Kako bolje upravljati z osebnimi financami

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 1.februar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Wed, 03 Feb 2010 01:04:58 +0000

• V zadnjih petih trgovalnih dneh se je osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 gibal na tedenski ravni pozitivno, saj je teden zaključil 0,16 % v plusu. Četrtkovo trgovanje je zaključil pri 4.127,65 indeksnih točkah. Indeks SBI TOP pa je izgubil 0,12 % vrednosti in je trgovanje končal pri 1.001,90 indeksnih točkah.

• Delničarji investicijske družbe Krona Senior bodo na skupščini, ki je napovedana za 1. marec, odločali o preoblikovanju v vzajemni sklad Senior. Delnica Krone Seniorja trenutno kotira pri okoli 89 % čiste vrednosti sredstev, kar pomeni, da se bo premoženje delničarjev ob preoblikovanju (ob upoštevanju trenutnih vrednosti) povečalo za okoli 13 %. Največja naložba Krone Senior so delnice Krke, ki jim sledijo obveznice Slovenske odškodninske družbe. V obveznicah, depozitih ter denarnih sredstvih ima Krona Senior sicer vloženih okoli 47 % vseh sredstev. Preoblikovanje bi naj bilo končano letos jeseni, saj je Krona Senior praktično že prilagodila svoj portfelj pravilom, ki veljajo za vzajemne sklade.

• Gorenje je v objavljenem strateškem načrtu skupine za obdobje 2010 do 2013 zapisalo, da bodo čez tri leta njihovi prihodki od prodaje narasli na skoraj EUR 1,5 mlrd, kar je za petino več kot naj bi znašali letošnji in za 30 % več kot lani. Cilje bi naj dosegli s pospeševanjem prodaje izdelkov in storitev v visokih cenovnih razredih in z visokimi maržami predvsem na področju ustvarjanja izvirnih, tehnično dovršenih, vrhunsko oblikovanih in uporabnikom ter okolju prijaznih izdelkov za dom. Gorenje danes proda pod lastno blagovno znamko, katere vrednost neodvisni dunajski inštitut European Brand Institute ocenjuje na EUR 458 mio, 85 % izdelkov. Sicer pa je Gorenje najbolj mednarodno usmerjeno slovensko podjetje, saj skoraj 95 % vseh prihodkov ustvari izven slovenskih meja.

• Gospodarska klima v Sloveniji se je januarja po ugotovitvah državnega statističnega urada izboljšala. Desezonirana vrednost kazalca gospodarske klime je bila v tem mesecu za štiri odstotne točke višja kot v decembru, glede na lanski januar pa je bila višja za 17 odstotnih točk. Na zvišanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem večje zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Vrednost kazalca gospodarske klime je bila sicer glede na dolgoletno povprečje januarja nižja za 14 odstotnih točk.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Borze VP v JV Evropi 1.februar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Wed, 03 Feb 2010 00:43:13 +0000

• V zadnjih petih trgovalnih dnevih smo na balkanskih borzah vrednostnih papirjev spremljali dokaj pozitivno vzdušje. Le na banjaluški borzi vrednostnih papirjev so vsi trije borzni inkdesi izgubljali na svojih vrednostih. Indeks Republike Srbske BIRS je izgubil 0,32%, indeks privatizacijskih skladov FIRS je izgubil 2,88%, indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 pa je izgubil 1,46% svoje vrednosti. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je osrednji borzni indeks SASX-10 pridobil 2,49% indeks privatizacijskih skladov BIFX pa je ostal skoraj nespremenjen. Na Hrvaškem so vlagatelji zvišali vrednost borznega indeksa CROBEX za 1,14% na beograjski borzi vrednostnih papirjev pa je indeks BELEX v zadnjih petih trgovalnih dnevih pridobil 0,77% svoje vrednosti.

• Vodilni možje iz največjega bosanskega farmacevta Bosnalijeka so sporočili, da so v lanskem letu ustvarili za 11% večji čisti dobiček v primerjavi z letom 2008. Dober rezultat naj bi bil predvsem posledica dobre poslovne strategije, notranjih prihrankov ter racionalizacije poslovnih procesov. V skupnih prihodkih se 37% le-teh nanaša na tuja tržišča, kar je po besedah managementa dokaz večletne strateške orientacije na tuje trge. V letu 2010 želijo povečati skupne prihodke od prodaje za 3% na KM 110 mio, od teh pa naj bi bilo 42% na podlagi izvoza na tuje trge.

• Po preliminarnih poslovnih rezultatih je telekomunikacijsko podjetje Telkom Srpske v letu 2009 povečalo skupne prihodke za približno 4% v primerjavi z lanskim letom, ko so znašali KM 475,4 mio. Prihodki od redne dejavnosti so sicer porasli za 3%. Največ je k rasti prihodkov prispeval segment internetnih storitev ter mobilne telefonije.

• Po podatkih Centralne banke Bosne in Hercegovine je skupna zadolženost vseh domačih institucionalnih sektorjev pri bosanskih bankah konec leta 2009 znašala KM 14,1 mlrd. Od tega je bilo dolgoročnih kreditov KM 10,4 mlrd, kratkoročna zadolženost pa je znašala KM 3,7 mlrd. Skupna zadolženost prebivalstva pa je konec leta 2009 znašala približno KM 6,3 mlr. V lanskem letu je prišlo do povečanja slabih kreditov oz. tistih kreidtov, ki se težko odplačujejo ali se sploh ne. V prvih treh četrtletjih se takšni nekvalitetni krediti predstavljali 4,8% vseh kreditov.

• Na Hrvaškem trenutno posluje 17 operaterjev fiksne telefonije. Največji med njimi je nekdanje državno podjetje Hrvatski telekom, sedijo pa mu Optima telekom, Metronet ter H1 Telekom. Po podatkih hrvaške agencije za pošto in elektronske komunikacije po številu uporabnikov Hrvatski telekom pokriva kar 70% tržišča fiksne telefonije.

• Po ocenah Svetovne banke ter Direkcije za ekonomsko planiranje naj bi se število siromašnih ljudi v BiH v letu 2010 povečalo za 2%. V kategorijo siromašnih oz. tistih prebivalcev, ki so na robu preživetja se uvrščajo tisti, ki imajo mesečno na voljo manj kot KM 64 oz. manj kot EUR 33,2. V letu 2009 je bruto družbeni produkt v BiH upadel za 3% , v letošnjem letu pa se pričakuje ponoven upad med 3,5% – 4%.

• Po podatkih analitikov ING Bank of Romania bo romunska centralna banka pustila ključno obrestno mero v letošnjem letu nad 6%, saj so že četrto leto zapored zabeležili inflacijo, ki je bila višja od ciljne. V lanskem letu je infalcija znašala 4,7%, kar je za 0,2% več kot je ciljnja stopnja inflacije romunske centralne banke.

• V Rusiji je bilo v lanskem letu na iniciativo državnega tožilstva zamenjanih približno 1.000 direktorjev družb, zaradi neizplačanih plač delavcem. Po podatkih vrhovnega tožilstva je bilo 32.000 vodstvenih delavcev administrativno kaznovano zaradi nespoštovanja zakona o plačah.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Drugi tuji trgi 1.februar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Wed, 03 Feb 2010 00:37:14 +0000

• Ameriški proizvajalec računalniške opreme ter zabavne elektronike Apple je v zadnjeh treh mesecih preteklega leta ustvaril USD 3,38 mlrd čistega dobička kar je za polovico več kot v enakem obdonju leto prej. Prihodki so bili večji za približno tretjino in so znašali USD 15,68 mlrd.

• Spletni gigant Yahoo je objavil poslovne rezultate za zadnje četrtletje preteklega leta. Ustvarili so USD 153 mio čistega dobička ali USD 0,11 na delnico. V enakem obdobju leta 2008 so sicer poslovali z izgubo v višini USD 303 mio.

• Zaupanje med ameriškimi potrošniki je v mesecu januarju naraslo na najvišji nivo od septembra 2008. The Conference Board’s confidence indeks je narasel na vrednost 55,9, medtem ko so analitiki v povprečju pričakovali vrednost 53,5 indeksnih točk.

• Cene kupljenih stanovanjskih hiš so se mesecu novembru v ZDA zvišale za 0,7%, potem ko so se v mesecu oktobru zvišale za 0,4%.

• Nemško podjetje Siemens je objavilo rezultate poslovanja v zadnjem četrtletju lanskega leta. V tem obdobju so ustvarili EUR 1,5 mlrd čistega dobička oziroma 24% več kot v enakem obdobju leta leta 2008. Prihodki so sicer bili nižji za približno 12%, oziroma za EUR 17,4 mlrd. V novem poslovnem letu pričakujejo skupno med EUR 6 in 6,6 mlrd čistega dobička.

• Velika Britanija je formalno izšla iz recesije, saj se je njen bruto družbeni produkt v zadnjem četrtletju lanskega leta okrepil za 0,1 v primerjavi z tretjim četrtletjem lanskega leta. Analitiki so sicer pričakovali dvig BDP-ja za 0,4%. Na letni ravni se je britanski BPD skrčil za 3,2%.

• Zaradi ekstremnega upada naročil v januarju so se pri italijanskem proizvajalcu avtomobilov Fiat odločili za bodo v februarju za dva tedna ustavili proizvodnjo v vseh obratih v Italiji.

• Banco Bradesco, druga največja brazilska banka po tržni kapitalizaciji, je sporočila da so v zadnjem četrtletju lanskega leta ustvarili za 36% večji čisti dobiček v primerjavi z enakim
obdobjem leta 2008.

• Indijska centralna banka je zvišala razmerje gotovine v celotnih rezervah države iz 5% na 5,75%, kar je za več kot so analitiki v povprečju pričakovali. Banka je sicer pustila ključno obrestno mero nespremenjeno. Indijsko gospodarstvo je sicer v fiskalnem letu 2009, ki se začne z mesecem marcem zraslo za 6,7%.

• Japonska industrijska proizvodnja je v mesecu decembru zrasla za 2,2%, medtem ko se je nezaposlenost znižala za 5,1%.

• McDonald’s, največja veriga restavracij namerava v letu 2010 povečati svoje investicije na Kitajskem za 25%, veliko pa si obetajo od možnosti brezplačne uporabe interneta, kar naj bi privabilo veliko kitajskih prebivalcev v njihove restavracije.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Devizni trg 1.februar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Tue, 02 Feb 2010 16:32:06 +0000

• Tudi v tem tednu smo na deviznih trgih videli močno krepitev dolarja, ki pa je bolje rečeno posledica šibkega evra, kot pa kakšne bistvene spremembe v ameriški ekonomiji, ki bi bila kriva za takšen skok dolarja. Par EUR/USD se je tako iz nivoja 1,42 spustil vse do 1,3910, kar je za mnoge veliko presenečenje, saj so analitiki napovedovali, da bo vsaj pri 1,40 oblikovana kakšna močnejša podpora. Pa se to ni zgodilo in dolar je brez večjih težav nadaljeval svoj pohod navzgor in se ustavil na nivojih iz poletja 2009. Dejstvo je, da je situacija v ZDA še vedno slaba, na drugi strani pa se nič bolje ne godi evropskemu gospodarstvu, ki ga je skoraj »uničila« Grčija. Nemško gospodarstvo, ki je najpomembnejše za Evropo pa prav tako ne daje želenih rezultatov, kljub temu, da je IFO indeks sicer znašal 95,8 in je boljši od pričakovanj pri 95,2. Svoje je nato dodal še ameriški predsednik Obama, ki je v svojem demagoškem govoru dejal, da se ZDA ne bodo predale in da so na pravi poti. Svoje je nato dodala še informacije, da naj bi FED do poletja dvignil ključno obrestno mero, kar je bilo dovolj za zadnji porast dolarja. Analitiki sicer napovedujejo, da naj bi se izoblikovale podpore in da je možnost ponovnega dviga preko 1,40. Šele doseg nivoja 1,43, naj bi par vrnil v trend padca dolarja, kdaj pa se bo to zgodilo, pa je seveda nemogoče napovedati. Evru včeraj ni pomagal niti podatek o povečanem javnem dolgu ZDA, ta sedaj znaša že 14.300 milijard dolarjev, kar pa niti ni tako čudno, saj so dobra protiutež vedno bolj zadolžene evropske države. Najpomembnejši ameriški podatki so včeraj razočarali vlagatelje. Povečala se je brezposelnost, upadla so trajna naročila, prav tako pa se manjšajo zaslužki tehnoloških podjetij. Očitno pa je večina senata zadovoljna z delom guvernerja FED-a, Bernanka, ta je namreč včeraj s kar 70% glasov za dobil nov mandat. Danes bosta gibanje tečaja krojila predvsem podatka o evropski brezposelnosti in ameriški BDP za zadnje četrtletje preteklega leta.

• EUR/CHF je prav tako sledil padcu evra in posledično smo tako videli krepitev franka, ki se je ustavila pri nivoju 1,4665. Par je svoje gibanje pričel pri 1,4750 in kljub temu, da omenjen padec ni prevelik, pa gre za konstantno rast švicarske valute. Zadeva še najbolj boli najemnike kreditov v švicarskih frankih, ki se sprašujejo, kdaj bo trenda konec. Ob omenjenem padcu evra je to skoraj nemogoče napovedovati, par pa se tako že spogleduje z nivoji okoli 1,45. Dejstvo je, da se je CHF okrepil na nivoje iz konca leta 2002 in zato bo potrebno kar nekaj časa, da bi videli ponovitev padajočega trenda. Krepitev franka je najbolj vezana na gibanje evra, saj v Švici ni bilo objavljenih nobenih pomembnih ekonomskih podatkov.

• EUR/GBP se je gibal med 0,88 in 0,86, ki pa je še zadržal krepitev funta v zadnjem tednu. Podobno kot za vse valute velja, da je tudi funt pridobil na račun padajočega evra, saj tudi v Angliji ni gospodarska situacija rožnata, ampak ravno obratno. Recesija še traja, kljub temu, da smo videli »otoplitev« pri objavi BDP na Otoku, ki je v zadnjem četrtletju zabeležil celo 0,1% porast. Skoraj zanemarljiv podatek, vendar nekateri analitiki v njem vidijo otoplitev, sploh glede na zadnjo negativno objavo pri 0,2%. Par EUR/GBP je tako brez večjih težav prebil nivo 0,87 in se ustavil malo nad 0,86, ki (še) ni dovolil preboja nižje in nadaljevanja krepitve funta. Par se trenutno nahaja pri 0,8640, ob nadaljevanju padca evra pa lahko pričakujemo tudi padec pod 0,86 in hitro spogledovanje z 0,85. GBP/USD je posledično skakal v eno ali drugo smer ter ostal ujet med 1,6270 in 1,6095, trenutno pa se nahaja pri 1,6150.

• Cena nafte se je v tem tednu umirila in ostala na nivoju nad 70 dolarji za sodček. Tako je trg že skoraj pozabil na govorice, da bo sodček kmalu vreden 100 ali celo več dolarjev, je zdaj na trgu črnega zlata relativno mirno. Cena severnomorske nafte brent je tako gibala med 77 in 72 dolarji, krepitev dolarja pa je bila glavni krivec za padec cene. Trenutno je cena brenta oblikovana pri 71,95 dolarjih.

• Podobno zgodbo vidimo tudi pri zlatu, saj se je rast cene unče končala s padanjem dolarja v zadnjih tednih. Padec cena unče je bil tako v zadnjem tednu skoraj identičen konstantni krepitvi dolarja. Unča je teden pričela pri 1105 dolarjih, nato pa smo videli padec do 1070 dolarjev in trenutno je cena oblikovana pri 1080 dolarjih.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 25.januar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Mon, 25 Jan 2010 13:22:44 +0000

• V zadnjih petih trgovalnih dneh se je osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 gibal na tedenski ravni negativno, saj je teden zaključil 1,24 % v minusu. Četrtkovo trgovanje je zaključil pri 4.121,09 indeksnih točkah. Indeks SBI TOP pa je izgubil 0,76 % vrednosti in je trgovanje končal pri 1.003,12 indeksnih točkah.

• Novomeška farmacevtska skupina Krka je lani ustvarila za EUR 951 mio prihodkov, EUR 1 mio več kot predlani, na ravni družbe pa so prihodki dosegli EUR 850 mio, kar je za 3 % več kot predlani. Čisti dobiček je na ravni družbe znašal EUR 170 mio, na ravni skupine pa bo dobiček še za nekaj milijonov evrov višji. Kot je na četrtkovi novinarski konferenci v Novem mestu povedal predsednik uprave Jože Colarič, se je prihodek na ravni skupine zvišal za 3 %, dobiček pa za 6 %. Najbolj se je prodaja zvišala v regiji Srednja Evropa, in sicer za 6 %, za 1 % se je zvišala prodaja v Sloveniji, na trgih regije Zahodna Evropa in čezmorski trgi pa je bila prodaja enaka predlanski. Za 5 % se je znižala prodaja v regiji Jugovzhodna Evropa, v regiji Vzhodna Evropa pa za 4 %.

• Družbe NFD Holding, Maksima Invest, Finetol in Daimond so od družbe Maksima Holding dobile tožbe, slednja pa od vseh štirih družb skupaj zahteva EUR 2,03 mio. Kot so družbe objavile na spletnih straneh Ljubljanske borze, tožeča stranka od njih zahteva vračilo plačanega nadomestila zaradi neizpolnitve pogodbeno dogovorjene obveznosti. Te družbe so aprila predlani z Maksimo Holding sklenila pogodbo o izvajanju finančnega inženiringa, na podlagi katere bi Maksima Holding od omenjenih družb odkupila 1.267.153 delnic družbe Istrabenz po ceni EUR 102,50 za delnico oz. skupno za slabih EUR 130 mio.

• Skupina Petrol bi naj imela letos EUR 2,5 milijarde čistih prihodkov, a pod pogojem, da država do konca decembra ne bo dvigovala trošarin. Če bo obveljal predlog o dvigu, ki ga je vlada na začetku januarja vložila v proceduro, bo Petrolov promet za 15 % manjši od načrtovanega, načrtovani čisti dobiček v višini EUR 43 mio pa bo za polovico manjši, je poudaril predsednik uprave Petrola. V Petrolu sicer načrtujejo, da bodo letos na ravni skupine prodali 122.000 ton utekočinjenega naftnega in zemeljskega plina ter tehničnih plinov, kar je 5 % več od ocene za leto 2009. Ob tem naj bi prodali 2,23 milijona ton proizvodov iz nafte, kar pa je 3 % več od ocene za lansko leto.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Borze VP v JV Evropi 25.januar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Mon, 25 Jan 2010 13:17:36 +0000

• Zadnjih pet trgovalnih dni je večina borznih indeksov na balkanu zgubila na svojih vrednostih. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je borzni indeks najlikvidnejših podjetij SASX-10 izgubil 0,19 % svoje vrednosti, medtem ko je indeks privatizacijskih skladov BIFX izgubil 0,3%. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je ob skromnem prometu indeks Republike Srbske BIRS izgubil 0,19%, indeks banjaluških privatizacijskih skladov FIRS pa 2,09%. Indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 pa je tokrat izgubil 1,31% svoje vrednosti. Pozitivno so vlagatelji bili razpoloženi na zagrebški borzi vrednostnih papirjev kjer je osrednji hrvaški borzni indeks CROBEX pridobil 1,31 %, medtem ko je beograjski borzni indeks BELEX15 v zadnjih petih trgovalnih dnevih izgubil 0,12% svoje vrednosti.

• Rast industrijske proizvodnje v Republiki Srbski decembra lani je bila za 32,7% večja kot povprečna mesečna rast v letu 2008, medtem ko je v Federaciji BiHv enakem obdobju bila rast industrijske proizvodnje nižja za 7,6%. Samo v lanskem letu je proizvodnja v Republiki Srbski narasla za 19%, medtem ko je v FbiH upadala za 11,6%.

• Marko Mantovanelli, ki je odgovoren za BiH pri Svetovni banki je zagrozil, da bi lahko kredit v višini EUR 100 mio, ki je rezerviran za BiH razporedili drugim državam, če BiH v mesecu januarju in februarju ne bo izpolnila vseh zahtev Svetovne banke glede odobritve tega posojila. Zahteve, se v glavnem nanašajo na sprejetje določenih zakonskih reform, ki jih od BiH zahteva predvsem Mednarodni monetarni sklad.

• Po podatkih hrvaške finančne agencije FIMA so konec novembra 2009 skupne neplačane obveznosti hrvaških podjetij dosegle HRK 20,75 mlrd, dolg prebivalstva pa je znašal približno HRK 5 mlrd. Gre za največjo likvidnostno krizo v zadnjih 10 letih na hrvaškem. V novembru je sicer na hrvaškem bilo 26.000 insolventnih podjetij.

• Po podatkih hrvaškega državnega zavoda za statistiko je v mesecu decembru industrijska proizvodnja na Hrvaškem upadla že 15 mesec zapored. V zadnjem mesecu preteklega leta je tako bila industrijska proizvodnja za 5,8% nižja kot v mesecu decembru leta 2008. Največ so k padcu industrijske proizvodnje v decembru prispevala segmenta netrajnih dobrin (-7,6%) ter kapitalskih produktov (-6,1%).

• Hrvaška družba Magma je objavila nerevidirane konsolidirane poslovne rezultate za lansko leto. Iz podatkov je razvidno, da je skupen prihodek lani zanšal HRK 848 mio, kar je za 14,3% manj kot v letu 2008. Najmanjši upad prihodkov je bil ustvarjen v prvem četrtletju lani, največ pa v tretjem četrtletju. V Magmi pričakujejo v letu 2010 popravek v gospodarstvu predvsem v segmentu potrošnje, kar bi lahko ugodno vplivalo na poslovanje podjetja.

• Hrvaška kupina Končar je v lanskem letu ustvarila skupne prihodke v višini HRK 2,7 mlrd kar je za 7% manj kot so jih ustvarili v letu 2008, čisti dobiček pa je znašal HRK 142,7.

• Zunanje trgovinski primanjkljaj Bosne in Hercegovine se je po ocenah analitikov v letu 2009 zmanjšal za približno 30%.

• Ruska centralna banka je začela z nakupi kanadskega dolarja zaradi razpšitve svojih valutnih rezerv. Zaradi večinskega deleža dolarja in evra želijo sedaj diverzificirati svoje rezerve z valutami tistih držav, ki so velike proizvajalke surovin. Ruske devizne rezerve so sicer tretje največje na svetu, saj so decembra znašale USD 439 mlrd in so bile enakovredno porazdeljene med ameriško in evropsko valuto.

• Bonitetna hiša Fitch Ratings je zvišala kreditno oceno Rusije iz negativnega v stabilno. Predstavnik Fitch-a je dejal, da ta ocena predstavlja oziroma odraža večje zaupanje v rusko finančno in gospodarsko sliko, k čemur so precej pripomogle višje cene surovin v lanskem letu in tudi pričakovanja ohranitve teh nivojev
vnaprej.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Drugi tuji trgi 25.januar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Mon, 25 Jan 2010 13:11:23 +0000

• Iz ameriške banke Bank of America so sporočili, da so v zadnjem četrtletju preteklega leta ustvarili USD 5,2 mlrd izgube kar je predvsem posledica odplačevanja posojil državi, ter nezmožnost odplačevanja kreditov državljanov zaradi velike brezposelnosti. Banka je v zadnjem četrtletju 2009 vrnila državi USD 45 mlrd ki ga je dobila na podlagi t.i. TARP programa. To posojilo je banko stalo USD 4 mlrd, brez tega stroška pa bi banka v zadnjem četrtletju leta 2009 ustvarila le USD 194 mio izgube.

• Ameriški tehnološki gigant IBM je sporočil, da so v zadnjem četrtletju lanskega leta ustvarili čisti dobiček v višini USD 4,8 mlrd oziroma USD 3,59 na delnico kar predstavlja 9% rast v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008. Prihodki v zadnjem četrtletju so bili višji za 1 % in so znašali USD 27,2 mlrd. Investitorji pa so bili razočarani predvsem zaradi upada prihodkov iz naslova podjetniških storitev, ki ji ponuja IBM. Za letošnje leto so v podjetju sicer napovedali, da bodo ustvarili dobiček na delnico v višini USD11.

• Rast storitvenega in proizvodnega sektorja se je v območju evra v januarju upočasnila. PMI Composite indeks je upadel na 53,6 indeksne točke, medtem ko je mesec prej znašal 54,4 indeksnih točk. Analitiki so v povprečju pričakovali minimalen upad za 0,2 indeksne točke.

• Indeks ZEW oz. indeks investicijskega zaupanja v Nemčiji, ki meri 6 mesečna pričakovanja analitikov in investirojev glede ekonomske slike, je mesecu januarju upadel iz 50,4 na 47,2 indeksnih točk. To je že četrto zaporedno mesečno znižanje vrednosti omenjenega indeksa.

• Delnice TomTom-a, proizvajalca navigacijskih sistemov, so v četrtek po objavi novice s strani Nokie, da bodo uporabnikom omogočali brezplačne navigacijske storitve upadle za 15%. Razlog za upad je tudi uvrstitetv omenjenih delnic med najmanj priljubljene evropkse delnice s strani anlitikov Bank of America.

• Kitajski bruto družbeni proizvod se je v zadnjem četrtletju lanskega leta povečal kar za 10,7% an letni ravni, medtem ko je v celotnem letu zrasel za 8,7%. Inflacija na Kitajskem je na letni ravni znašala 3%. V mesecu decembru se je prodaja na drobno okrepila za 17,5%, industrijska proizviodnja pa za 18,5% na letni ravni.

• Japonski proizvajalec avtomobilov Toyota Motor namerava v letu 2011 dvakratno povečanje proizvodnje hibridnih vozil, kar bi pomenilo 1 mio proizvedenih avtomobolov na hibridni pogon. Prav tako želijo razširiti ponudbo hibridnih vozil z desetimi novimi modeli v naslednjih nekaj letih. V lanskem letu so proizvedli približno 500.000 hibridnih vozil, kar je 8% skupne proizvodnje avtomoboliov tega podjetja.

• Volkswagen je dokončno postal največji lastnik japonskega Suzukija, potem ko so odkupili 19,9% delnic od privatnih delničarjev.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Devizni trg 25.januar 2010

i-svetovanje d.o.o. — Mon, 25 Jan 2010 13:01:49 +0000

• Trgovanje z valutnim parom EUR/USD je pretekli teden večinoma potekalo v smeri krepitve dolarja v primerjavi z evrom in videli smo padec tečaja iz 1,4420 vse do 1,4025, ki pa je bil kot ključna podpora dovolj močan, da ni dovolil preboja nižje. Tako je 1,40 ostal varen in nato smo videli nov padec ameriške valute, ki se zaenkrat še ni ustavil in tako smo videli dvig para proti nivoju 1,42, par pa se je zaenkrat ustavil pri 1,4170. V Evropi je bila glavna zgodba preteklega tedna Grčija, ki je celo omenjala svoj izstop iz EMU, vendar pa so v ECB kaj kmalu ostro reagirali, da kaj takega ne bo mogoče. Grška kriza je tako močno oslabila evro, posledično pa se je dolar okrepil, kar pa je slaba uteha za ZDA, saj krepitev zelenca ni posledica kakšnih izboljšav v njihovi ekonomiji. Svoje je negativnemu trendu evra dodal še nemški ZEW, ki je bil slabši od pričakovanj na nivoju 47,2 (pričakovano 49,8), kar kaže, da je nemška ekonomija še vedno v krizi. V ZDA so se dolgoročne naložbe sicer povečale, kar kaže na večje zaupanje v ameriško gospodarstvo, vendar krepitev dolarja ni bila posledica tega. Večinoma so bili podatki po svetu slabi in je bil glavni razlog, da smo videli krepitev dolarja. Nivo 1,4025 tako ostaja ključen za preboj navzdol, vendar pa je težko pričakovati, da bi lahko videli preboj para pod 1,40.

• EUR/CHF se je končno le »prebudil« in tako smo v zadnjem tednu videli močno krepitev franka. Par se je iz 1,48 spustil do 1,4670, kjer se je trenutna krepitev tudi končala. Par se tako nahaja na nivoju 1,47. Kot glavni razlog za krepitev franka lahko omenimo boljši švicarski ZEW indeks, ki je znašal 56,2 (pričakovano 54,0).

• EUR/GBP se je večino tedna gibal v smeri krepitve funta in tako smo videli trgovanje med nivojema 0,8890 in 0,8650, kjer se je omenjena krepitev končala zadnja dva dneva se je par ponovno usmeril nad nivo 0,87 ter dosegel vrh pri 0,8730, ki pa (še) ni dovolil preboja višje. Angleška maloprodaja je bila manjša od pričakovane in je na mesečnem nivoju porasla le za 0,3% (pričakovano 1,3%), kar je dalo omenjen negativni impulz funtu. Kljub temu, pa je bil trend zadnjega tedna tako močan, da prevelikega padca funta ni bilo videti. Nižja stopnja brezposelnosti (7,8%, pričakovano 8%) je bila le metanje peska v oči in je omogočala kratek skok funta navzgor. BOE je na svojem zasedanju izglasovala nespremenjene obrestne mere tudi v prihodnje, kar pa je bilo pričakovano in brez vpliva na gibanje tečaja. GBP/USD se je pretekli teden gibal v razponu od 1,6240 do 1,6430 in 1,6135, trenutno pa se par nahaja malo pod 1,62.

• Cena nafte se je v tem tednu ponovno umirila ter se spustila proti nivoju 70 dolarjev. Tako je najverjetneje za nekaj časa konec razmišljanja o (pre)napihnjenih nivojih na 100 dolarjih za sodček, kar je pred nekaj tedni kar zamajalo trg črnega zlata. Brent je tako vreden slabih 75 dolarjev, v tem tednu pa je cena nafte upadla za dobre tri dolarje.

• Podobno zgodbo vidimo tudi pri zlatu, saj se je rast cene unče končala s padanjem dolarja v zadnjih tednih. Cena unče se je tako v tem tednu iz 1145 spustila vse do 1090 dolarjev, kar pa je glede na rast dolarja kar pričakovano. Trenutno je unča vredna 1095 dolarjev, nov morebiten padec dolarja pa bi ceno kmalu potisnil navzgor. Posamezni poskusi v zadnjih dveh dneh še niso bili uspešni, pričakujemo pa lahko preskok preko 1100 dolarjev za unčo, če bo par EUR/USD nadaljeval proti 1,42.

vir: Reiffeisen Banka

Sorodni prispevki

Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?

Igor Mujdrica — Thu, 21 Jan 2010 19:50:08 +0000

VPRAŠANJE:
Sem mlada mamica, spomladi pričakujemo tretjega otroka. Sem brezposelna, za družinske prihodke skrbi mož, ki ima sicer nizko plačo z nadurami in nočnim delom okoli tisoč evrov na mesec, dobivamo pa tudi otroški dodatek v višini 170 evrov na mesec. Zelo me skrbi, da sva naredila večjo neumnost. Pri Adriatic Slovenici sem namreč pred petimi leti precej brezglavo sklenila življenjsko zavarovanje za naju, sicer z najnižjo možno anuiteto okoli 20 evrov na mesec, za otroka pa rentno varčevanje za prvega otroka pred petimi leti, za drugega pa v začetku minulega leta. Po 30 letih naj bi tako vsak od naju z možem dobil znesek 10 tisoč evrov, otroka pa štipendijo v višini okoli 80 evrov na mesec za obdobje petih let.

Zdelo se mi je, ker je samo en zaposlen, pa še ta z nizko plačo, da sva se modro odločila, vendar pa me je pred časom začelo skrbeti, kaj ti zneski sploh pomenijo? Kdo ali kaj mi jamči, da bo čez 25 let ob inflaciji 10 tisoč evrov še vedno enak znesek, kot je to danes? Ali bo to morda zadoščalo le za teden toplic? Kaj pa štipendija za otroke? Ali si bo lahko otrok z zneskom 80 evrov sploh kaj pomagal ali pa bo to dovolj le za dve kavi na faksu?

Naj omenim še, da je možev delodajalec sklenil kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, čemur se je mož pred dvema letoma tudi pridružil. Sicer je letnik 1975, zaposlen že od leta 1990, tako da bo verjetno šel prej v pokoj kot njegovi vrstniki. Sama sem letnik 1976, imam samo pet let delovne dobe in nimam sklenjenega nobenega pokojninskega zavarovanja. Znova se nameravam zaposliti čez približno tri leta ali odpreti svoj s. p.

Kaj nam predlagate? Ali naj pretrgava življenjsko zavarovanje in izgubiva polovico vplačanih zneskov (tako sem prebrala v tabeli AS), vendar pa sem tudi zasledila, da je pretrganje skoraj neizvedljivo le v primeru selitve v drugi državo, smrti … Kaj mi svetujete za pokojninsko zavarovanje?

Pa še to. Kar zadeva varčevanje, sva z možem zelo konservativna, na banki imava vezanih 13 tisoč evrov, ki si jih ne upava nalagati v kakršnekoli sklade, delnice in podobno. Stanovanja nimava. Zasledila sem množično ponudbo brezplačnih svetovalnih družb na spletu, pa me zanima, ali mi svetujete, da se obrnem na katero od njih?

ODGOVOR:
V nobenem primeru ni mogoče natančno napovedovati, kolikšna bo inflacija v prihodnosti. Tako je posameznikovo sprotno prilagajanje njej edina smiselna rešitev pri finančnem načrtovanju katerihkoli finančnih ciljev. Kaj to pomeni? Katerekoli oblike finančnih produktov že imate, je inflaciji mogoče slediti ali jo premagati samo po dveh poteh. Ali varčevalne zneske povečujete skladno z njo, uskladitev se lahko naredi recimo enkrat na leto, ali pa denar izpostavite bolj tveganim finančnim oblikam (vzajemni skladi, delnice in podobno). V vašem trenutnem finančnem položaju se je smiselno odločiti za prvo možnost.

Sklenili ste življenjsko zavarovanje z najnižjo možno anuiteto in z vključeno varčevalno komponento. Tako lahko brez težav sklepam, da imate izredno nizko zavarovalno kritje v primeru smrti, kar pomeni, da je vaša družina preveč izpostavljena tveganjem. Kakršnokoli pretrganje tovrstnega zavarovanja vam močno odsvetujem. Celo nasprotno z možem morata optimizirati zavarovalna kritja, torej jih povišati. Za te namene so primerna riziko življenjska zavarovanja brez varčevalne komponente in tudi pri vajinih nizkih prihodkih ni ovir, da jih ne bi imela urejenih. So namreč izredno poceni, ker ni vključene varčevalne komponente, vsebujejo pa višja zavarovalna kritja, res pa je, da komercialno niso dovolj privlačna, da bi bila opaznejša v ponudbah zavarovalnic. Ker si lahko z zelo nizkimi stroški uredite temelj družinskega finančnega načrtovanja, torej poskrbite za zaščito, vama z možem močno priporočam najprej malce več raziskovanja tega področja. Okrepitev zaščitnega dela optimiziranje življenjskih zavarovanj naj postane vaša glavna skrb.

Z rentnimi varčevanji za otroke ni nič narobe, če imate seveda občutek, da si to lahko finančno privoščite. Sicer sam nisem zagovornik večjih varčevalnih zneskov, ki jih starši namenjajo za šolanje otrok, saj se, če starši preveč pozabijo nase (recimo na dodatno pokojnino), lahko zgodi črn scenarij, da starši otrokom postanejo hudo finančno breme.

Privarčevanih imate 13 tisoč evrov, kar ob morebitni izgubi službe vašega moža pomeni 13 mesečnih prihodkov, ki jih trenutno prejemate v družinski proračun. To je vaše varovalo, družinski varnostni sklad in vsa količina denarja naj za zdaj vsekakor ostane na banki. Seveda vama privoščim, da vama varnostnega sklada (ob morebitni izgubi službe ali prihodkov enega ali celo obeh kadarkoli v prihodnosti) nikoli ne bi bilo treba izkoristiti, tako da bi lahko ta denar namenila vajini dodatni pokojnini.

Tudi sami ste okvirno navedli, da je prav in potrebno, da z možem povečata prihodke. To pa je mogoče samo v dveh primerih (dediščine in podobne naključne prihodke bom izvzel): ali se z možem osredotočita na to, da se mu prihodki povečajo, ali pa porazdelita breme dela na oba, tako da začnete prihodke ustvarjati tudi sami. To je seveda popolnoma vajina odločitev in nobena ni napačna, a načrtovati začnite čim prej, čeprav se bo scenarij morda začel uresničevati šele čez nekaj let. Medtem se čim več izobražujte in zavestno proučite svoje misli in občutke o denarju, saj je to ključ do temeljnega razumevanja lastnega odnosa do njega. Tako bosta z možem postajala vse bolj finančno odgovorni osebi, ki bosta otrokom privzgojila pravilen odnos do denarja.

Kar zadeva pokojninsko načrtovanje, predlagam, da se ga z možem lotita šele po povečanju vajinih prihodkov; predvidoma torej po vaši zaposlitvi ali samostojnem podjetniškem delu. Še pred rojstvom tretjega otroka pa le okrepita zaščitne temelje družinskih financ in si zagotovita realen občutek varnosti in čim več tistega prostega časa, ki vama bo še ostal, namenjajta informiranju, izobraževanju in odgovornim pogovorom o denarju.

Kar zadeva finančne svetovalce, pa poskušajte pridobiti čim več različnih mnenj; čim več poizvedujte po telefonu, na internetu, v finančnosvetovalnih družbah ali neposredno pri finančnih institucijah. Korektno pomoč boste prepoznali tako, da vam ne bodo na prvo žogo prodajali finančnih produktov, temveč se bodo poglobili v iskanje rešitev, ki so primerne izključno za vašo družino.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 20.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami vprašanja v povezavi z različnimi oblikami varčevanj, investicij, zavarovanj in želite strokovne in nepristranske odgovore?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

Sorodni prispevki

Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta

Klemen Kavčič — Tue, 19 Jan 2010 20:28:50 +0000

Zavarovanje doma je eden tistih zavarovalniških produktov, ki mu Slovenci ne namenjamo dovolj pozornosti, pravijo na zavarovalnicah. Po oceni predsednika uprave Adriatica Slovenice Gabrijela Škofa je pri nas zavarovanih približno komaj 40 odstotkov stanovanjskih hiš, zavarovarljivih pa je še vsaj toliko. Tudi stanovanja, vključno s premičninami, še niso dovolj zavarovana, poudarja, ob škodnih dogodkih, kot so naravne nesreče, pa se pokaže, da mnoge zavarovalne police niso ustrezne, imajo prenizke zavarovalne vsote, niti ne krijejo vseh potrebnih rizikov.

Izkušnje zavarovalničarjev in finančnih svetovalcev kažejo, da se predvsem v večstanovanjskih objektih lastniki ne pozanimajo dovolj, kako kakovostne police imajo sklenjene prek upravnikov. Klemen Kavčič iz podjetja i-svetovanje je povedal, da bi ob nakupu stanovanja v večstanovanjskem objektu lastniki morali pri upravniku preveriti vsebino zavarovalne police za etažno lastnino – po črki zakona je upravnik na podlagi potrditve lastnikov sicer dolžan poskrbeti, da je objekt zavarovan, vendar je ponavadi polica slaba oziroma krije samo osnovne nevarnosti in tudi zavarovalne vsote niso primerno določene.

»Pogosto stanovalci vedo, da je za objekt sklenjeno neko zavarovanje, zato se s tem ne ukvarjajo, ko pa se zgodi škodni primer, se pojavi težava, saj polica ne krije tistega, kar pričakujejo,« je dejal Kavčič. Zavarovalničarji poudarjajo, da stanovalci med ponudbami pogosto izbirajo samo na podlagi cene, ne zavedajo pa se, da se najcenejši produkt ne izkaže nujno tak, če pogledamo daljše časovno obdobje, v katerem se lahko zgodijo tudi škodni primeri.

V osnovno zavarovanje ni vključen izliv vode, ravno takšnih primerov pa je zaradi dotrajanosti instalacij v starejših blokih zelo veliko, je opozoril Jager. Ker je kakovost skupnega etažnega zavarovanja odvisna od upravnika oziroma od skupne volje stanovalcev, ni nujno, da so z njo zadovoljni vsi etažni lastniki. Vsak posameznik se lahko tudi sam odloči za zavarovanje objekta, in sicer v skladu z njegovim lastniškim deležem. Polico z želenimi kritji lahko sklene pri kateri koli zavarovalnici, vendar bo v tem primeru določen delež objekta za posamezne nevarnosti (na primer požar) zavarovan dvakrat, kar pa ob morebitnem zavarovalnem primeru ne bo vplivalo na višino izplačane zavarovalnine. Temu se je mogoče izogniti s sklenitvijo dodatka k obstoječi (skupni) zavarovalni polici pri isti zavarovalnici – lastnik plača dodatne premije glede na solastniški delež. Nekatere zavarovalnice ponujajo tudi tako imenovano dozavarovanje, torej lahko stranka posamezna kritja, ki jih ni na osnovni polici, in višje zavarovalne vsote, sklene pri drugi zavarovalnici kot je ‘osnovna’ pogodba.

Na vprašanje, katera zavarovalna kritja je dobro vključiti v polico, strokovnajki odgovarjajo, da je to odvisno od lokacije nepremičnine. Ljudje pogosto ne želijo oziroma se jim ne zdi potrebno zavarovati za primer izliva vode, potresa. Glede na lokacijo je potem vredno razmisliti še o nevarnosti poplav, vdora meteornih vod, plazov, stroških, ki bi nastali pri gradnji novega objekta in podobno.

Zavarovalničarji še opozarjajo, da zavarovalne police krijejo samo tiste nevarnosti, ki so v pogodbi navedene. Zavarovanje proti streli v okviru zavarovanja nepremičnin na primer pomeni kritje škode, ki bi nastala na objektu ob neposrednem udaru vanj. To se ne zgodi pogosto, poudarjajo agenti, dogaja pa se, da strela, ki udari v bližino objekta, povzroči uničenje instalacij. Če zavarovanec nima dogovorjenega posebnega kritja za to, izplačila zavarovalnine ne more pričakovati.

Zavarovanje premičnin v stanovanju sklepajo etažni lastniki posamično. Zavarovalnice pa različno opredeljujejo, kaj se zavaruje kot nepremičnina in kaj kot premičnina. Posameznik, ki sklepa vsako zavarovanje pri drugi ponudnici, naj bo še posebno pozoren na to, saj se lahko zgodi, da določen element ni vključen v nobeni polici. Primer je lahko parket, ki ga ena zavarovalnica uvršča med premičnine, druga med nepremičnine.

Zadrege se pogosto pojavijo tudi pri zavarovanju odgovornosti. Zavarovanec, ki je izbral določeno kritje za izliv vode, si je s tem zagotovil, da bo zavarovalnica krila škodo v njegovem stanovanju. V večstanovanjskih objektih pa se zgodi, da takšen dogodek povzroči škodo tudi v sosednjih stanovanjih. Če se lastnik želi zavarovati tudi za to, je na mestu razširitev kritja za odgovornost. Pri tem strokovnjaki svetujejo razumno visoke zavarovalne vsote in opozarjajo, da v okvir tega spada na primer tudi morebitna povzročitev nesreče na smučišču, odškodnina tretji osebi, če jo ugrizne zavarovančev pes, kritje škode, ki jo povzroči zavarovančev otrok tretji osebi. Prav tako je pri odločanju, katera kritja bi vključili v zavarovalno polico, dobro vedeti, da si od njih lahko obetamo natanko tisto, kar obljubljajo. Tako ni isto, ali steklo razbije toča ali pa žoga.

Preden sklenemo zavarovalno polico, se je dobro posvetovati s strokovnjakom, še bolje je, če informacije poiščemo pri več agentih in neodvisnih strokovnjakih.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT, dne 18.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate dodatna vprašanja glede zavarovanja vašega doma? Želite, da vam brez obveznosti podamo strokovno in nepristransko oceno premoženjskega zavarovanja vaše hiše, stanovanja ali stanovanjske opreme?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.