1.) Kako se po vaših opažanjih obnašajo vlagatelji v vzajemne sklade, ko tečaji tako v Sloveniji kot v tujini padajo?
Kadar tečaji rastejo ali padajo, se večina vlagateljev po celem svetu odziva čustveno in iracionalno. Behaviorizem, znan tudi kot vedenjska perspektiva je smer psihologije, ki tudi na področju investiranja išče vzroke zakaj se vlagatelji v določenem trenutku tako odzivajo. Tako je primer takoimenovanega domino efekta (velik padec tečajev zaradi množičnih razprodaj vrednostnih papirjev npr.) stalna posledica človeških vedenjskih vzorcev oziroma reakcij vlagateljev. Poznamo tudi preučevanje koledarskih efektov kot trendov rasti in padcev borznih tečajev v različnih obdobjih leta kot so začetki tedna, meseca ali leta, pa konci tedna, meseca ali leta ipd. Čedalje več ljudi se zanaša na numerološke in astrološke določitve »pravih« obdobij investiranja, prav tako na zanašanje zgolj na lastno srečo. V hitrem svetu v katerem živimo danes tako investiranje postaja čedalje bolj podobno igranju iger na srečo, kjer pa je zelo malo zmagovalcev.

2.) Kakšna je razlika pri obnašanju med bikovskimi in medvedjimi trendi?
V naraščajočem obdobju (bikovskem trendu) prevladuje pohlep, v padajočem (medvedjem trendu) pa strah. Obe čustvi povzročata, da večina vlagateljev kupuje in prodaja vrednostne papirje ravno v napačnem času. Finančna industrija večkrat javno objavi analize iz katerih je dokaj natančno razvidno, da večina vlagateljev ravno zaradi teh razlogov dosega precej manjšo povprečno donosnost kot nek vzajemni sklad npr. Večina pa teh analiz seveda ne upošteva.

Pomembna razlika v vedenju se kaže predvsem v tem, da v bikovskem trendu na trge kapitala ljudje vlagamo ogromne količine denarja, ki posledično dvigujejo borzne tečaje še bolj. V medvedjem trendu, ki je včasih lahko tudi obdobje odličnih nakupnih priložnosti, pa je videti predvsem odtok denarja iz borznih trgov ali pa prelivanje tega v druge, konservativnejše oblike investicij. Tako pretirano nakupovanje kot pretirane razprodaje ne koristijo ponavadi nikomur razen finančnim posrednikom oziroma institucijam, ki zaslužijo z nakupnimi ali prodajnimi posredniškimi provizijami.

3.) Katere napake so najpogostejše v obdobju padanja tečajev?
Napake vlagateljev v obdobjih padcev ponavadi sovpadajo z napakami (ali pa so celo posledica teh) v obdobju rasti oziroma v obdobju, ko se vlagatelj prvič sreča z povečano volatilnostjo (nihajnostjo) kapitalskih trgov.

Nekaj primerov napak:

• pretirana samozavest;
• napovedovanje dolgoročnih borznih kazalcev na podlagi vpogledov v krajše preteklo časovno obdobje;
• vedenjski vzorci črednega nagona misleč, da se množice nikakor ne morejo motiti;
• strah pred spremembami;
• strah pred izgubo;
• strah pred negotovostjo;
• strah pred priznavanjem napak;
• strah pred napačnimi odločitvami ali obžalovanja zaradi sprejetja teh;
• pomanjkanje pravih podatkov in dejstev;
• pomanjkanje odločnosti in konsistentnosti;
• paraliziranost kot posledica prevelike količine informacij;
• napačno določen časovni horizont;
• razmišljanje, da je dobra donosnost investicije posledica sposobnosti investitorja, ne pa rastočih trgov;
• ignoriranje pomembnih podatkov ali kazalcev in osredotočenje na nepomembne informacije;
• slabo ovrednoten psihološki profil vlagatelja;
• mešanje pojmov poznavanje in znanje.

4.) Kaj vlagateljem v vzajemne sklade svetujete v takšnih obdobjih?
Vlagatelje poskušamo na ta obdobja pripraviti že pred samim invetiranjem, še posebej pa poudarjamo, da lahko pridejo iznenada in da lahko trajajo precej časa. Časovni horizont 5 let je na borznih trgih namreč kratko obdobje in to je potrebno upoštevati pri določitvi investicijskega načrta in naložbenega portfelja. Prav tako je potrebno čimbolj natančno oceniti psihološki profil vlagatelja kar pomeni, da ga je potrebno zelo dobro poznati kot osebnost. Čeprav je o tem lahko govoriti, pa je v praksi praktično nemogoče posameznika spoznati dovolj dobro le na podlagi nekaj sestankov, še manj pa natančno vedeti, kako se bo odzival, ko bo tem obdobjem izpostavljen z lastnim denarjem. Takrat gre namreč zares - nastopi čas, ko je potrebno vlagateljem stati ob strani predvsem zato, da ne bi sprejemali napačnih odločitev, ki bi jih lahko od finančnih ciljev samo še bolj oddaljile. In ne glede na včasih prav nemogoča obdobja na borznih trgih, se takrat z vlagatelji dejansko najbolje spoznamo. Najboljši nasvet, ki ga lahko damo v takšnih obdobjih je, da je le konsistentno varčevanje tisto, ki posameznika lahko pripelje do finančnih ciljev in finančne varnosti. Vzpone in padce (tudi večje krize) na finančnih trgih pa je potrebno jemati za samoumevne in se nanje čimprej navaditi. Vsekakor ne smemo pozabiti na nasvet, ki velja za vse vlagatelje v vseh obdobjih – na borzne trge investirajte le denar, od katerega niste življenjsko odvisni.

5.) Ali opažate, da vlagatelji dvigujejo svoja sredstva?
Iskreno povedano naše stranke v tem obdobju vrednostnih papirjev zaradi strahu pred izgubo npr. ne prodajajo. Kvečjemu opravljamo alokacijo nepravilno strukturiranih naložbenih portfeljev ali pa zmanjšujemo pozicije na trgih, za katere smatramo, da znajo biti tudi v prihodnje preveč izpostavljeni posledicam posojilne krize in nerazsodnosti bank.

Drugače pa je dejstvo, da so vlagatelji v splošnem zagnali pravo paniko, ki so jo dodatno podkrepili še mediji z vsakodnevno objavo negativnih novic. Te pa so bile s strani vlagateljev interpretirane nič drugače kot: »Čas je za umik«. Tako takšnega prodajnega razpoloženja tudi v naši državi že lep čas ni bilo.

6.) Če že, v katere naložbe jih najbolj selijo?
V takšnih obdobjih v ospredje prihajajo naložbe z garancijo, bančni depoziti, malo manj obveznice in skladi denarnega trga. Ko trgi ponovno kažejo znake prebujanja, pa je spet opaziti premike denarja v agresivnejše oblike investicij. Takšno početje, kot sem že dejal, ponavadi vlagateljem na dolgi rok prinaša precej manjšo potencialno donosnost (tudi kot posledico višjih stroškov) kot če bi v tem obdobju trdno zasidrani ostali v naložbenih pozicijah. Seveda pa je ob tem potrebno omeniti, da večina slovenskih vlagateljev investira mnogo preveč agresivno, zato so pretirana iracionalna vedenja v teh obdobjih še toliko bolj razumljiva.

Preberite tudi

• Drugi tuji trgi 8.avgust 2008
• Vesele božične praznike in srečno novo leto 2008
• Borze VP v JV Evropi 8.avgust 2008
• Devizni trg 22.avgust 2008
• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje

Ko ste z banko podpisali pogodbo za denarni depozit ali sredstva pričeli vlagati v vzajemne sklade, morda kupili kakšno delnico preko borzno-posredniške hiše, obstaja verjetnost, da vam nihče ni povedal, da vas lahko v zvezi z davki nekje v prihodnosti čakajo (ne)prijetna birokratska opravila, s katerimi se boste morda takrat srečali prvič. Ta opravila vas lahko v primeru, da boste zamolčali določene podatke (hote ali nehote), ali napačno izpolnili zakonsko predpisane obrazce, ali se NE držali zakonsko predpisanih rokov oddaje, spravijo v neprijeten položaj, v najslabšem primeru pa ste lahko celo denarno kaznovani. Ali ste bili ob podpisu pogodb seznanjeni z vsemi morebitnimi davčnimi posledicami niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da veste, da posledice v zvezi s tem nosite sami in da so tovrstna opravila izključno vaša skrb in dolžnost.
 

Da, govorimo o dohodninski napovedi. Vendar NE tisti, ki jo bomo vsi davčni zavezanci že predizpolnjeno prejeli s strani Davčne uprave republike Slovenije (DURS) in se nanaša na dohodke iz zaposlitve, dohodke iz dejavnosti, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodke iz oddajanja premoženja v najem in dohodke iz prenosa premoženjskih pravic.Govorimo o drugem delu dohodninske napovedi, ki se nanaša na dohodke iz kapitalskih dobičkov in obresti, torej tisti dohodnini, pri kateri letos nikar ne pričakujte predizpolnjenega obrazca za oddajo. Ta del dohodnine ste dolžni urejati sami in dohodninsko napoved oddati na svojo davčno izpostavo do 28.februarja 2008.Čedalje več ljudi se prvič srečuje s tovrstnimi napovedmi, ne glede na to, da ni bilo večjih sprememb in novosti v zakonu o dohodnini. Razlogi se skrivajo predvsem v prodaji točk (investicijskih kuponov) vzajemnih skladov ali v prodaji delnic. Veliko davčnih zavezancev je namreč to v letu 2007 storilo prvič. V našem podjetju veliko vprašanj na to temo res nismo prejeli (verjetno zato, ker je večina strank davčnih napovedi v povezavi z investicijami že vajena). Po razgovorih s kolegi iz bank, iz družb za upravljanje investicijskih skladov in iz borzno-posredniških hiš pa vemo, da ogromno vprašanj v zvezi z dohodnino (od čisto osnovnih pa do izredno zapletenih) prispe na njihove naslove, ne glede na to, da se nobena od omenjenih finančnih insitucij v osnovi ne ukvarja z davčnim svetovanjem (op.: nekatere institucije to svojim strankam nudijo kot plačljivo dopolnilno storitev).

Zato objavljamo nekaj osnovnih napotkov pri dohodku iz kapitala, v našem primeru vezanih na napoved za odmero dohodnine od obresti in na napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov.

Kdo je torej dolžan oddati napoved iz naslova kapitalskih dobičkov in obresti?

V grobem je odgovor dokaj preprost:  

 •   tisti davčni zavezanec, ki je v letu 2007 odsvojil (prodal) vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone;  

 •   tisti davčni zavezanec, ki je v letu 2007 dosegel obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah (op.: napovedi ni treba vložiti, če skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, dosežen v letu 2007, ni presegel zneska 1.000 EUR)

POMEMBNO: Plačani davek iz zgornjih primerov velja kot končni davek, kar pomeni, da se ti dohodki NE vštevajo v letno osnovo za odmero dohodnine. Po domače povedano – ne skrbite, da bi se zaradi tovrstnih prihodkov po dohodninski lestvici »pomaknili« v višji davčni razred, ne glede na to, kako visoki so ti prihodki bili.

Od preprostega razumevanja zakonodaje, pa pridemo do bolj zapletenega dela - tistega, ki povzroča davčnim zavezancem največ težav – katere obrazce izpolniti predvsem pa kako jih izpolniti.

Ponovno je potrebno poudariti, da finančne institucije (banke, DZU-ji, BPH-ji in svetovalna podjetja kot je naše npr.) nismo dolžni izpolnjevati tovrstnih predpisanih davčnih obrazcev za stranke (nismo namreč davčni svetovalci), zato je vsakršna pomoč pri izpolnjevanju obrazcev pravzaprav boniteta, ki jo stranke brezplačno prejmejo v izogib zgoraj opisanim nevšečnostim. Finančne institucije so sicer dolžne pošiljati, katere posle (nakupe in prodaje) je posameznik opravil v prejšnjem letu, sama oddaja napovedi (in morebitni preračuni) pa so dolžnost posameznika.

Tako nekateri DZU-ji svojim strankam (tistim, ki so prodajale vzajemne sklade v letu 2007) pošiljajo že izpolnjene popisne liste, ki jih je potrebno samo podpisati in priložiti napovedi (zelo pohvalno). Nekateri BPH-ji svojim strankam na zahtevo prav tako pošljejo že izpolnjene popisne liste za prodajo delnic v prejšnjem letu (spet pohvalno), drugi pa to opravijo proti plačilu storitve, ki je načeloma dokaj poceni. Banke pošiljajo izpiske, kjer je natančno razvidno, koliko obresti je posameznik prejel v preteklem letu.

Največ težav se pojavlja v primerih, kadar laični posameznik z vrednostnimi papirji trguje preko tujih borzno-posredniških hiš ali bank, sklepa depozitne pogodbe s tujimi bankami ali pa kupuje (oziroma prodaja) tuje vrednostne papirje ali investicijske sklade preko akviziterskih prodajnih mrež in ne prejme vseh podatkov, ki bi jih potreboval za namen dohodninske napovedi. V takšnih primerih je posameznik velikokrat prepuščen samemu sebi.

Če izvzamemo zadnji odstavek, ima davčni zavezanec nalogo, da vso potrebno dokumentacijo zbere skupaj, po potrebi sam preračuna določene postavke,vpiše pravilne podatke na predpisane obrazce in vse skupaj odda na svojo davčno izpostavo do 28.februarja 2008 (op.: možna je seveda tudi elektronska oddaja preko spletnega portala http://edavki.durs.si ). Do 31.maja nato DURS izda odločbo o višini dohodnine, nato pa ima davčni zavezanec 30 dni časa, da davek tudi plača. Če je davčni zavezanec ugotovil morebitne napake, je dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance v roku 15 dni od vročitve odločbe.

Katere obrazce uporabiti za napoved dohodnine iz naslova obresti ali iz naslova dobičkov od prodaje vrednostnih papirjev, drugih deležev in vzajemnih skladov?

• Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov
• Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU

OPOMBA: Obrazcem so priložena tudi navodila za izpolnjevanje

Zgornji obrazci se nanašajo na večino davčnih zavezancev, ki so v letu 2007 prejeli obresti in na večino davčnih zavezancev, ki so v letu 2007 prodajali vrednostne papirje. Seveda obstajajo izjeme in zakon natančno opredeljuje dolžnosti davčnih zavezancev.

Seveda je težko pričakovati, da bi posameznik dohodninski zakon vneto študiral in poznal vse njegove podrobnosti. Vseeno priporočamo, da dohodninsko zakonodajo poznate vsaj v grobem, saj vas bo ta spremljala skozi celo življenje. Nekaj spletnih povezav v pomoč:

• Davčni uradi in uradne ure

• Brošura – Dohodnina

• Dohodnina - za fizične osebe - pojasnila

• Brošura – Dohodek iz kapitala

• Pomembni datumi - za fizične osebe

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2A)

Za zaključek še nekaj predlogov

Davki so izredno pomemben dejavnik pri kakršnem koli opravku z denarjem. Pri investicijah (tudi bančne depozite lahko štejemo med investicije) seveda prav tako, saj ti lahko močno znižujejo donosnost vašega kapitala. Prav je, da se seznanite z davčnimi posledicami še preden podpišete kakršno koli pogodbo oziroma kupite ali prodate različne vrednostne papirje. Samo tako ne bo neprijetnih presenečenj in že vnaprej boste vedeli, kdaj boste morali oddajati različne davčne napovedi.
Tistim fizičnim osebam, ki imajo višje prihodke ali prihodke iz različnih virov, račune odprte pri različnih evropskih (ali svetovnih) bankah, trgovalne račune odprte pri različnih evropskih (ali svetovnih) borzno-posredniških hišah oziroma tistim, ki imajo zahtevnejšo davčno obravnavo, pa močno priporočamo, da se poslužijo strokovne pomoči davčnih svetovalcev in odvetnikov.

Preberite tudi

• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 4.april 2008
• Kako naj se vlagatelji obnašajo, ko borzni tečaji padajo?
• Devizni trg 22.avgust 2008
• Devizni trg 8.avgust 2008
• Drugi tuji trgi 28.april 2008

“Danes sem šel na banko. Odločil sem se, da postanem vlagatelj. Vzel sem kredit in celoten znesek bom naložil v različne vrednostne papirje. Vem, da je potrebno denar razpršiti, če želim zmanjšati tveganje. Saj bi začel varčevati mesečno z manjšimi zneski, pa pravijo, da še največ prinese prvi vloženi evro. Kar je nekako logično, saj se največ ustvari na dolgi rok. Tako pravijo strokovnjaki. V povprečju so menda donosi skladov nad 10% letno, kredit pa me bo stal manj kot 9% letno. Gotovo bom imel na koncu več, kot če bi varčeval postopoma. Teh sedem let bom pa že zdržal z odplačevanjem kreditov.Tako bom vsaj primoran plačevati obroke.”

Na kaj ste pomislili ob branju zgornjih vrstic?

• ta oseba ne ve, da se vrednosti delnic ali vzajemnih skladov lahko tudi močno znižajo;
• le kje se najdejo taki optimisti. Potrebno bo ogromno sreče. Saj ne more resno računati, da bo šlo vse po načrtih;
• če je to edini način, da redno varčuje, tej osebi ni pomoči.

Po podatkih oziroma izjavah naših bančnikov, pa so Slovenci v preteklih letih počeli ravno to (in to ne v zanemarljivem obsegu). Najemali so kredite za nakup vrednostnih papirjev. Vprašanje ali bi letos ob ‘krvavečih’ borzah upali storiti isto. Tudi slovenski trg kapitala ni bil več tako nedolžno imun na dogajanja na svetovnih borzah, celo bančni sektor je nekaj časa prikrival pomembne informacije. A kaj, ko so ’zakreditirani’ vlagatelji to ugotovili šele letos.

V zgornji zgodbi je več nepravilnosti, če ne drugega so izračuni malce bolj zapleteni, kot npr. 10% donosa in 9% obresti.

Recimo, da želim najeti 10.000€ posojila, za obdobje sedmih let.  Zaradi stroškov odobritve in zavarovanja posojila bom na račun prejel nakazilo v višini 9.486€. Ker sem izbral posojilo s fiksno obrestno mero, bom celotno obdobje plačeval mesečni obrok v višini 157€.

Če bi prejeta sredstva vložil v vzajemne sklade s 3% vstopnimi stroški in bi se moje premoženje vsako leto povečalo za 10%, bi lahko čez sedem let pričakoval izplačilo v višini 18.475,72€. Vendar bi moral plačati še davek na dobiček v višini 15%, tako bi mi na koncu ostalo 17.169€ (upošteval sem že zmanjšanje davčne osnove zaradi 1% pavšalnih stroškov pri nakupu in prodaji točk sklada). V teh sedmih letih pa bi plačal 84 obrokov po 157€, kar v skupnem znese 13.188€.

Če se ne bi odločil za kredit in bi pod istimi pogoji mesečno vlagal 157€, bi mi po plačilu davkov na dobiček ostalo 17.317€.  Celo malce več torej. S to razliko, da lahko v tem primeru izgubim največ vloženi znesek. V prvem primeru moram seveda upoštevati še možnost izgube enkratnega vložka, kljub temu pa bi moral poplačati kredit.

OPOMBA: izračuni so zgolj hipotetični in v njih niso upoštevane upravljavske provizije, prav tako sem predvideval linearno rast premoženja 10% letno. Kar pa  v praksi seveda NI izvedljivo. To dejstvo je vplivalo tudi na oceno davka na dobiček pri mesečnem vlaganju, v realnosti bi bil lahko davek večji ali manjši. Poleg tega gre za nominalne številke, torej inflacija v izračunih ni upoštevana. Zelo verjetno je namreč (raje gotovo), da si boste čez sedem let lahko z enakim zneskom privoščili manj kot danes.

Bistvo je v tem, da so pri investiranju v vsakem primeru prisotna različna tveganja, z najemanjem kreditov za nakup vrednostnih papirjev, pa se ta še dodatno povečajo. Le da investitorji (pravzaprav špekulanti, čeprav sami morda ne mislijo tako) v pozitivnih obdobjih oziroma v času rasti tečajev o teh tveganjih ne razmišljajo.
V grobem namreč velja, da sta na borzi (oziroma pri investiranju) najmočnejši čustvi strah in pohlep. V slabših časih nam trezno presojo zamegli strah pred izgubo, v dobrih časih pa pohlep in želja po hitrem zaslužku.

Na borzah bodo vedno prisotna tako dobra, kot slaba obdobja. Samo od vas je odvisno, kako jih boste preživeli. Lahko iščete “vroče” naložbe in se občasno opečete, ali pa sledite svojim finančnim ciljem in izdelanemu finančnemu načrtu.

Preberite tudi

• Vesele božične praznike in srečno novo leto 2008
• Kako naj se vlagatelji obnašajo, ko borzni tečaji padajo?
• Borze VP v JV Evropi 1.avgust 2008
• Ali se držite priporočene dobe vlaganja v vzajemne sklade?
• Ali sploh potrebujete finančnega svetovalca?

mali vlagatelj = nepoučeni vlagatelj

Ne glede na to, koliko se mali vlagatelj trudi izobraževati na področju investicij, vedno bo obdržal status malega, nepoučenega vlagatelja (dokler morda nekega dne ne postane velik, poučen, institucionalni vlagatelj).

Privatizacija je tudi v Sloveniji majhnemu številu »nepoučenim«, malim vlagateljem omogočila, da so postali veliki, poučeni in se dvignili na stopnjo institucionalnih vlagateljev. Za obstoj in rast svojih podjetij so se bili primorani naučiti skrbnega pregledovanja potencialno donosnih naložb in zrelejšega odločanja za ohranitev in plemenitenje svojih (oziroma institucionalnih) denarnih sredstev. Naučili so se pravil igre.

»Due dilligence« oziroma skrbni pregled naložb je stalnica in nuja pri institucionalnih vlagateljih. Če se sprašujete zakaj se prenekateri tuji finančni mogotec izogiba investicij v Slovenijo, predvsem pa na balkansko področje, je razlog najti tudi v tem, da temeljitega skrbnega pregleda ni mogoče opraviti. Stvari so dokaj preproste in logične, če jih pogledamo iz tega zornega kota. Verjetno tudi vi ne bi vložili svojega težko prisluženega denarja na podlagi premalo preverjenih ali medijsko napihnjenih informacij samo zato, da ne bi zamudili ” življenjske priložnosti”.

Ali pač?

Čas za evforijo je bil namreč več kot pravi. Ljubljanska borza, balkanske borze, razviti trgi so bili iz dneva v dan v rdečih številkah. In tipičen mali, nepoučeni vlagatelj se nikakor ne more sprijazniti, da mu niso vseskozi na voljo nove naložbene priložnosti, novi potencialni zmagovalci, pa naj si bo to zlato, srebro, paladij, alternerativne oblike investicij ali pa vpis NKBM delnic. Zato je pripravljen prodati vse svoje vrednostne papirje, se ob takšnih »priložnostih« še zakreditirati in vložiti maksimalno kolikor je možno v danem trenutku, ne da bi racionalno razmišljal.

Če upoštevamo do danes javno dostopne objave medijev in malce špekuliramo z njimi, je NKBM evforija pritegnila od 80.000 do 160.000 malih, nepoučenih vlagateljev. Izhajajoč iz tega, bo glede na tolikšno povpraševanje večina vpisnikov dobila bistveno manj delnic kot so pričakovali. Posledično se bo verjetno okoli dve tretjini denarja vrnilo nazaj na bančne račune vpisnikov.

Nazaj k velikim, poučenim vlagateljem
Zneski ne bodo majhni. In poučeni, veliki investitorji se na to že pripravljajo. Zato bo december vesel in delaven za »velike«. Vsak bo želel čimvečji kos pogače tako velike količine prostega denarja. Pričakujte pisne ponudbe, telefonske klice, oglase, akcije ipd., ki vas znajo v mesecu decembru zanesti v nepremišljene nakupne akcije.

Ob takšnih »priložnostih« si ponavadi manejo roke tudi nepridipravi.

Nasvet za konec

” Če boste investicije »jemali» kot hobi, se vam lahko kaj hitro zgodi, da to postane vaš najdražji hobi. “

Zato naj se vam nikamor ne mudi z vrnjenim denarjem, razen če imate že vnaprej jasen načrt kaj boste storili z njim. Nikar ga ne zapravite za prekomerno in brezglavo trošenje pred novoletnimi prazniki. Vzemite si čas, temeljito razmislite in določite, katere finančne cilje  bi v življenju resnično želeli doseči. Nato si poiščite strokovno, neodvisno pomoč in skupaj sestavite načrt za dosego teh ciljev.

Čustva v mesecu decembru namesto v borzo raje investirajte v družinsko okolje, saj se bodo tam precej bolje obrestovala..

In če smo vam lahko v podjetju i-svetovanje d.o.o pri finančnih odločitvah kakorkoli v pomoč veste, da nas lahko pokličete ali nam pišete kadarkoli.

Srečno.

Preberite tudi

• Devizni trg 21.april 2008
• Borze VP v JV Evropi 22.avgust 2008
• Ali se držite priporočene dobe vlaganja v vzajemne sklade?
• Drugi tuji trgi 5.maj 2008
• Devizni trg 8.avgust 2008

Da Slovenci pogosto ne vemo, kako moramo biti zavarovani in kako sploh izbrati ustrezno zavarovalno polico, nam je potrdil Klemen Kavčič, finančni svetovalec pri družbi i-svetovanje.

Mag: Kaj je zavarovalna pogodba?
Klemen Kavčič: Z njo se določi, v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji bo zavarovalnica sklenitelju izplačala odškodnino. Seveda se dogovorita tudi o premijah, ki jo bo za ta namen plačeval.

Mag: Pa se Slovenci znamo pravilno zavarovati?
Klemen Kavčič: Velikokrat ne. Izbira produkta naj bo zadnja stvar pri sklepanju zavarovanj. Najprej je treba razmisliti, katere nevarnosti prežijo na zavarovanca in kakšne bodo posledice, če se kaj nepredvidenega zgodi. Šele potem naj pregleda ponudbo na trgu. Zavarovalnice imajo veliko brošur, vsa ponudba je objavljena tudi na spletu. Šele ko posameznik pregleda ponudbo in pogoje, naj izbere ustrezen zavarovalni produkt. Dobro je poiskati tudi neodvisen nasvet.

Mag: Vendar so zavarovalnice zelo napadalne pri trženju svojih produktov. Velikokrat se zgodi, da zavarovalni agenti prodajajo vsevprek, ne glede na to, kaj posameznik sploh potrebuje.
Klemen Kavčič: Žal se zgodi tudi to. Zamislite si, da vam v restavraciji natakar kot ponudbo dneva ali specialiteto predstavi meni, v resnici sestavljen iz hrane, ki jo morajo porabiti, sicer se bo pokvarila. Gotovo pa vas ne bo napotil v sosednji lokal. Tudi agenti, ki delajo samo za eno zavarovalnico, v posameznih obdobjih ponujajo le nekatere produkte, odvisno od akcij, sezone in podobno. Resda je to bolj izjema, vendar se dogaja.

Mag: Kako naj se človek ubrani agresivnega tržeja zavarovalnih polic, ki jih sploh ne potrebuje?
Klemen Kavčič: Kot sem že poudaril, najprej potrebe, šele nato polica. Vsekakor se je dobro pogovoriti bodisi z neodvisnim svetovalcem ali več zavarovalnimi agenti, in šele nato skleniti zavarovanje. Najboljša obramba pa je gotovo znanje – pridobite ga lahko z branjem knjig o osebnih financnah, obiskovanjem predavanj. Pe preden sem se začel ukvarjati z naložbami in zavarovanji, sem pri avtomobilskem zavarovanju sklenil polico, ki ni ustrezala mojim potrebam in to le zato, ker sem dobil popust. Sklepanje napačnih polic je povsem človeško.

Mag: Smo torej Slovenci preveč zavarovani?
Klemen Kavčič: Težko bi rekel, da smo prezavarovani, bolj opažam, da smo napačno. Posamezniki se zavarujejo za tveganja, ki jim sploh niso izpostavljeni, ali pa posledice nekaterih dogodkov ne bodo znatno vplivale na njihovo življenje. Po drugi strani pa ne upoštevajo zavarovalnih tveganj, zaradi katerih se njihov standardl ahko zelo poslabša.

Preberite tudi

• Finančno-poslovna predavanja Finančna Arena 2008
• Naložba 1.000 EUR v naložbeno življenjsko zavarovanje
• Drugi tuji trgi 1.avgust 2008
• Borze VP v JV Evropi 28.april 2008
• Ali se držite priporočene dobe vlaganja v vzajemne sklade?

Zanima naju kaj se zgodi v primeru:
- če odstopiva od zavarovanja;
- da se nezgoda pripeti po lastni krivdi;
- da si v nezgodi npr. pod vplivom alkohola …

Kako je s fleksibilnostjo skladov? Kolikokrat letno je možna menjava med skladi? Morava sama menjati sklade? Kako je z naloženim denarjem? Kakšen je riziko?

Za odgovor se vam lepo zahvaljujeva in vas lepo pozdravljava.

Primož in Darja, Litija

NAŠ ODGOVOR:
Spoštovani,

Hvala za vprašanja, ki sta jih s soprogo zastavila preko naših spletnih  strani. Če pravilno razumem, želita z ženo poskrbeti za vajino socialno varnost sedaj in v prihodnosti.

Natančnega odgovora vam žal ne morem napisati, ne da bi vaju ob tem zavajal.  Iz preprostega razloga - vajine finančne in življenjske situacije ne poznam dovolj dobro.

Potrebujeta življenjsko ali nezgodno zavarovanje? Gre namreč za dve različni obliki zavarovanj, katerih potrebna zavarovalna kritja so v različnih življenjskih obdobjih različno potrebna. Je morda kdo odvisen od vajinih prihodkov, imata morda najeto posojilo? Koliko denarja želita privarčevati? Kolikšno stopnjo tveganja sta pripravljena sprejeti in kolikoizkušenj že imata s področja investicij?

Veliko vprašanj naj vaju nikar ne prestraši - ta so namreč nujna za priporočilo ustreznih finančnih proizvodov po katerih sprašujeta. O lastnostih posameznih proizvodov različnih finančnihinstitucij bi lahko napisal ogromno vendar dvomim, da bi vama s tem olajšal odločitve.

Kot neodvisno svetovalno podjetje pri nas vseskozi spremljamo ponudbo na  trgu finančnih proizvodov in  lahko vam zagotovim, da optimalno (univerzalno) zavarovanje ne obstaja.

Lahko pa skupaj poiščemo oz. se pogovorimo o primernih rešitvah glede na vajino situacijo in vajine želje. Zato vaju vabim na neobvezni sestanek, na  katerem se bomo lahko bolje spoznali in se pogovorili o morebitnih rešitvah.

Gotovo se strinjate, da je na področju osebnih financ obojestransko zaupanje ključnega pomena - še posebej če govorimo o pogodbah s finančnimi institucijami sklenjenih za nekaj deset let. Po sestanku bosta s soprogo sama presodila, če ali kako vam lahko pomagamo.

P.S.: Vseeno nekaj odgovorov na vajina vprašanja glede lastnosti zavarovanj. Določena zavarovanja je možno prekiniti kadarkoli brez posledic, pri drugih pa je potrebno premije plačevati določeno obdobje (običajno dve ali tri leta). Prav tako določene zavarovalnice omogočajo mesečno menjavo skladov, spet druge vam bodo  to storitev zaračunale, če bo prepogosta.  Če se nezgoda pripeti po lastni krivdi, načeloma kritje velja. Razen v primeru, da se je nesreča zgodila zaradi vpliva alkohola ipd…

Lepo pozdravljeni,

Klemen Kavčič

Preberite tudi

• Vaš nepremičninski svetovalec
• Spet ta nezgodna zavarovanja za otroke
• Drugi tuji trgi 5.maj 2008
• Devizni trg 28.marec 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 14.avgust 2008

ZA KOGA SO NALOŽBENA ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA PRIMERNA
…za osebe, ki imajo koga odvisnega od svojih prihodkov za posameznike z najetimi dolgoročnimi posojili
…za ljudi, ki ne potrebujejo zelo visokih zavarovalnih kritij za primer smrti
…za tiste, ki iščejo davčne ugodnosti tako pri dohodnini kakor tudi pri vlaganju v sklade oziroma pri prestopih med različnimi skladi

ZA KOGA NALOŽBENA ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA NISO PRIMERNA
…za tiste, ki ne potrebujejo življenjskega zavarovanja (otroci, posamezniki, ki nimajo nikogar odvisnega od svojih prihodkov)
…za posameznike z velikimi denarnimi presežki

PREDNOSTI NALOŽBENIH ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ
…davčne ugodnosti (tako pri dohodniki, kot pri kapitalskih dobičkih pri prenosu sredstev ob morebitni menjavi vzajemnega sklada ali spremembi naložbene politike)
…delna predčasna izplačila/predujmi
…dostop do skladov svetovno priznanih upraviteljev, ki zaradi zakonodaje pri nas nimajo dovoljenja za neposredno trženje

SLABOSTI NALOŽBENIH ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ
…stroški pri večini naložbenih zavarovanj (sklenitveni, upravni, administrativni, za zavarovanje ob morebitni smrti ter upravljavski stroški skladov in stroški menjave slednjih) so netransparentni in visoki 
…večinoma dobi zavarovanec informacije o stanju investiranih sredstev šele po obvezni dobi vplačevanja

Preberite tudi

• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje
• Devizni trg 22.avgust 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 4.april 2008
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 22.avgust 2008
• Generali Club ali kako lahko prihranite do 150 evrov

To je približno tako, kot če bi vstopili v trgovino s čevlji in vprašali, kateri čevlji so najboljši? Prodajalec vam bo pokazal najboljše pohodniške čevlje le za 50 evrov, ker so znižani za 30%. Vse lepo in prav. Kaj pa, če potrebujete elegantne čevlje za poroko?

Ali ne bi bilo bolje, da bi najprej povedali, za kateri namen potrebujete novo obutev?

No, scenarij o nakupu čevljev ostaja le scenarij, dejstvo pa žal nemalokrat postane pri nakupu finančnih proizvodov, pa naj si bo to delnic, vzajemnih skladov, različnih oblik zavarovanj, posojil…

Najboljše, idealne naložbe za vse in za vsakogar NI - izjema je le naložba v dodatno znanje, saj se vam bo dolgoročno najbolj izplačala oziroma obrestovala.

Lahko pa vprašanje nekoliko spremenite – katera naložba je najbolj primerna za moj določen finančni cilj? 

Če imate na drugi strani pravega sogovornika, vas bo ta vprašal:

…kakšne izkušnje imate z investicijami,
…koliko denarnih sredstev želite investirati,
…koliko časa lahko denarna sredstva pogrešate,
…za kateri finančni cilj želite denar investirati,
…v kolikšnem času bi želeli ta cilj doseči,
…kako bi se počutili, če bi se vrednost investicije občutno znižala,
…ali pričakujete večje spremembe osebne finančne situacije 
…ipd.

Najbolje pa je, da si takšna in podobna vprašanja zastavite že sami, nato pa odgovore in pomisleke delite s finančnim svetovalcem. Tako bo tudi odločitev oziroma izbira ustreznih finančnih proizvodov lažja, predvsem pa ustrezno prilagojena vam in vašim finančnim potrebam.

Preberite tudi

• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje
• Finančno izobraževalna predavanja Finančna Arena 2007
• Drugi tuji trgi 5.maj 2008
• Borze VP v JV Evropi 8.avgust 2008
• Finančno-poslovna predavanja Finančna Arena 2008

Z zakonskim partnerjem sta ponavadi na isti strani. Ženin finančni cilj je morda vikend ob morju, vaš finančni cilj pa motorni čoln, a cilji obeh se gibljejo okoli morja. In to je dovolj dovolj velik razlog, da hkrati investirata oba. Težava nastane, ko veste da morate investirati za dva enako pomembna finančna cilja, a ta na prvi pogled nimata dosti skupnega. Ogromno staršev ima težave, ko želijo obenem varčevati za šolanje otrok in za dodatno pokojnino, pa ne vedo kako si to lahko finančno privoščijo.

Ena večjih težav pri varčevanju za šolanje otrok proti varčevanju za dodatno pokojnino je, da dandanes večina odlaša z naraščajem do poznejših let. Če pogledamo 50 let nazaj, sta bili za večino ljudi to popolnoma drugačni obdobji življenja. Danes ko vemo, da je z varčevanjem za dodatno pokojnino smiselno začeti čimprej (recimo pri 18-ih letih, ne pri 48-ih), pa je razkorak večji kot kdajkoli.V osnovi tako veliko staršev postavi varčevanje za šolanje otrok pred varčevanje za dodatno pokojnino. Čeprav je to precej pogost pojav, predlagam da je to zadnja možna rešitev.

Učinkovita tehnika, ki se je lahko poslužite v takšnih primerih je precej preprosta. Ponudite svojemu otroku (bodočemu uspešnemu študentu) možnost, da z vaše strani prejme enako vsoto denarja kot jo je privarčeval za šolanje sam. Za vsak evro, ki ga bo študent privarčeval, prispevajte evro tudi vi. Če niste prepričani, da bo vaš otrok lahko privarčeval polovico šolnine vedite, da se skoraj vsak študent kvalificira za študentska posojila, študentje z dobrimi ocenami so lahko upravičeni do štipendij, vsi pa se lahko udeležujejo izvenšolskih dejavnosti ali pa delajo med počitnicami. Veliko študentov dela tudi med študijskim letom.

Odločitve o pomembnosti dveh različnih a enako pomembnih finančnih ciljev so lahko čustveno precej naporne, zato so razumske odločitve edina prava rešitev. Postaviti varčevanje za dodatno pokojnino pred varčevanjem za šolanje otrok ni napačna odločitev, prav tako ne postaviti varčevanje za šolanje otrok pred varčevanjem za dodatno pokojnino.

Ker so razmere vsake družine različne, boste morali z zakonskim partnerjem sami določiti težo in pomembnost finančnih ciljev in jih premišljeno načrtovati.

Preberite tudi

• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 22.avgust 2008
• Borze VP v JV Evropi 8.avgust 2008
• Devizni trg 8.avgust 2008
• Ali želite izvedeti v kakšni finančni kondiciji ste?
• Finančno-poslovna predavanja Finančna Arena 2008

Finančna kondicija ni npr. odvisna samo od tega koliko posameznik zasluži ali koliko denarja ima v različnih finančnih proizvodih. Finančna kondicija je sorazmerna z odnosom, ki ga posameznik do denarja ima. In ravno odnos do denarja je tisti, ki v veliki meri odloča o finančnem uspehu ali neuspehu.

Prvi korak, ki bi ga za izboljšanje svojega finančnega stanja moral napraviti vsakdo, je analiza trenutne situacije v kateri se nahaja. Razlog je izredno preprost - le kako naj posameznik rešuje težave, če jih morda niti ne zna identificirati ali pa ne pozna vzrokov zanje?

Trend zdravega prehranjevanja in zdravega načina življenja v splošnem, je dandanes vse bolj prisoten. Pri nekaterih kot posledica zdravstvenih težav, pri drugih da bi te čimbolj omejili, spet pri tretjih zgolj zaradi trendovskih smernic.

Kaj pa na področju osebnih financ?
Kdaj ste bili nazadnje na finančnem treningu npr. ali na ‘finančnem fitnesu’ če hočete? Kdaj ste nazadnje natančno določili, koliko boste zapravili za špecerijo v celem naslednjem letu (o.p.: podražitve niso izgovor, da tega ne bi mogli napraviti)?Kdaj ste nazadnje čimbolj natančno denarno ovrednotili finančni cilj in ga zapisali vključno z datumom, ko bi ga želeli doseči?

Nekateri pred kratkim, spet drugi že dolgo ne, tretji nikoli. Vseeno lahko potrdim, da so nekateri Slovenci v tako vrhunski finančni kondiciji, da je kar težko verjeti. Številni med njimi so posamezniki s čisto povprečnimi denarnimi prihodki. To vem, saj v podjetju i-svetovanje d.o.o izvajamo merjenje finančne kondicije na različne načine že nekaj časa. In kar je najlepše - finančna kondicija pri teh ljudeh se iz meseca v mesec, iz leta v leto izboljšuje. In to samo zato, ker so se v preteklosti odločili prevzeti nadzor nad osebnimi financami.

Za kaj pri merjenju finančne kondicije sploh gre?
Preko odgovorov na preprosta vprašanja naši svetovalci pridobijo ustrezne podatke, ki jih nato kasneje podrobneje analizirajo. Razgovor s posameznikom ne traja več kot nekaj minut. Vprašanja so tako preprosta, da lahko nanje odgovori prav vsakdo, hkrati pa ne tako osebna, da bi npr. razkrivala koliko premoženja posameznik ima ali koliko zasluži, koliko denarja ima v različnih finančnih proizvodih ipd.. Tovrstni podatki za oceno finančne kondicije niso potrebni.

Nato v nekaj dneh na podlagi podatkov sestavimo kratko poročilo, ki ga posameznik prejme po pošti na domači naslov ali pa po želji na osebni elektronski naslov. V poročilu je razvidno v kakšni finančni kondiciji se posameznik nahaja in kaj bi bilo dobro izboljšati. Brez kakršnihkoli skritih marketinških prijemov ali namena prodaje določenega finančnega proizvoda - torej brez kakršnihkoli obveznosti.

Posameznik je nato tisti, ki se bo samostojno odločil kaj bo napravil. Ko so težave indentificirane, jih lahko z nekaj volje vsakdo popravi sam ali s pomočjo zakonskega partnerja, v primeru potrebe pa se posluži strokovne finančne pomoči.

Če bi torej radi izvedeli v kakšni finančni kondiciji ste, smo vam na voljo, da nas kontaktirate do vključno srede 31.oktobra in v nekaj minutah bomo izmerili stopnjo vaše finančne pripravljenosti (OPOMBA: od sedaj na voljo za vsakogar in brez časovnih omejitev).

Telefonska številka 059 090 220 (omrežje T2 operaterja) je odprta vsak delovni dan od 9. do 17. ure, kadarkoli pa lahko izpolnite spodnji kontaktni obrazec in poklicali vas bomo nazaj.

P.S.: Ne pozabite prebrati tudi elektronskega poročila ‘Nekaj pomembnih razlogov zakaj večina ljudi ni finančno uspešnih’   (56 KB)

Preberite tudi

• Devizni trg 21.april 2008
• Borze VP v JV Evropi 4.april 2008
• Drugi tuji trgi 1.avgust 2008
• Finančno izobraževalna predavanja Finančna Arena 2007
• Borze VP v JV Evropi 21.april 2008