Kako bolje upravljati z osebnimi financami» Aktualna obvestila

Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate

Igor Mujdrica — Wed, 24 Feb 2010 12:52:42 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Sva poročena, oba stara 39 let, otroka pa imata 11 in pet let. Najin skupni mesečni dohodek je okoli tri tisoč evrov neto, oba sva redno zaposlena. Delovne dobe imava približno 16 let. Prihraniva od 500 do tisoč evrov na mesec. Prihranjenih imava 21 tisoč evrov, ki jih varčujeva v banki v kratkoročni vezavi.

V delnicah slovenskih blue chipov imava še slabih dva tisoč evrov. Skupaj z delodajalcem (večino delodajalec) od leta 2002 vplačujem v pokojninski sklad ene od bank (drugi steber) okoli 150 evrov na mesec. Mislim, da je trenutna vrednost dobrih 11 tisoč evrov. Žena pa od leta 2004 skupaj z delodajalcem vplačuje v sklad kapitalske družbe za javne uslužbence.

Delodajalec vplača okoli 30 evrov na mesec, sama pa zadnja leta decembra vplačuje še po tisoč evrov, predvsem zaradi davčnih olajšav. Konec leta 2009 je imela v tem skladu okoli 4.500 evrov. Živimo v dovolj velikem lastniškem stanovanju. Posojil nimava.

V prihodnjih dveh letih nameravava približno sedem tisoč evrov nameniti za zamenjavo avta, kar pa ni nujno. Do borznih in podobnih naložb sva bolj zadržana, nisva preveč naklonjena tveganju, ampak razmišljava, da bi bilo premoženje dobro razpršiti.

Nagibava se tudi k možnosti nakupa stanovanja skupaj s starši, ki bi bilo naložba in bi ga oddajali. Najin vložek bi bil 50 tisoč evrov. Osebnega življenjskega ali nezgodnega zavarovanja nimava, zavarovanje pa imamo sklenjeno za otroka in stanovanje.

Kako naj sestavimo portfelj naložb (borza, nepremičnina ) s privarčevanim denarjem in z denarjem, ki ga mesečno privarčujemo, da bo čim bolj razpršeno in da bi uresničila postavljene cilje? Kakšna osebna zavarovanja nam priporočate? Zanima naju tudi, kakšno pokojnino lahko pričakujeva in od kdaj?

NAŠ ODGOVOR:
Začnimo pri temelju osebnih financ zaščiti pred izpadom družinskih prihodkov. Ta je še toliko bolj pomembna, ker sta od vajinih prihodkov finančno odvisna dva mladoletna družinska člana.

Treba se je vprašati, v katerih primerih oziroma scenarijih lahko izpade prihodek enega ali obeh. Prvič, ob izgubi službe; drugič ob morebitni nezmožnosti opravljanja dela zaradi poškodbe (bolezen, invalidnost); in tretjič, zaradi najhujšega prezgodnje smrti.

Za prvi primer (izguba službe) sta skoraj že zaščitena. Enaindvajset tisoč evrov, ki jih kratkoročno vežeta na banki, je približno sedem vajinih skupnih mesečnih prihodkov. Priporočam, da ta denar namenita samo za zaščito pred izpadom prihodkov skozi celotno vajino delovno obdobje.

Za drugi in tretji scenarij izpada prihodkov nimata ustrezne zaščite, čeprav bi jo glede na vajin izredno soliden finančni položaj lahko imela. Priporočam, da vsak od vaju sklene samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, ki ni vezano na nobeno od drugih oblik zavarovanj. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj 100-kratnik mesečnih prihodkov.

Prav tako vama priporočam sklenitev življenjskega zavarovanja brez varčevalne komponente gre za tako imenovano riziko življenjsko zavarovanje. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj sedemkratnik letnih prihodkov.

Za otroka niste navedli, kako sta zavarovana oziroma katere oblike zavarovanj ste sklenili zanju. Primerno je samo nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, drugih oblik pa ne priporočam. Če imate sklenjeno katerokoli drugo zavarovanje, predlagam temeljitejši pregled polic pri strokovno usposobljeni osebi za nepristransko oceno oziroma nasvet.

Takoj odprita poseben varčevalni račun na banki in varčujta za naslednji finančni cilj avto. Cilj: v dveh letih privarčevati sedem tisoč evrov. Nameniti bo treba po približno 300 evrov na mesec. Če avtomobila takrat ne bosta kupila, bo privarčevani denar namenjen za druge finančne cilje.

Glavni finančni cilj bi moral postati dodatna pokojnina. Ne želim pretiravati ali vaju strašiti, a to bo zagotovo vajin največji življenjski strošek (kar velja za vse nas).

Vplačila v drugi steber, ki jih že izvajata, bodo sicer malo pripomogla, a zaradi konservativne politike pokojninskih skladov vam s tem ne bo uspelo pridobiti želene finančne varnosti. Razumem, da ste tudi sami konservativni, a sredstva za pokojninsko varčevanje boste morali izpostaviti naložbam z višjo stopnjo tveganja.

Naj razložim namesto da opisujem, kako lahko statistična inflacija vpliva na kupno moč vašega denarja, za lažjo, žal pa tudi bolj realno ponazoritev predvidevam, da bo letna inflacijska stopnja petodstotna. V tem primeru se bo realna vrednost ene denarne enote v 40 letih znižala za približno sedemkrat ali drugače povedano: 700 evrov, ki vam jih danes obljubljajo različni izračuni, bo po koncu 40-letnega varčevanja v resnici vrednih le približno 100 današnjih evrov.

Samo zaradi inflacije tako večini varčevalcev nikoli ne bo uspelo pridobiti dovolj visoke pokojninske rente, ki bi jim zagotavljala finančno dostojno življenje. Treba je razumeti, da pri varčevanju za dodatno pokojnino najbolj tvegate, če sploh ne tvegate. Ne glede na vse borzne pretrese in nihajnosti, bo nujno treba tudi tvegati.

Vajin finančni položaj vama omogoča, da začneta intenzivneje zbirati finančne informacije, ki vaju bodo že danes popeljale na pravo pot varčevanja oziroma vlaganja za dostojno dodatno pokojnino. Privarčujeta skoraj tretjino mesečnih prihodkov in priporočam, da ves privarčevani denar razen 300 evrov, ki jih bosta prihodnji dve leti varčevala za morebiten nakup avtomobila namenita izključno za dodatno pokojnino.

Za začetek lahko ta denar nekaj časa varčujeta na banki, a naj bo ločen od drugih varčevalnih ciljev. Postopno, skladno z vajinim razumevanjem pravilnega finančnega načrtovanja in spoznavanja zakonitosti finančnih trgov, pa ga bosta preusmerila v bolj tvegane naložbe.

Zakaj vama ne priporočam nakupa oziroma sofinanciranja stanovanja za oddajanje? Prvič, zanj nimata dovolj denarja, torej bi se morala dodatno zadolžiti ali pa intenzivno varčevati in pozabiti na druge finančne cilje (dodatna pokojnina).

Drugič, denar bi morala črpati iz varnostnega sklada (21 tisoč evrov), ki je temelj pravilnega in stabilnega finančnega načrtovanja. In tretjič, ne glede na splošen ugled in mnenje, da so nepremičnine kot naložba namenjene prav vsem v kakršnihkoli razmerah, so le alternativna oblika naložbe, in to celo ena izmed najbolj nelikvidnih.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.2.2010

Sorodni prispevki

VAŠE VPRAŠANJE: Sva poročena, oba stara 39 let, otroka pa imata 11 in pet let. Najin skupni mesečni dohodek je okoli tri tisoč evrov neto, oba sva redno zaposlena. Delovne dobe imava približno 16 let. Prihraniva od 500 do tisoč evrov na mesec. Prihranjenih imava 21 tisoč evrov, ki jih varčujeva v banki v kratkoročni vezavi. V delnicah [...]

Kaj morate vedeti o denarju in zakaj?

Igor Mujdrica — Wed, 06 Jan 2010 14:09:05 +0000

Denar, denar, sveta vladar. Tisti, ki se oklepa tega izreka, si je za vladarja zagotovo izbral neusmiljenega gospodarja. V resnici pa denar predstavlja zgolj orodje, ki ga v naši družbi uporabljamo za pridobitev stvari, katere pač želimo imeti. Vendar za mnoge predstavlja precej več – je statusni simbol, potreba po dokazovanju in merjenju moči. Posledično denarju pripisujemo previsok pomen, zato je z njim povezanih preveč čustev in v takšnem primeru je napisan izrek še kako na mestu. V izrazito negativnem smislu seveda.

Potrebno je vedeti, da naš način razmišljanja in občutek o denarju podzavestno vplivata na količino denarja, ki ga zaslužimo, seveda pa tudi zapravimo v svojem življenju. Zavestna preučitev lastnih misli in občutkov o denarju je tako ključ do osnovnega razumevanja našega odnosa do denarja. Šele tako lahko denar postane posamezikov zvesti služabnik skozi vse življenje.

»Kaj mi denar pomeni?« »Koliko ga želim imeti?« »Za kaj bi ga želel porabiti?« »Bi bili odgovori drugačni, če bi izvedel, da imam pred seboj samo še leto, dve življenja?« V povezavi z denarjem si je na takšna in podobna vprašanja pomembno čim bolj iskreno in natančno odgovoriti. Šele potem dobi varčevanje pravi smisel.

Varčeval bom – veliko laže je to reči kot narediti, saj večina nima privzgojene finančno-varčevalne discipline. Vzroke lahko seveda pripišemo že omenjenim napačnim/površnim načinom razmišljanju o denarju (vzgoja), posledično pa napačnemu/površnemu odnosu do njega.

Še ena težava je, da mnogi varčevanje razumejo kot odpovedovanje trenutnim potrebam ter željam in ne omogočanje potrošnje v prihodnosti. Le redki pa dovolj natančno vedo, za katere finančne cilje bodo denar porabili ter koliko ga morajo za posamezen namen privarčevati. Tako se ravno zaradi nepripravljenosti (nejasnih odgovorov na vprašanja v povezavi z denarjem) bije nenehen boj med željami in dejstvi, ki posameznika velikokrat pahnejo v neusmiljeno »denarno suženjstvo«.

Tako je edini pravilen način za varčevanje denarja zavedanje posameznika, da ima sam moč za določitev stanja svojih osebnih financ zlasti prek zavestnega prizadevanja k disciplinirani potrošnji in k obvladovanju svojih izdatkov.
Zveni zapleteno? Pa ni tako. Nagrada za disciplinirano varčevanje denarja bi morala biti dovolj močna motivacija, da posameznik stori prav vse, kar je človeško mogoče, da bi dosegel finančno stabilnost, katero si, roko na srce, želimo prav vsi.

Samo nekaj motivacijskih razlogov, zakaj se splača varčevati:

prihranki so nujno potrebni za občutek finančnega ravnovesja in zagotavljajo dolgoročno finančno varnost;
brez prihrankov se je vedno potrebno zanašati na druge (če so ti seveda pripravljeni pomagati);
prihranki so nujno potrebni za preživetje, v primeru izgube lastnih prihodkov (nezmožnost za delo zaradi poškodbe, odpoved delodajalca…);
starostna pokojnina bo morda ravno dovolj visoka za osnovno zagotavljanje materialne in socialne varnosti, nikakor ne za življenjski slog, ki ga sleherni posameznik živi danes oziroma takšnega, kot bi ga ob upokojitvi želel živeti…

Mar ni neverjetno kako veliko časa porabimo za služenje denarja, pa tako malo za razmišljanje o njem? Osebno nisem zagovornik »prisiljenega« varčevanja (trajniki pri bančnih varčevanjih in zavarovanjih, varčevalni načrti pri družbah za upravljanje ipd.), saj ti ne vzpostavljajo pravega odnosa do denarja. Na tak način se namreč po celem svetu pretakajo neznanske količine denarja, kjer zagotovljeno služijo le finančne institucije in posredniki. Posameznik tako z denarjem ne vzpostavlja pristnega stika, se ob tem ne izobražuje in je nemalokrat ob zaključku varčevanja, investiranja ali pa izteka zavarovanja močno razočaran. Trajniki in kakršnekoli avtomatične oblike odtegovanj varčevalnih zneskov so lahko odličen pripomoček, a samo, če posameznik dovolj dobro ve kam in za kateri namen odvaja denar.

V času težkih in nestabilnih razmer si marsikdo postavlja vprašanje, ali je denar res korenina vsega zla. V dodaten razmislek, seveda pa tudi za varčevalno vzpodbudo v letu 2010, je morda sledeče vprašanje precej bolj na mestu: »Kaj je korenina vsega denarja?«

Igor Mujdrica

Sorodni prispevki

{Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

Igor Mujdrica — Tue, 20 Oct 2009 23:31:51 +0000

Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina? Je to vaša hiša, vaš investicijski portfelj, nakit ali morda premoženje v bančnem sefu? Morda se vam bo odgovor zdel nenavaden, vendar – vaša najvrednejša finančna dobrina je sposobnost ustvarjanja prihodkov. Zato se je potrebno zavedati tveganj, povezanih z njo:

• izguba zaposlitve (ali obdobje iskanja nove zaposlitve)
• poškodbe, bolezni in invalidnost
• smrt
• kritične bolezni (rak, možganska kap, srčni infarkt, bypass, rak, kronična odpoved ledvic, presaditev organov, multipla skleroza, paraliza, slepota …)
• upokojitev

Izpostavljenost tveganjem morate razumeti, da lahko poiščete rešitve, ki vas bodo vodile k pravilnemu in preudarnemu finančnemu načrtovanju. Seveda vse to nekaj stane, vendar – si res upate določiti ceno za zaščito vaše najvrednejše finančne dobrine?

IZGUBA ZAPOSLITVE
Izgubi ali menjavi zaposlitve se skoraj ni več mogoče izogniti. Tveganju, da ostanete brez denarja zaradi nepričakovane izgube zaposlitve ali zaradi lastne odločitve, da boste podjetje zapustili, se lahko izognete z varnostnim skladom. Varnostni sklad je denarna rezerva, v katerem morate imeti dovolj sredstev, da lahko brezskrbno živite brez prihodkov tudi pol leta in več. Varnostni račun je prvi in najpomembnejši korak pri pravilni gradnji osebnega premoženja. Nekaj možnosti: vezane bančne vloge (depoziti), denarni vzajemni skladi, zakladne menice…

POŠKODBE, BOLEZNI IN INVALIDNOST
Najprej nekaj statistik o varnem življenju Slovencev: 23.000 prometnih nesreč letno, tretjina prometnih nesreč se konča z lažjo ali hujšo telesno poškodbo, okoli 500 ponesrečencev umre ali se poškoduje v gorah, okoli 40.000 ljudi se vsako leto huje ali lažje poškoduje pri delu…
Imate privarčevanega dovolj denarja za zdravljenje, morebitne invalidske pripomočke ali spremembo stanovanjskega objekta za potrebe invalidov? Verjetno ne, zato je najbolje, da pri zavarovalnici čimprej sklenete samostojno nezgodno zavarovanje za primer trajne nezgodne invalidnosti, in to za dovolj visoko zavarovalno vsoto, ki vam bo omogočila ne le preživetja, ampak tudi dovolj kakovostno življenje (zavarovalna vsota naj bo vsaj 100-kratnik vaše mesečne neto plače).
Priporočljivo je tudi nezgodno zavarovanje, kjer se zavarovalna vsota v primeru hujše invalidnosti izplača na principu progresije, kar pomeni, da se vsak odstotek za posameznika, ki ima več kot 50% stopnjo invalidnosti, podvoji. Za izpad dohodka zaradi bolniškega dopusta in pokritja stroškov zdravljenja v bolnišnici vam bodo zavarovalnice ponudile dnevno oziroma bolnišnično nadomestilo, vendar je bolje, da te možnosti ne izberete, saj lahko denar namenite za kapitalske naložbe ali pa ga povečujete v vašem varnostnem skladu.
Če se boste kljub temu odločili za katero od nadomestil, bodite pozorni na to, kakšna kritja vam nudijo, kolikšna je višina in cena posameznega kritja ter si temeljito preberite splošne pogoje zavarovalnice.

Na voljo tudi v obliki e-poročila

SMRT
‘Načrtujte za svoje življenje, kot da boste živeli večno. Načrtujte za smrt, kot da boste umrli jutri.’ Če imate družinske člane, ki so odvisni od vaših prihodkov ali pa visoka posojila, potrebujete življenjsko zavarovanje. Preden pa tako zavarovanje sklenete, preverite ponudbo na trgu. V splošnem poznamo 2 vrsti življenjskih zavarovanj: z varčevanjem ali brez njega. Življenjsko zavarovanje z varčevanjem je znano tudi kot zavarovanje za primer smrti in doživetja, v nasprotnem primeru pa gre za zavarovanje le za primer smrti (oziroma riziko zavarovanje, ki je bistveno cenejše).
Življenjsko zavarovanje je smiselno skleniti do konca aktivne delovne dobe. Če se boste odločali za življenjsko zavarovanje z varčevalno komponento, predlagam izbiro naložbenega zavarovanja, ki naj ima transparenten stroškovni pregled hrkrati pa vsebuje dovolj naložbenih možnosti za dosego visoke stopnje diverzifikacije/razpršitve naložb med različne naložbene razrede.

KRITIČNE BOLEZNI
Samostojnega zavarovanja za primer nastanka kritičnih bolezni na našem trgu še ni mogoče skleniti. Zavarovalnice ga namreč pogojujejo s sklenitvijo ene od oblik življenjskih zavarovanj oziroma so na voljo tistim, ki imajo življenjsko zavarovanje že sklenjeno. Če se boste odločili za tako obliko zaščite, priporočam, da imate najprej sklenjeno življenjsko zavarovanje z dovolj visoko zavarovalno vsoto za primer smrti, ki ne preneha veljati v primeru nastanka kritičnih bolezni.

UPOKOJITEV
Če obdobja v katerem se bodo vaši prihodki krepko znižali, ne boste načrtovali, vas čaka precej finančnih neprijetnosti ne glede na bodoče pokojninske reforme. Tako pričakujte:

• manjše državne pokojnine, ki se izplačujejo iz prvega pokojninskega stebra,
• večjo pokojninsko vrzel (razliko med vašo plačo in pokojninsko osnovo).

Ste pomislili, da so lastniki podjetij ali direktorji na boljšem? Tisti, ki si izplačujejo najnižjo možno plačo, torej nizke prispevke v prvi obvezni pokojninski steber, preostali denar pa si nakazujejo preko potnih stroškov in drugih manj obdavčenih ali neobdavčenih virov, lahko imajo velike težave. Večina namreč sredstev, pridobljenih iz neobdavčenih virov, ne namenja krpanju pokojninske vrzeli.

Kakšni so vaši finančni cilji ni najbolj pomembno. Potrebno je namreč pravilno finančno načrtovati in nikoli ne odnehati. Zato se je za vašo najvrednejšo finančno dobrino najbolj vredno izobraževati.

Igor Mujdrica

Potrebujete neobvezen in strokoven posvet za preudarnejše upravljanje z osebnimi financami? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Sorodni prispevki

Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?

i-svetovanje d.o.o. — Fri, 02 Oct 2009 03:12:58 +0000

Oktober je mesec varčevanja. Letos je še posebej pomemben. Ljudje namreč manj zapravljajo in čedalje bolj varčujejo, saj je prihodnost precej nepredvidljiva. Statistika tako kaže, da naj bi 70 odstotkov Slovencev varčevalo. Večina daje na stran za starost, hude čase in otroke. Podobne varčevalne cilje ima tudi štiričlanska družina Novak iz okolice Ljubljane. S pomočjo finančnih svetovalcev Borisa Škaperja in Klemna Kavčiča iz podjetja i-svetovanje d.o.o., smo ocenili njihov varčevalni načrt ter poiskali poti, kako lahko uresničijo svoje želje.

Marsikdo bo samo zamahnil z roko, češ kako naj varčujem, ko pa na mesec zaslužim komaj 800 evrov neto ali manj. A če upoštevate staro modrost: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, lahko z nekaj odrekanja poskrbite za boljši jutri. S konkretnim primerom štiričlanske družine Novak iz okolice Ljubljane prikazujemo, kako se lotiti varčevanja.

Družina Novak, mama je stara 35 let, oče 37, otroka pa šest in 12 let, iz okolice Ljubljane nas je prosila za oceno svojega varčevalnega načrta. Oče in mama sta redno zaposlena, skupaj na mesec domov prineseta 2.500 evrov neto. Manjše posojilo za nakup stanovanja sta že odplačala, zdaj bi se rada posvetila varčevanju.

Novakovi cilji
Trenutno nimata privarčevanega niti evra. Podrobno smo jih povprašali, kakšni so njihovi varčevalni cilji. Poslali so nam seznam varčevalnih ciljev z različno ročnostjo.
Kratkoročno želijo najprej ustvariti denarno rezervo za nujne primere, nato privarčevati približno 10 tisoč evrov za tritedenske počitnice v ZDA, ki bi si jih privoščili prihodnje leto, in pet tisoč evrov za obnovo kopalnice, ki bi se je lotili čez dve leti.

Čez tri leta namerava družina Novak zamenjati stari avtomobil, za katerega bo takrat iztržila približno tri tisoč evrov. Za nakup novega bi odštela še dodatnih 15 tisoč evrov.
Najstarejšemu otroku načrtujeta Novakova plačati vozniški izpit opravljal ga bo čez pet let, stal pa bo okoli dva tisoč evrov. Pet tisoč evrov sta pozneje pripravljena primakniti za rabljeni avtomobil za otroka, sam pa bo moral prispevati tretjino. Privarčevati želita tudi približno 20 tisoč evrov za izobraževanje otrok. Nista pozabila niti na varčevanje za pokojnino. Vsak od njiju želi po 400 evrov dodatne mesečne pokojnine. Prav tako želita pomagati otrokoma pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Računata, da bi pri 27 letih otrokoma podarila vsakemu po dve tretjini garsonjere, za kateri ocenjujeta, da bo vsaka takrat vredna okrog 100 tisoč evrov.

1. korak: Pregled zdajšnjega finančnega položaja in njegova zaščita

Najprej morajo Novakovi poskrbeti za finančno zaščito tistega, kar so do zdaj ustvarili. To storijo tako, da na eni strani pogledajo, kaj je v njihovi lasti nepremičnine, avtomobil, delnice, točke vzajemnega sklada, in na drugi strani, kakšni so njihovi dolgovi stanovanjska, potrošniška in druga posojila. Ko od premoženja odštejejo dolgove, vedo, kolikšen je njihov premoženjski presežek in hkrati kakšno je izhodišče za varčevanje.

Družina ima hišo zunaj Ljubljane, za katero je že odplačala posojilo in katere trenutna tržna cena je približno 200 tisoč evrov. Omenjeno čisto premoženje pomeni pomembno varnost za družino v prihodnosti, poleg tega pa bo mogoče nekega dne vir dodatne rente ob upokojitvi. Prav zato je smiselno omenjeno nepremičnino zaščititi oziroma razumno zavarovati, saj si s tem družina utrdi finančni položaj, ki ga je že dosegla.

Pogosto varčevalci in tudi nekateri finančniki ne upoštevajo izhodiščnega premoženja družine in se takoj zakadijo v tekoče prihodke in odhodke ter pozabijo vprašati, ali je treba zavarovati že ustvarjeno čisto premoženje. Za premijo za zavarovanje doma in stanovanjske opreme bi družina Novak mesečno odštela slabih 30 evrov. Hiša bi bila tako zavarovana za približno 140 tisoč evrov, stanovanjska oprema za okrog 30 tisoč evrov, zavarovanje odgovornosti zasebnika ter iz posesti nepremičnine ali zemljišča pa bi bilo 75 tisoč evrov, za družino Novak ocenjuje finančni svetovalec Boris Škaper iz i-svetovanja.

Pregled prihodkov in stroškov
Naslednja poteza je temeljit pregled mesečnih dohodkov in odhodkov družine. Pri dohodkih večjih neznank ni. Novakovi ustvarijo 2.500 evrov neto na mesec. Med odhodke štejemo plačila posojil, položnic, nakup živil in drugih zadev. Če mesečno ne ostane nič na računu, moramo poiskati največje potratneže, ki nam odžirajo denar. Zato je treba narediti seznam vseh izdatkov in jih razdeliti na neizogibne, nujne, ki jih je mogoče zmanjšati, in druge, brez katerih lahko preživimo mesec. To bo omogočilo, da lažje ugotovimo, kje bi našli dodatne evre, ki bi pomagali pri uresničevanju ciljev. Hkrati vedite, da seznam brez zaveze celotne družine k osnovni disciplini pri porabi ni vreden nič.

Zaščita vira dohodkov
Tako kot o finančni zaščiti premoženja je treba razmisliti tudi o ustrezni zaščiti izpada dohodka torej dohodka staršev. Svetovalca Boris Škaper in Klemen Kavčič iz svetovalne družbe i-svetovanje staršem priporočata riziko življenjsko zavarovanje za primer smrti z zavarovalno vsoto po 65 tisoč evrov ter nezgodno zavarovanje za zaščito trajne nezgodne invalidnosti za vsaj po 130 tisoč evrov za obdobje 20 let, torej do konca študija najmlajšega otroka. Mesečna premija za oba starša skupaj bi bila tako okvirno 77 evrov. Za zavarovanje trajne nezgodne invalidnosti obeh otrok, v praksi je priporočljiva zavarovalna vsota med 60 do 90 tisoč evri, pa bi dodali še dodatnih 7,2 evra na mesec, ocenjujeta svetovalca. Ob tem naj pojasnimo, da se pri določanju ustrezne višine življenjskega zavarovanja za primer smrti na splošno upoštevajo tekoči dohodki, število družinskih članov, vrednost likvidnega kapitala ter neizplačana vrednost morebitnih dolgoročnih posojil. Pri višini zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti pa je dobro upoštevati priporočilo vsaj sto plač, svetuje Škaper.

2. korak: Določitev ciljev

Pred varčevanjem je treba pripraviti seznam varčevalnih ciljev tako kot je storila družina Novak ter določiti prednostne cilje. Navadno se najprej ustvari varnostna rezerva v višini vsaj treh do šestih mesečnih prihodkov in potem določijo drugi cilji. Vendar pa bi družina za to potrebovala preveč časa, zato svetovalca menita, da naj na prvo mesto hkrati postavi varčevanje za pokojnino in vzpostavitev denarne rezerve oziroma varnostnega sklada. Za dodatno pokojnino bosta Novakova varčevala približno 28 let. Priporočljiv privarčevani znesek za brezskrbna zrela leta je okrog 240 tisoč evrov za oba.

Glede na to, da želita prejemati vsak po 400 evrov dodatne mesečne rente, merjeno v kupni moči evra danes, torej ob upoštevanju štiriodstotne inflacije, bi se morala danes odpovedati po 190 evrom na mesec, ocenjujeta Škaper in Kavčič. Pri tem svetujeta varčevanje na kapitalskem trgu z nakupom naložb, vezanih na delnice. V izračunu sta upoštevala štiriodstotno realno donosnost (povprečno osemodstotno predvideno donosnost ter štiriodstotno inflacijo), in sicer brez vstopnih in upravljavskih stroškov ter davkov.
Skupno denarno rezervo, želita jo imeti v višini 10 tisoč evrov, lahko ob upoštevanju inflacije privarčujeta v petih letih tako, da za ta cilj namenita skupaj 180 evrov na mesec.
Pri tem svetovalca predlagata varčevanje v bolj konservativnih naložbah, kot so bančni depoziti, skladi denarnega trga ali obvezniški skladi. Ocenjujeta, da bi lahko dosegli v povprečju od štiri- do šestodstotno nominalno donosnost, torej realno med nič in dvema odstotkoma.

Nakup stanovanja za otroke in njihovo šolanje
Glede na zaporedje ciljev je naslednji najpomembnejši cilj pomoč pri prvem nakupu stanovanja za otroka ter za njuno morebitno izobraževanje v tujini. Ocenjeni čas varčevanja za nakup dveh garsonjer je za prvo približno 15 let in za drugo okoli 21 let. Novakova želita privarčevati in prispevati dve tretjini vrednosti garsonjere nekje v prestolnici. Menita, da je danes mogoče kupiti garsonjero po 60 tisoč evrov in da bo do konca pričakovanega obdobja vrednost nepremičnine rasla z nominalno stopnjo po tri odstotke na leto. To je pač njuna ocena, kako bo v resnici, žal ne ve nihče. Pri tem bi prvi znesek, ki bi ga potrebovala čez 15 let, bil dobrih 62 tisočakov, drugi znesek, ki bi ga potrebovala čez 21 let, pa dobrih 74 tisočakov. Za ta cilj bi morala skupaj na mesec odšteti 440 evrov. Svetovalca priporočata, da varčujeta predvsem v delniških naložbah, v določenem deležu pa tudi v 10-letni stanovanjski shemi. Čas varčevanja za šolanje otrok je od pet do 13 let. Privarčevati želita okrog 20 tisoč evrov, uspelo pa jima bo, če namenita 250 evrov na mesec in denar uspešno plemenitita. Priporočljiv je zmerno uravnotežen portfelj, sestavljen iz delniških in obvezniških naložb, pravita svetovalca.

Novi avto zase in rabljeni za otroka
Čez tri do pet let želita Novakova zamenjati svoj rabljeni avto, financirati vozniški izpit starejšemu otroku (dva tisoč evrov) ter kupiti rabljen avto za otroka in za to nameniti približno pet tisoč evrov. Otrok naj bi sam privarčeval oziroma dodal tretjino zneska pri nakupu avtomobila. Da bi lahko dosegla želeno, svetovalca predlagata, da se oba cilja zastavita za petletno obdobje. S tem se varčevalni znesek za njun avto zmanjša s 420 evrov na 250 evrov na mesec. Po petih letih bosta privarčevala želenih 15 tisoč evrov in dodala še tri tisoč evrov od prodaje rabljenega avta. Za otrokov vozniški izpit in rabljen avto bosta morala varčevati po 90 evrov na mesec, po petih letih se bo nabralo 5.500 evrov.

Ali so cilji uresničljivi
Ko starša od skupnega mesečnega prihodka v višini 2.500 evrov odštejeta zneske za omenjene varčevalne cilje 1.703 evre, družini za življenjske stroške ostane 797 evrov na mesec, sta izračunala svetovalca. Štiričlanska družina bi s preostankom težko plačevala tekoče in fiksne stroške oziroma obveznosti. Če bi želeli privarčevati še za preostala kratkoročna cilja – prenovo kopalnice v prihodnjih dveh letih v vrednosti pet tisoč evrov in družinsko potovanje v ZDA čez leto dni za ceno približno 10 tisoč evrov , se izračun ne izide, opozarjata.
Družina bi namreč za varčevanje porabila več denarja (2.713 evrov), kot ga bo zaslužila (2.500 evrov). Torej so si Novakovi zastavili precej ambiciozen varčevalni načrt, ki ga z njihovimi dohodki ni mogoče uresničiti.

Prilagoditev načrta
Realna pričakovanja in zrelo zastavljeni finančni cilji so odločilni pri finančnem načrtu posameznika, še posebej pa družine, kjer uskladitve finančnih ciljev vseh članov družine zahtevajo še več pozornosti in premišljenih potez, opozarjata svetovalca. Ker družini ne bo uspelo privarčevati za vse želene cilje, svetovalca priporočata prilagoditev prvotno zastavljenega načrta. To lahko storijo tako, da se odpovejo enemu od ciljev, lahko si otroka na primer sama kupita avtomobil ali pa se družina odloči za nekoliko cenejši avto.
Lahko znižajo nepomembne ali nepotrebne stroške, preložijo potovanje za nekaj let ali povečajo prihodke, še najbolje pa je, da kombinirajo vse ponujene rešitve, naštevata svetovalca. Sicer bi bila ena izmed možnosti tudi, da bi pri kratkoročnih ciljih, kot so potovanje ali prenova kopalnice, tudi denarna rezerva, tvegali več in denar vložili v bolj tvegane naložbe, vendar to svetovalca odsvetujeta. Krajši čas pomeni večje tveganje, zato je smiselno v tem času vlagati večji del premoženja v manj tvegane naložbe, kot so bančni depoziti, pri katerih je predvidena stopnja donosa sicer nižja, a je hkrati večja verjetnost, da bo finančni cilj dosežen, utemeljujeta.

3. korak: Kako varčevati in vlagati

Ko cilje vendarle približamo realnosti, pa je vprašanje, kje in kako varčevati. Kako uresničiti varčevalne cilje, je odvisno od tega, koliko smo nagnjeni k tveganju, za kakšne cilje varčujemo, kakšna je ročnost teh ciljev ter kakšno znanje in izkušnje imamo z varčevanjem. Zlasti pri dolgoročnih ciljih, kot je varčevanje za pokojnino, potrebujemo dober načrt, ki ga je občasno treba tudi prilagoditi. Pri finančnem načrtovanju ne gre za enkratno dejanje, ampak za proces. Zavedati se moramo, da za avto varčujemo vsaj petkrat v življenju, za pokojnino pa le enkrat, zato se moramo tega lotiti natančno in premišljeno, opozarjata svetovalca, ki opažata, da Slovenci za stara leta začnemo prepozno ali premalo premišljeno varčevati. Prednost dajemo nakupu dragih avtomobilov in morebiti tudi drugim manj potrebnim zadevam, ker se pač večina ne zaveda, da je najpomembnejša stvar, ki jo bomo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina. Obenem še opozarjata, da varčevanje za otrokove finančne cilje, kot je nakup avtomobila ali stanovanja, nikakor ne sme prednjačiti pred varčevanjem za lastno dodatno pokojnino. Tisti, ki ne bo ustrezno poskrbel za svojo pokojnino, lahko nehote posredno ogrozi otrokovo finančno prihodnost, še svarita.

Ob vsem skupaj je na koncu pomembno še nekaj.

Zavedati se moramo, da so izračuni okvirne ocene, saj donosi vnaprej niso zagotovljeni. V prihodnosti so možne spremembe davčne zakonodaje, nepredvidene okoliščine…Nihče vam ne more zagotoviti, koliko denarja boste dejansko privarčevali in kakšna bo njegova realna kupna moč. Danes se recimo sto tisoč evrov sliši veliko, čez 30 let pa bo morda ta znesek zadostoval le za leto dni.

Potrebujete neobvezen in strokoven posvet s področja osebnih financ? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009

Sorodni prispevki

Investiram ali špekuliram? Vlagatelji nikakor nočejo razumeti pomena posameznih oblik finančnih proizvodov

i-svetovanje d.o.o. — Thu, 17 Sep 2009 14:03:11 +0000

Neto prilivi v delniške vzajemne sklade so avgusta prvič po decembru 2007 presegli pet milijonov evrov

V slovenskih vzajemnih skladih je bilo avgusta za 1,75 milijarde evrov sredstev, kar je 31 milijonov več kot julija in 16 odstotkov nad ravnijo ob koncu prejšnjega leta. Sveži podatki agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) kažejo, da je bilo minuli mesec 4,60 milijona evrov neto prilivov.

” V Sloveniji je zelo veliko špekulantskih vlagateljev, ki so prepričani, da lahko s pravilnimi vstopi oziroma izstopi premagajo trge”, pravi Igor Mujdrica.

Avgustovski neto prilivi so odsev vplačil v delniške vzajemne sklade, ki so imeli za 5,27 milijona evrov neto prilivov, kar je največ po decembru 2007. Iz skladov denarnega trga in mešanih vzajemnih skladov je neto odteklo 446 tisoč oziroma 339 tisoč evrov.

Neto prilivi v obvezniške sklade so znašali 78 tisoč evrov, v sklade skladov pa 29 tisoč. Julija je bila slika precej drugačna. Takrat so delniški skladi kot edini imeli neto odlive (odteklo je za 126 tisoč več kot priteklo), prednjačili so mešani s skoraj tremi milijoni neto prilivov, obvezniški, skladi skladov in skladi denarnega trga pa so imeli četrt milijona prilivov.

Le odstotek v sklade denarnega trga

Delež upravljanih sredstev v delniških skladih znaša 62,9 odstotka vseh sredstev, ki jih upravljajo slovenski DZU, kar je tri odstotne točke manj kot ob izbruhu finančne krize pred dvema letoma. Še vedno pa za 24 odstotnih točk prehiteva delež v ameriških družbah za upravljanje. To kaže na to, da imajo slovenski vlagatelji v primerjavi z ameriškimi večji delež sredstev namenjenih varčevanju v skladih z bolj tveganimi naložbami.

Skladi denarnega trga, ki po podatkih Investment Company Institute (ICI) pomenijo 40 odstotkov vseh sredstev v ameriških vzajemnih skladih, so pri nas po zaslugi odlivov zdrsnili pod odstotek.

Mujdrica: Številni lovijo vrhove

Ne glede na to, da so gospodarski kazalci še vedno medli, napovedi ekonomistov previdne, so vlagatelji postali precej optimistični, mediji prav tako, vse skupaj pa se kaže v avgustovskih neto prilivih v sklade, podatke ATVP komentira finančni svetovalec Igor Mujdrica iz podjetja i-svetovanje. “Vlagatelji nikakor nočejo razumeti pomena posameznih oblik finančnih proizvodov.”

Prepričan sem, da so denarni skladi z uveljavitvijo krovnih skladov postali precejšnje parkirišče denarnih sredstev pred agresivnejšimi nadaljnjimi vlaganji,” razlaga Mujdrica avgustovske neto odlive iz skladov denarnega trga in največje neto prilive delniških skladov v poldrugem letu. Po njegovih izkušnjah je v Sloveniji zelo veliko špekulantskih vlagateljev, ki so prepričani, da lahko s pravilnimi vstopi oziroma izstopi premagujejo trge.

Američani največ v obvezniške

Podatki ICI kažejo, da so ameriški vlagatelji v štirih tednih do 2. septembra letos iz delniških vzajemnih skladov neto izplačali za poldrugo milijardo dolarjev sredstev. V mešane so vplačali 3,5 milijarde dolarjev, v obvezniške pa kar 44 milijard dolarjev. Celotna sredstva skladov denarnega trga so se najbolj zaradi neto odtoka znižala za 35 milijard dolarjev.

Objavljeno v časniku Finance, dne 15.9.2009

Sorodni prispevki

Zakaj ljudje sovražimo finančno načrtovanje?

Igor Mujdrica — Fri, 04 Sep 2009 10:38:54 +0000

Janez in Miha sta investirala enako količino denarja v delnice istih podjetij. Ob prebiranju časopisa v kavarni opazita, da delnice že nekaj časa strmo padajo.

Janez zaskrbljeno odloži časopis, zavrne natakaričino ponudbo po še eni skodelici kave in oddrvi na delo. Boji se, da se bo vrednost delnic še zniževala in da bo denar, ki ga je investiral, izgubil. Nemočen se sprašuje, zakaj je sploh poslušal nasvet sosedovega prijatelja, ki mu je priporočil nakup delnic.

Miha časopis mirno prebere do konca, popije še drugo skodelico kave in se počasi odpravi na delo. Čeprav vrednost delnic še vedno pada, ga to ne skrbi. Miha drugače plačuje iste račune kot Janez in oba imata zelo podobne mesečne prihodke. Vendar pa Miha razmišlja drugače – ve namreč, da vrednost delnic stalno raste in pada. Vsakdo bi lahko zaradi tega slabo spal in bil zaradi nihanj na trgu stalno zaskrbljen, a ne on. Nakup delnic mu je namreč predlagal njegov finančni svetovalec; res ni garancij, da se bodo vse investicije, ki jih je predlagal svetovalec stalno tudi povečevale, a Miha je s svetovalcem sodeloval dovolj dolgo, da sta poiskala investicije primerne njegovim finančnim ciljem.

Kako lahko tako podobna človeka, hkrati tako različno reagirata? Preprosto – Janez nima finančnega načrta, Miha ga ima.

Finančno načrtovanje… že besede same odvračajo veliko ljudi. Lažje je počistiti hladilnik ali okopati psa, kot sedeti za delovno mizo in pripravljati celovit finančni načrt.

Ljudje sovražimo finančno načrtovanje, ker se nam zdi, da je v to potrebno vložiti ogromno dela. Zdi se nam, da moramo v to vložiti čas, ki ga tako ali tako nimamo, da seštevamo številke, za katere menimo, da so brez pomena. Zdi se nam nesprejemljivo, da bi morali po napornem delovnem dnevu še celo noč trdo delati na finančnem načrtovanju.

Kdor pa se finančnega načrtovanja loteva sam, je ponavadi zaskrbljen, saj je kot Janez v naši zgodbi negotov zaradi odločitev, ki jih mora sprejemati samostojno.

Finančni načrt namreč ne sme biti pripravljen površno, kot je to napravil Janez. Na žalost pa tako živi večina, saj finančnemu načrtovanju ne posveča dovolj časa, vnaprej misleč, da je to pretežko in da je za to potrebno precej časa.

Vseeno pa velja – tudi če finančnega načrta nimate, imate v primeru da varčujete ali investirate še vedno nekakšnen načrt! Takšnega, ki vam lahko zaradi vaših zahtev, pritiskov življenja in nenazadnje nihanja delnic na trgu, povzroča precej nemirno življenje.

A ni potrebno, da je tako.

Kot pri Mihi v naši zgodbi, finančni načrt ne pomeni dodatnega dela…pomeni brezskrbnost! Nasprotno od tistega, kar večina ljudi misli, finančni načrt ne pomeni dodatnega vložka vašega časa… pomeni pridobitev dodatnega časa za stvari, ki jih dejansko želite delati.

Finančni načrt vam v pretresih, ki jih prinaša vsakdanje življenje, pomaga ostati odločen. Med drugim finančni načrt vključuje vodenje osebnega proračuna, različne oblike zavarovanj, varčevanj, investicij, vašo oporoko ipd.

Bolj kot pomanjkljiv načrt, je smiselno imeti pripravljen celovit in vnaprej izdelan načrt. Ne vzame veliko časa in vanj ni potrebno vložiti ogromno dela. Prihranil pa vam bo veliko skrbi.

In kako se tega lotiti? Najprej – okoli tega se ne trudite sami. Finančni načrt ni nekaj, kar bi morali pripravljati samostojno. Si poškodovan avto popravljate sami? Predvidevam, da se poslužujete strokovnjaka, ki je vešč v popravilu vašega vozila.

Tudi luknje v zobu si verjetno ne “zakrpate” sami – strokovno zobno nego prepuščate strokovnjaku. Seveda pa z umivanjem zob vsak dan dodatno preventivno skrbite za njih, redni pregledi pri zobozdravniku pa so skoraj rutinski. Vaš trud in trud zobozdravnika namreč v veliki meri pripomoreta, da se boste še dolgo smejali.

Enako je s finančnim načrtovanjem. Nekaj lastnega dela sicer morate vložiti, hkrati pa sodelovati s strokovno pomočjo s tega področja. Le tako boste imeli izdelan dobro premišljen finančni načrt, ki bo natančno ustrezal vašim potrebam. In kot v primeru zobozdravnika, bo poskrbljeno, da se boste lahko še dolgo časa smejali.

Igor Mujdrica

Sorodni prispevki

Kako naj prekinem/pretrgam življenjsko zavarovanje?

Klemen Kavčič — Thu, 03 Sep 2009 14:47:12 +0000

Vprašanje: Leta 2002 sem sklenila zavarovanje Safe life pri zavarovalnici Grawe in sicer z namenom varčevanja za pokojnino. Polica je sklenjena za 34 let z zavarovalno vsoto približno 30 tisoč evrov (raste dva odstotka na leto tako kot plačila). S prvim marcem lani je preteklo pet let, odkupna vrednost pa je približno 1.500 evrov. Medtem sem si tako pokojninsko varčevanje kot življenjsko zavarovanje že uredila drugače in sicer v Veliki Britaniji, kamor se bom kmalu preselila iz Rusije. Ali je smotrno odkupiti polico pri zavarovalnici Grawe čim prej ali je bolje počakati, da mine deset let pri znižanih mesečnih vplačilih (oziroma nespremenjenih), ali pa je morda najbolje počakati do izteka police, dobo pa skrajšati na 25 let

Odgovor: Na splošno so odkupi, pretrganja in kapitalizacije zavarovalnih pogodb z vključenim varčevanjem za stranke neugodni, vendar je vaš položaj nekoliko drugačen. Živite in delate v Rusiji, letos se boste preselili v Veliko Britanijo, kjer ste si že uredili samostojno življenjsko zavarovanje brez varčevanja. Nezgodno zavarovanje imate za zdaj vključeno le na polici klasičnega življenjskega zavarovanja, ki ste ga pred leti sklenili v Sloveniji z namenom varčevanja za pokojnino. Če police ne boste spreminjali, boste ob izteku (leta 2036) prejeli zajamčenih 30 tisoč evrov in določen pripisan delež dobička. Vendar bo realna kupna moč teh sredstev takrat občutno manjša od današnjih 30 tisoč evrov. Razlog je v inflaciji oziroma v dejstvu, da donos klasičnih življenjskih zavarovanj ne dosega stopnje inflacije. Pravite, da se vam premija vsako leto zviša za dva odstotka, vendar je bila inflacija vsa leta do zdaj višja. Torej tudi letno višanje premije (indeksacija) v vašem primeru ni rešitev, saj bo tako posledično vse več denarnih sredstev izgubljalo vrednost (do vaše upokojitve oziroma do izteka police je še 28 let, zato je to še toliko bolj pomembno). Povečevanje zneska varčevanja v skladu z inflacijo je smiselno le v tistih primerih, ko lahko že s samo naložbo premagujete rast cen – primer tovrstne naložbe so na primer delnice, vzajemni skladi ali pa naložbena življenjska zavarovanja. Ta so tudi dosti bolj prilagodljiva od vaše police tako glede sprememb naložb, morebitnih izplačil in podobno. Ob morebitnem odkupu klasične police bi prejeli okoli 1.500 evrov, ki jih lahko porabite ali pa znova naložite in poskušate nadoknaditi “izgubljeno” – ne pozabite pa, da ste bili skoraj šest let zavarovani. Vprašanje je, ali ste ta čas življenjsko zavarovanje zares tudi potrebovali oziroma ali je bil kdo odvisen od vaših prihodkov. Če boste polico obdržali in nehali plačevati premije oziroma če boste polico kapitalizirali, bo vrednost police približno dvakrat višja od odkupne vrednosti, vendar boste sredstva prejeli šele ob izteku pogodbe leta 2036. Spet je pomembna realna kupna moč izplačila, ki bo zaradi inflacije gotovo precej manjša, kot morda pričakujete. V obeh primerih boste lahko dosedanji mesečni znesek plemenitili drugače. In to je v vašem primeru bolj pomembno od tega, kar se je dogajalo do zdaj. V skoraj 30 letih lahko vseeno poskrbite za dodatno pokojnino, saj je bil to razlog, da ste življenjsko zavarovanje sploh sklenili. Tako zavarovanja sklepa veliko posameznikov, vseeno pa je treba vedeti, da zavarovanje ni varčevanje. Zavarovanje sklenite le, če ga potrebujete, sicer se vam lahko zgodi, da boste privarčevali manj, kot ste pričakovali, pa naj gre za klasična ali pa naložbena življenjska zavarovanja. Ob odkupu zavarovanja pred potekom desetih let bi morali plačati še 6,5-odstotni davek na zavarovalne posle. To pomeni, da bi vam zavarovalnica od izplačila odštela še 6,5 odstotka na vse do takrat vplačane premije. Če upoštevam plačilo davka na zavarovalne posle, je za vas zanimiva tudi možnost znižanja premije na minimum oziroma na 20 evrov in šele nato odkup zavarovanja v letu 2012. Tudi v tem primeru bo izplačilo manjše od vplačil, a je spet bolj pomembno, kako boste plemenitili tisti del premije, ki se vam bo sprostil že zdaj. Priporočam, da v prihodnje izbirate takšne finančne produkte, ki jih bo mogoče po potrebi spreminjati in prilagajati, odvisno od vaših življenjskih razmer in finančnih ciljev. Zato je smiselno, da si uredite (podobno kot samostojno življenjsko zavarovanje v Veliki Britaniji) tudi ustrezno zavarovanje za primer trajne nezmožnosti za delo – če je le mogoče, izberite samostojno nezgodno zavarovanje.

Klemen Kavčič

Potrebujete neobvezen in strokoven pregled oziroma drugo mnenje okoli (ne)ustreznosti vaših obstoječih zavarovalnih polic? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen dne 23.1.08 v reviji Moje finance.

Sorodni prispevki

[Lov za resnico] Albanski certifikati – enkratna priložnost za zaslužek ali nov špekulativni balonček?

i-svetovanje d.o.o. — Tue, 18 Aug 2009 15:27:40 +0000

Ker se med Slovenci zadnje čase veliko govori o super donosnih naložbah v albanske privatizacijske certifikate, smo se odpravili na lov za resnico. Privatizacija v Albaniji se vleče že 14 let, medtem so se menjavale leve in desne vlade, vendar se je od privatizacijskih obljub uresničilo le malo. Tudi po nedavnih volitvah Albanci niso preveč optimistični. Zato se pojavljajo številni dvomi o tem, ali gre res za enkratno priložnost za zaslužek ali nov špekulativni balonček, kot ustvarjen za naivne slovenske vlagatelje, ki po njem precej povprašujejo. Tudi našega bralca denimo mika, da bi denar vložil v te certifikate. Pripravljenih ima sto tisoč evrov. Sprašuje, kakšne donose lahko pričakuje, kje lahko certifikate kupi in za koliko. Mimogrede, pri nas se ti certifikati na sivem trgu preprodajajo občutno dražje kot v Albaniji…

Članek je bil objavljen v reviji Moje finance (julij/avgust 2009). Mnenja okoli tematike smo prispevali tudi v podjetju i-svetovanje d.o.o.. Članek je v celoti na voljo preko spodnje spletne povezave v Adobe .pdf formatu (360 KB):

→ http://www.i-svetovanje.com/albanskicertifikati/

Sorodni prispevki

Zaščiti, varčuj, investiraj – pomembnost zaporedja elementov in premoženjske piramide pri načrtovanju osebnih financ

Boris Škaper — Fri, 20 Feb 2009 11:05:28 +0000

Zaščiti, varčuj, investiraj – tako pravi Boris Škaper, finančni svetovalec družbe i-svetovanje d.o.o., pri čemer poudarja, da redkokateri vlagatelj upošteva te tri osnovne korake. Večina se je šla zelo nevarne igrice, toda dokler so vrednosti rasle, je bilo vse v najlepšem redu. Po lanskih padcih in v letošnjem mrtvilu pa so nekateri ostali brez vsega premoženja. To se ne bi zgodilo, če bi se v naložbene vode podali premišljeno in upoštevali vidike osebnih financ.

(intervju je bil objavljen v reviji Mag, na računalnik ga lahko prenesete tukaj)

Ali ljudje pri vodenju financ najprej sploh naredijo načrt, pri čemer razdelijo premoženje na več naložb in s tem razpršijo tveganje?
Pogosto se ljudje »zaljubijo« v eno samo naložbo kot so bile v preteklem obdobju npr. delnice Krke ali pa zemlja oziroma nepremičnine. Prepričani so, da bo vrednost naložbe vedno samo rasla. Seveda se s takšnim načinom veliko bolj tvegajo, kot če bi premoženje razpršili preudarno razpršili v različne naložbene oblike.

Kako so prebivalci svoje premoženje vlagali v obdobju visokih rasti na borzah?
Neizkušeni ali nepoučeni vlagatelji so najpogosteje vlagali v slovenske delnice, v »balkanske« in druge bolj tvegane investicijske sklade. Zaradi iskanja vročih zgodb je marsikdo premajhno pozornost namenil obvladovanju tveganj oziroma razpšitvi. Tako ima povprečen slovenski vlagatelj večino svojega premoženja v delniških skladih, le malo pa v mešanih ali celo obvezniških.

Kakšen pa je odnos do tveganja sedaj, ko razmere še zdaleč niso rožnate?
Spet opažamo čustveno odzivanje, sploh pri tistih vlagateljih, ki so šele zdaj občutili, kaj pomeni sprejemati naložbena tveganja. Gotovo bodo nekateri za vedno zapustili kapitalske trge, namesto da bi se iz napak učili in si začrtali jasne finančne cilje, podkrepljene s celovitim finančnim načrtom. Na drugi strani so seveda tudi vlagatelji, ki to razumejo in so se že na začetku investiranja zavedali, kako pomembno je biti pripravljen na razmere, kakršne so danes na kapitalskih trgih. Ti vedo, da ni vedno vse rožnato in da bodo samo z znanjem, varčevanjem, predvsem pa racionalnim vedenjem svoje premoženje povečevali skladno s svojimi jasno zastavljenimi finančnimi cilji.

Kako vi definirate premoženjsko piramido?
Namenjena je temu, da nas v vsakem trenutku opozarja, ali imamo svoja denarna sredstva preudarno razporejena v različne naložbene oblike. Tako kot pri prehranski piramidi, po kateri je treba uživati največ izdelkov iz žit, sadja in zelenjave ter nekoliko manj mesa in mlečnih izdelkov, je smiselno imeti največ svojih prihrankov v naložbah z nizkim in srednjim tveganjem. In tako kot ni priporočljivo zaužiti veliko maščob in sladkorjev, tudi večine prihrankov ne bi smeli dati v zelo tvegane naložbe.

Katere elemente je treba upoštevati pri gradnji osebnega naložbenega portfelja?
Kdor premoženjsko piramido jemlje resno, ve, da je osebne dohodke treba najprej zaščititi. V poštev pridejo različne oblike zavarovalniških proizvodov, seveda odvisno od razmer in posameznikovih potreb. Šele nato se začne denar usmerjati naprej v konservativnejše varčevalne proizvode namenjenea denarne rezerve, ki služi zgolj za potrebe morebitne nepričakovane izgube delovnega mesta zaradi za nepričakovano izgubo delovnega mesta ali bolezen. Šele ko je v denarni rezervi dovolj sredstev, se vzpenjamo naprej po lestvici, do dela premoženjske piramide, kjer smo pripravljeni na višje stopnje tveganja pri investicijskih proizvodih. Tu je seveda treba pripraviti poglobljen in celovit finančni načrt. Žal večina pozabi predvsem na prve korake oziroma preskakuje na področja, na katera še ni pripravljena. Prav temu lahko pripišemo glavni razlog za še slabšo čustveno odzivnosti množic, ko na kapitalskih trgih tudi po nekaj let ni vse samo rožnato.

Je na slovenskem finančnem trgu dovolj produktov, da lahko pokrijejo portfelj od najmanj do najbolj tveganih naložb?
Slovenci še nismo zreli za vse investicijske produkte in velika tveganja, ki jih prinašajo. V Evropski uniji smo najbolj pogumni. Marsikateri naložbeni portfelj je bil sestavljen preveč tvegano, večina pa ni upoštevala premoženjske piramide. Zaradi tega ima danes prenekateri Slovenec hude izgube. Številni so ostali brez vsega, saj je bilo moderno kupovati tvegane vrednostne papirje s posojili. Večina v denarni rezervi nima vsaj nekaj mesečnih plač, če že imajo kaj privarčevanega, je denar v skladih ali v delnicah. Ogromno ljudi ni zaščitenih pred izgubo prihodkov, ne glede na to da imajo sklenjena različna zavarovanja.

Sorodni prispevki

Borzni trgi si vedno opomorejo prej kot to ugotovijo pretreseni vlagatelji

i-svetovanje d.o.o. — Mon, 05 Jan 2009 15:46:07 +0000

V zadnjem obdobju se na finančnih trgih dogajajo stvari, ki se teoretično ne bi smele. Z ameriškimi državnimi kratkoročnimi menicami se trguje po tečajih, ki prinašajo negativno donosnost. Obrestne mere centralnih bank se približujejo ničelnim. Čudne stvari se dogajajo tudi s ceno nafte. Njena cena za dobavo v januarju 2009 je za 34% nižja od cene za dobavo v januarju 2010. Običajna razlika med cenama je v normalnih razmerah okoli 2,5%. Z bančnimi dolgovi in z obveznicami se trguje z velikimi diskonti, tako velikimi, da jih finančniki ne pomnimo. Razlike med pasivnimi in aktivnimi bančnimi obrestnimi merami so astronomske in razsežnostim krize primerne. In še bi lahko naštevali.