja?
Večina zavarovalnic omogoča tudi predujem ali predčasni odkup zavarovanja oziroma pretrganje pogodbe. Tržnik vam mora razložiti, kakšne so morebitne posledice. Če zavarovanje odkupite pred potekom desetih let, ste namreč zavezani k plačilu 6,5 odstotka davka na zavarovalne posle – plača se na že vplačane premije. Na morebiten dobiček iz tega naslova pa boste morali plačati še 20 odstotkov davka (zakon o dohodnini).

Poleg tega si bo stroške predčasnega razdrtja pogodbe zaračunala še zavarovalnica – dlje je do izteka pogodbe, višji so stroški. Navadno se obračunajo v odstotkih od vrednosti premoženja. Pri izplačilu predujma oziroma delnem odkupu davčnih posledic ni, so pa s predujmom vseeno povezani stroški, recimo 0,5 odstotka ali odstotek od vrednosti izplačila. Tržnik naj vam jasno razloži, koliko časa mora miniti od začetka zavarovanja, da ste upravičeni do pretrganja pogodbe ali do izplačila predujma, in pod kakšnimi pogoji.

4 . Zakaj mi svetujete naložbeno življenjsko zavarovanje, in ne neposredne naložbe v vzajemne sklade?
Če je glavni argument davčno ugodno vlaganje, to ne bo dovolj. Tržnik bi vas moral vprašati vsaj:

ali je kdo odvisen od vaših prihodkov (majhni otroci, žena, ostareli starši),
ali imate najeto dolgoročno posojilo (recimo za rešitev stanovanjskega vprašanja). Če imate posojilo in odvisne družinske člane, potem je smiselno razmišljati tudi o življenjskem zavarovanju.

Če življenjskega zavarovanja ne potrebujete, je še vedno mogoče skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje z enkratnim plačilom premije. V tem primeru so stroški zavarovalnice minimalni, davčne ugodnosti pa še vedno ostanejo. Če seveda vloženega denarja res ne potrebujete vsaj deset let. Sicer je bolje, da vlagate neposredno v sklade.

5 . Ali lahko izbiram med različnimi skladi in jih tudi zamenjam?
Po določenem obdobju, od enega do treh let, zavarovalnice omogočajo spremembo naložb. Tu bodite pozorni na ponudbo skladov. S stališča primerne razpršitve premoženja je bolje, da lahko izbirate tudi med različnimi družbami za upravljanje, ne samo med različnimi skladi ene družbe za upravljanje. Vsaka družba za upravljanje ima namreč svojo filozofijo upravljanja sredstev. Zakaj bi zaupali samo enemu, sploh če podpisujete pogodbo za 20 ali 30 let?

6 . Ali lahko mesečno premijo čez čas povišam oziroma prilagajam svojim potrebam?
“Če bo potrebno, bomo takrat sklenili novo zavarovanje,” je odgovor, ki kaže le na močno potrebo tržnika po prodaji produkta. Na voljo so namreč tudi naložbena življenjska zavarovanja, pri katerih imate vso pravico kadarkoli povišati mesečni obrok, ne da bi se zaradi tega vaša pogodba kakorkoli spremenila. Žal pa je pri znižanju mesečnega obroka navadno treba počakati, da od začetka zavarovanja mine vsaj nekaj let.

7 . Ali lahko poleg naložbenega življenjskega zavarovanja sklenem še nezgodno zavarovanje ali je bolje, da to storim posebej?
Večini naložbenih življenjskih zavarovanj lahko dodate še dodatno nezgodno zavarovanje. Navadno vam bo tržnik ponudil komplet nezgodnega zavarovanja, v katerega bodo vključena kritja za primer nezgodne smrti, trajne nezgodne invalidnosti in nadomestila za dneve, preživete na bolniškem dopustu ali v bolnišnici (seveda samo, če gre za nezgodo).

Vendar je najpomembnejše visoko kritje za primer trajne nezgodne invalidnosti, za večino ljudi druga kritja niso tako pomembna. Višja kritja za primer trajne nezgodne invalidnosti je najlažje urediti z ločenim zavarovanjem, tako imenovanim riziko zavarovanjem, prek katerega ne varčujete. Naj vas torej ne zavede – tudi če bi nezgodno zavarovanje dodali naložbenemu, se del premije, ki je namenjen nezgodnemu zavarovanju, ne plemeniti.

8 . Kateri stroški so povezani z naložbenim življenjskim zavarovanjem?
Tržnik vam mora brez zadržkov razkriti vstopne stroške v sklade, stroške obdelave vplačil zavarovalnice, administrativne stroške zavarovalnice, morebitne stroške zamenjave skladov, spremembe razdelitve premije, stroške predčasnega odkupa (skupaj z razlago davčnih posledic) in ne nazadnje še sklepalne stroške za vaše zavarovanje. Iz tega naslova so namreč plačani tudi tržniki zavarovanj. Če vam vse jasno razloži, torej tudi to, kaj bo storil za vas v prihodnje (pomoč pri izbiri naložb, pomoč v škodnih primerih), ste lahko pomirjeni. Nasvet: naj stroški ne bodo glavno merilo pri izbiri zavarovanja.

Edini stroški, ki jih tržnik ne more natančno razložiti, so stroški riziko premije oziroma zavarovalne vsote. Razlog je v tem, da so skoraj za vsakogar drugačni – odvisni so od starosti, trajanja zavarovanja, višine zavarovalne vsote, vašega zdravja in ne nazadnje od (prihodnje) vrednosti vašega premoženja. Približek vam lahko tržnik pokaže na primeru riziko življenjskega zavarovanja, iz katerega lahko razberete, koliko bi vas “stala” določena zavarovalna vsota. S pomočjo teh vprašanj boste vsekakor lahko dobili občutek o namenih svojega sogovornika. Vendar zavarovanj ne sklepate zaradi tržnikov – vsaj v teoriji, v praksi pa se žal vse prevečkrat izkaže drugače – , ampak zaradi sebe in svojih potreb, ciljev in želja.

Tržnik oziroma v tem primeru že svetovalec pa vam mora danes in tudi v prihodnje pomagati pri izbiri in spremembah finančnih produktov, da boste s čim večjo verjetnostjo finančne cilje tudi dosegli. In če vam želi korektno svetovati, vas mora bolje spoznati in vas dobro izprašati tudi o precej osebnih podatkih. Če vas ne bo povprašal o zavarovanjih, naložbah, posojilih, zaposljivosti, poznavanju naložb, odnosu do tveganja, željah, otrocih, ciljih in podobno, kakšna je potem možnost, da vam res želi dobro? Najbrž je bolj verjetno, da ima “samo za vas, samo ta mesec, posebno, novo, izboljšano ponudbo, morda še z garancijo, ki lahko za 50 evrov na mesec reši vse vaše finančne skrbi”. Takih se raje izogibajte.

Klemen Kavčič

Potrebujete neobvezen in strokoven pregled oziroma drugo mnenje okoli (ne)ustreznosti vaših obstoječih zavarovalnih polic? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek smo objavili v reviji Moje finance dne 16.7.2008

Sorodni prispevki

Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 02 Oct 2009 03:12:58 +0000

Oktober je mesec varčevanja. Letos je še posebej pomemben. Ljudje namreč manj zapravljajo in čedalje bolj varčujejo, saj je prihodnost precej nepredvidljiva. Statistika tako kaže, da naj bi 70 odstotkov Slovencev varčevalo. Večina daje na stran za starost, hude čase in otroke. Podobne varčevalne cilje ima tudi štiričlanska družina Novak iz okolice Ljubljane. S pomočjo finančnih svetovalcev Borisa Škaperja in Klemna Kavčiča iz podjetja i-svetovanje d.o.o., smo ocenili njihov varčevalni načrt ter poiskali poti, kako lahko uresničijo svoje želje.

Marsikdo bo samo zamahnil z roko, češ kako naj varčujem, ko pa na mesec zaslužim komaj 800 evrov neto ali manj. A če upoštevate staro modrost: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, lahko z nekaj odrekanja poskrbite za boljši jutri. S konkretnim primerom štiričlanske družine Novak iz okolice Ljubljane prikazujemo, kako se lotiti varčevanja.

Družina Novak, mama je stara 35 let, oče 37, otroka pa šest in 12 let, iz okolice Ljubljane nas je prosila za oceno svojega varčevalnega načrta. Oče in mama sta redno zaposlena, skupaj na mesec domov prineseta 2.500 evrov neto. Manjše posojilo za nakup stanovanja sta že odplačala, zdaj bi se rada posvetila varčevanju.

Novakovi cilji
Trenutno nimata privarčevanega niti evra. Podrobno smo jih povprašali, kakšni so njihovi varčevalni cilji. Poslali so nam seznam varčevalnih ciljev z različno ročnostjo.
Kratkoročno želijo najprej ustvariti denarno rezervo za nujne primere, nato privarčevati približno 10 tisoč evrov za tritedenske počitnice v ZDA, ki bi si jih privoščili prihodnje leto, in pet tisoč evrov za obnovo kopalnice, ki bi se je lotili čez dve leti.

Čez tri leta namerava družina Novak zamenjati stari avtomobil, za katerega bo takrat iztržila približno tri tisoč evrov. Za nakup novega bi odštela še dodatnih 15 tisoč evrov.
Najstarejšemu otroku načrtujeta Novakova plačati vozniški izpit opravljal ga bo čez pet let, stal pa bo okoli dva tisoč evrov. Pet tisoč evrov sta pozneje pripravljena primakniti za rabljeni avtomobil za otroka, sam pa bo moral prispevati tretjino. Privarčevati želita tudi približno 20 tisoč evrov za izobraževanje otrok. Nista pozabila niti na varčevanje za pokojnino. Vsak od njiju želi po 400 evrov dodatne mesečne pokojnine. Prav tako želita pomagati otrokoma pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Računata, da bi pri 27 letih otrokoma podarila vsakemu po dve tretjini garsonjere, za kateri ocenjujeta, da bo vsaka takrat vredna okrog 100 tisoč evrov.

1. korak: Pregled zdajšnjega finančnega položaja in njegova zaščita

Najprej morajo Novakovi poskrbeti za finančno zaščito tistega, kar so do zdaj ustvarili. To storijo tako, da na eni strani pogledajo, kaj je v njihovi lasti nepremičnine, avtomobil, delnice, točke vzajemnega sklada, in na drugi strani, kakšni so njihovi dolgovi stanovanjska, potrošniška in druga posojila. Ko od premoženja odštejejo dolgove, vedo, kolikšen je njihov premoženjski presežek in hkrati kakšno je izhodišče za varčevanje.

Družina ima hišo zunaj Ljubljane, za katero je že odplačala posojilo in katere trenutna tržna cena je približno 200 tisoč evrov. Omenjeno čisto premoženje pomeni pomembno varnost za družino v prihodnosti, poleg tega pa bo mogoče nekega dne vir dodatne rente ob upokojitvi. Prav zato je smiselno omenjeno nepremičnino zaščititi oziroma razumno zavarovati, saj si s tem družina utrdi finančni položaj, ki ga je že dosegla.

Pogosto varčevalci in tudi nekateri finančniki ne upoštevajo izhodiščnega premoženja družine in se takoj zakadijo v tekoče prihodke in odhodke ter pozabijo vprašati, ali je treba zavarovati že ustvarjeno čisto premoženje. Za premijo za zavarovanje doma in stanovanjske opreme bi družina Novak mesečno odštela slabih 30 evrov. Hiša bi bila tako zavarovana za približno 140 tisoč evrov, stanovanjska oprema za okrog 30 tisoč evrov, zavarovanje odgovornosti zasebnika ter iz posesti nepremičnine ali zemljišča pa bi bilo 75 tisoč evrov, za družino Novak ocenjuje finančni svetovalec Boris Škaper iz i-svetovanja.

Pregled prihodkov in stroškov
Naslednja poteza je temeljit pregled mesečnih dohodkov in odhodkov družine. Pri dohodkih večjih neznank ni. Novakovi ustvarijo 2.500 evrov neto na mesec. Med odhodke štejemo plačila posojil, položnic, nakup živil in drugih zadev. Če mesečno ne ostane nič na računu, moramo poiskati največje potratneže, ki nam odžirajo denar. Zato je treba narediti seznam vseh izdatkov in jih razdeliti na neizogibne, nujne, ki jih je mogoče zmanjšati, in druge, brez katerih lahko preživimo mesec. To bo omogočilo, da lažje ugotovimo, kje bi našli dodatne evre, ki bi pomagali pri uresničevanju ciljev. Hkrati vedite, da seznam brez zaveze celotne družine k osnovni disciplini pri porabi ni vreden nič.

Zaščita vira dohodkov
Tako kot o finančni zaščiti premoženja je treba razmisliti tudi o ustrezni zaščiti izpada dohodka torej dohodka staršev. Svetovalca Boris Škaper in Klemen Kavčič iz svetovalne družbe i-svetovanje staršem priporočata riziko življenjsko zavarovanje za primer smrti z zavarovalno vsoto po 65 tisoč evrov ter nezgodno zavarovanje za zaščito trajne nezgodne invalidnosti za vsaj po 130 tisoč evrov za obdobje 20 let, torej do konca študija najmlajšega otroka. Mesečna premija za oba starša skupaj bi bila tako okvirno 77 evrov. Za zavarovanje trajne nezgodne invalidnosti obeh otrok, v praksi je priporočljiva zavarovalna vsota med 60 do 90 tisoč evri, pa bi dodali še dodatnih 7,2 evra na mesec, ocenjujeta svetovalca. Ob tem naj pojasnimo, da se pri določanju ustrezne višine življenjskega zavarovanja za primer smrti na splošno upoštevajo tekoči dohodki, število družinskih članov, vrednost likvidnega kapitala ter neizplačana vrednost morebitnih dolgoročnih posojil. Pri višini zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti pa je dobro upoštevati priporočilo vsaj sto plač, svetuje Škaper.

2. korak: Določitev ciljev

Pred varčevanjem je treba pripraviti seznam varčevalnih ciljev tako kot je storila družina Novak ter določiti prednostne cilje. Navadno se najprej ustvari varnostna rezerva v višini vsaj treh do šestih mesečnih prihodkov in potem določijo drugi cilji. Vendar pa bi družina za to potrebovala preveč časa, zato svetovalca menita, da naj na prvo mesto hkrati postavi varčevanje za pokojnino in vzpostavitev denarne rezerve oziroma varnostnega sklada. Za dodatno pokojnino bosta Novakova varčevala približno 28 let. Priporočljiv privarčevani znesek za brezskrbna zrela leta je okrog 240 tisoč evrov za oba.

Glede na to, da želita prejemati vsak po 400 evrov dodatne mesečne rente, merjeno v kupni moči evra danes, torej ob upoštevanju štiriodstotne inflacije, bi se morala danes odpovedati po 190 evrom na mesec, ocenjujeta Škaper in Kavčič. Pri tem svetujeta varčevanje na kapitalskem trgu z nakupom naložb, vezanih na delnice. V izračunu sta upoštevala štiriodstotno realno donosnost (povprečno osemodstotno predvideno donosnost ter štiriodstotno inflacijo), in sicer brez vstopnih in upravljavskih stroškov ter davkov.
Skupno denarno rezervo, želita jo imeti v višini 10 tisoč evrov, lahko ob upoštevanju inflacije privarčujeta v petih letih tako, da za ta cilj namenita skupaj 180 evrov na mesec.
Pri tem svetovalca predlagata varčevanje v bolj konservativnih naložbah, kot so bančni depoziti, skladi denarnega trga ali obvezniški skladi. Ocenjujeta, da bi lahko dosegli v povprečju od štiri- do šestodstotno nominalno donosnost, torej realno med nič in dvema odstotkoma.

Nakup stanovanja za otroke in njihovo šolanje
Glede na zaporedje ciljev je naslednji najpomembnejši cilj pomoč pri prvem nakupu stanovanja za otroka ter za njuno morebitno izobraževanje v tujini. Ocenjeni čas varčevanja za nakup dveh garsonjer je za prvo približno 15 let in za drugo okoli 21 let. Novakova želita privarčevati in prispevati dve tretjini vrednosti garsonjere nekje v prestolnici. Menita, da je danes mogoče kupiti garsonjero po 60 tisoč evrov in da bo do konca pričakovanega obdobja vrednost nepremičnine rasla z nominalno stopnjo po tri odstotke na leto. To je pač njuna ocena, kako bo v resnici, žal ne ve nihče. Pri tem bi prvi znesek, ki bi ga potrebovala čez 15 let, bil dobrih 62 tisočakov, drugi znesek, ki bi ga potrebovala čez 21 let, pa dobrih 74 tisočakov. Za ta cilj bi morala skupaj na mesec odšteti 440 evrov. Svetovalca priporočata, da varčujeta predvsem v delniških naložbah, v določenem deležu pa tudi v 10-letni stanovanjski shemi. Čas varčevanja za šolanje otrok je od pet do 13 let. Privarčevati želita okrog 20 tisoč evrov, uspelo pa jima bo, če namenita 250 evrov na mesec in denar uspešno plemenitita. Priporočljiv je zmerno uravnotežen portfelj, sestavljen iz delniških in obvezniških naložb, pravita svetovalca.

Novi avto zase in rabljeni za otroka
Čez tri do pet let želita Novakova zamenjati svoj rabljeni avto, financirati vozniški izpit starejšemu otroku (dva tisoč evrov) ter kupiti rabljen avto za otroka in za to nameniti približno pet tisoč evrov. Otrok naj bi sam privarčeval oziroma dodal tretjino zneska pri nakupu avtomobila. Da bi lahko dosegla želeno, svetovalca predlagata, da se oba cilja zastavita za petletno obdobje. S tem se varčevalni znesek za njun avto zmanjša s 420 evrov na 250 evrov na mesec. Po petih letih bosta privarčevala želenih 15 tisoč evrov in dodala še tri tisoč evrov od prodaje rabljenega avta. Za otrokov vozniški izpit in rabljen avto bosta morala varčevati po 90 evrov na mesec, po petih letih se bo nabralo 5.500 evrov.

Ali so cilji uresničljivi
Ko starša od skupnega mesečnega prihodka v višini 2.500 evrov odštejeta zneske za omenjene varčevalne cilje 1.703 evre, družini za življenjske stroške ostane 797 evrov na mesec, sta izračunala svetovalca. Štiričlanska družina bi s preostankom težko plačevala tekoče in fiksne stroške oziroma obveznosti. Če bi želeli privarčevati še za preostala kratkoročna cilja – prenovo kopalnice v prihodnjih dveh letih v vrednosti pet tisoč evrov in družinsko potovanje v ZDA čez leto dni za ceno približno 10 tisoč evrov , se izračun ne izide, opozarjata.
Družina bi namreč za varčevanje porabila več denarja (2.713 evrov), kot ga bo zaslužila (2.500 evrov). Torej so si Novakovi zastavili precej ambiciozen varčevalni načrt, ki ga z njihovimi dohodki ni mogoče uresničiti.

Prilagoditev načrta
Realna pričakovanja in zrelo zastavljeni finančni cilji so odločilni pri finančnem načrtu posameznika, še posebej pa družine, kjer uskladitve finančnih ciljev vseh članov družine zahtevajo še več pozornosti in premišljenih potez, opozarjata svetovalca. Ker družini ne bo uspelo privarčevati za vse želene cilje, svetovalca priporočata prilagoditev prvotno zastavljenega načrta. To lahko storijo tako, da se odpovejo enemu od ciljev, lahko si otroka na primer sama kupita avtomobil ali pa se družina odloči za nekoliko cenejši avto.
Lahko znižajo nepomembne ali nepotrebne stroške, preložijo potovanje za nekaj let ali povečajo prihodke, še najbolje pa je, da kombinirajo vse ponujene rešitve, naštevata svetovalca. Sicer bi bila ena izmed možnosti tudi, da bi pri kratkoročnih ciljih, kot so potovanje ali prenova kopalnice, tudi denarna rezerva, tvegali več in denar vložili v bolj tvegane naložbe, vendar to svetovalca odsvetujeta. Krajši čas pomeni večje tveganje, zato je smiselno v tem času vlagati večji del premoženja v manj tvegane naložbe, kot so bančni depoziti, pri katerih je predvidena stopnja donosa sicer nižja, a je hkrati večja verjetnost, da bo finančni cilj dosežen, utemeljujeta.

3. korak: Kako varčevati in vlagati

Ko cilje vendarle približamo realnosti, pa je vprašanje, kje in kako varčevati. Kako uresničiti varčevalne cilje, je odvisno od tega, koliko smo nagnjeni k tveganju, za kakšne cilje varčujemo, kakšna je ročnost teh ciljev ter kakšno znanje in izkušnje imamo z varčevanjem. Zlasti pri dolgoročnih ciljih, kot je varčevanje za pokojnino, potrebujemo dober načrt, ki ga je občasno treba tudi prilagoditi. Pri finančnem načrtovanju ne gre za enkratno dejanje, ampak za proces. Zavedati se moramo, da za avto varčujemo vsaj petkrat v življenju, za pokojnino pa le enkrat, zato se moramo tega lotiti natančno in premišljeno, opozarjata svetovalca, ki opažata, da Slovenci za stara leta začnemo prepozno ali premalo premišljeno varčevati. Prednost dajemo nakupu dragih avtomobilov in morebiti tudi drugim manj potrebnim zadevam, ker se pač večina ne zaveda, da je najpomembnejša stvar, ki jo bomo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina. Obenem še opozarjata, da varčevanje za otrokove finančne cilje, kot je nakup avtomobila ali stanovanja, nikakor ne sme prednjačiti pred varčevanjem za lastno dodatno pokojnino. Tisti, ki ne bo ustrezno poskrbel za svojo pokojnino, lahko nehote posredno ogrozi otrokovo finančno prihodnost, še svarita.

Ob vsem skupaj je na koncu pomembno še nekaj.

Zavedati se moramo, da so izračuni okvirne ocene, saj donosi vnaprej niso zagotovljeni. V prihodnosti so možne spremembe davčne zakonodaje, nepredvidene okoliščine…Nihče vam ne more zagotoviti, koliko denarja boste dejansko privarčevali in kakšna bo njegova realna kupna moč. Danes se recimo sto tisoč evrov sliši veliko, čez 30 let pa bo morda ta znesek zadostoval le za leto dni.

Potrebujete neobvezen in strokoven posvet s področja osebnih financ? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009