Izkušnje zavarovalničarjev in finančnih svetovalcev kažejo, da se predvsem v večstanovanjskih objektih lastniki ne pozanimajo dovolj, kako kakovostne police imajo sklenjene prek upravnikov. Klemen Kavčič  iz podjetja i-svetovanje je povedal, da bi ob nakupu stanovanja v večstanovanjskem objektu lastniki morali pri upravniku preveriti vsebino zavarovalne police za etažno lastnino – po črki zakona je upravnik na podlagi potrditve lastnikov sicer dolžan poskrbeti, da je objekt zavarovan, vendar je ponavadi polica slaba oziroma krije samo osnovne nevarnosti in tudi zavarovalne vsote niso primerno določene.

»Pogosto stanovalci vedo, da je za objekt sklenjeno neko zavarovanje, zato se s tem ne ukvarjajo, ko pa se zgodi škodni primer, se pojavi težava, saj polica ne krije tistega, kar pričakujejo,« je dejal Kavčič. Zavarovalničarji poudarjajo, da stanovalci med ponudbami pogosto izbirajo samo na podlagi cene, ne zavedajo pa se, da se najcenejši produkt ne izkaže nujno tak, če pogledamo daljše časovno obdobje, v katerem se lahko zgodijo tudi škodni primeri.

V osnovno zavarovanje ni vključen izliv vode, ravno takšnih primerov pa je zaradi dotrajanosti instalacij v starejših blokih zelo veliko, je opozoril Jager. Ker je kakovost skupnega etažnega zavarovanja odvisna od upravnika oziroma od skupne volje stanovalcev, ni nujno, da so z njo zadovoljni vsi etažni lastniki. Vsak posameznik se lahko tudi sam odloči za zavarovanje objekta, in sicer v skladu z njegovim lastniškim deležem. Polico z želenimi kritji lahko sklene pri kateri koli zavarovalnici, vendar bo v tem primeru določen delež objekta za posamezne nevarnosti (na primer požar) zavarovan dvakrat, kar pa ob morebitnem zavarovalnem primeru ne bo vplivalo na višino izplačane zavarovalnine. Temu se je mogoče izogniti s sklenitvijo dodatka k obstoječi (skupni) zavarovalni polici pri isti zavarovalnici – lastnik plača dodatne premije glede na solastniški delež. Nekatere zavarovalnice ponujajo tudi tako imenovano dozavarovanje, torej lahko stranka posamezna kritja, ki jih ni na osnovni polici, in višje zavarovalne vsote, sklene pri drugi zavarovalnici kot je ‘osnovna’ pogodba.

Na vprašanje, katera zavarovalna kritja je dobro vključiti v polico, strokovnajki odgovarjajo, da je to odvisno od lokacije nepremičnine. Ljudje pogosto ne želijo oziroma se jim ne zdi potrebno zavarovati za primer izliva vode, potresa. Glede na lokacijo je potem vredno razmisliti še o nevarnosti poplav, vdora meteornih vod, plazov, stroških, ki bi nastali pri gradnji novega objekta in podobno.

Zavarovalničarji še opozarjajo, da zavarovalne police krijejo samo tiste nevarnosti, ki so v pogodbi navedene. Zavarovanje proti streli v okviru zavarovanja nepremičnin na primer pomeni kritje škode, ki bi nastala na objektu ob neposrednem udaru vanj. To se ne zgodi pogosto, poudarjajo agenti, dogaja pa se, da strela, ki udari v bližino objekta, povzroči uničenje instalacij. Če zavarovanec nima dogovorjenega posebnega kritja za to, izplačila zavarovalnine ne more pričakovati.

Zavarovanje premičnin v stanovanju sklepajo etažni lastniki posamično. Zavarovalnice pa različno opredeljujejo, kaj se zavaruje kot nepremičnina in kaj kot premičnina. Posameznik, ki sklepa vsako zavarovanje pri drugi ponudnici, naj bo še posebno pozoren na to, saj se lahko zgodi, da določen element ni vključen v nobeni polici. Primer je lahko parket, ki ga ena zavarovalnica uvršča med premičnine, druga med nepremičnine.

Zadrege se pogosto pojavijo tudi pri zavarovanju odgovornosti. Zavarovanec, ki je izbral določeno kritje za izliv vode, si je s tem zagotovil, da bo zavarovalnica krila škodo v njegovem stanovanju. V večstanovanjskih objektih pa se zgodi, da takšen dogodek povzroči škodo tudi v sosednjih stanovanjih. Če se lastnik želi zavarovati tudi za to, je na mestu razširitev kritja za odgovornost. Pri tem strokovnjaki svetujejo razumno visoke zavarovalne vsote in opozarjajo, da v okvir tega spada na primer tudi morebitna povzročitev nesreče na smučišču, odškodnina tretji osebi, če jo ugrizne zavarovančev pes, kritje škode, ki jo povzroči zavarovančev otrok tretji osebi. Prav tako je pri odločanju, katera kritja bi vključili v zavarovalno polico, dobro vedeti, da si od njih lahko obetamo natanko tisto, kar obljubljajo. Tako ni isto, ali steklo razbije toča ali pa žoga.

Preden sklenemo zavarovalno polico, se je dobro posvetovati s strokovnjakom, še bolje je, če informacije poiščemo pri več agentih in neodvisnih strokovnjakih.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT, dne 18.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate dodatna vprašanja glede zavarovanja vašega doma? Želite, da vam brez obveznosti podamo strokovno in nepristransko oceno premoženjskega zavarovanja vaše hiše, stanovanja ali stanovanjske opreme? 

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220  ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Premoženjsko zavarovanje z vključenim zavarovanjem pred odgovornostjo iz naslova hišne posesti
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate

Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
Pogosto sklenemo katero izmed zavarovanj, nato pa leto za letom vplačujemo premijo, ne da bi preverili, ali je sploh še ustrezno. Kaj potrebujemo in koliko, je seveda odvisno od posameznika, a vendarle mora vsakdo imeti pregled nad sklenjenimi pogodbami. Če smo na primer sklenili zavarovanje za nepremičnino, nato pa vanjo vlagali, je smiselno prilagoditi zavarovalno vsoto, sicer bomo v primeru zavarovalnega primera dobili nižje izplačilo, kot je bila dejanska škoda. Najbolje je, da imamo vse sklenjene pogodbe shranjene skupaj in na varnem mestu. Smotrno je imeti tudi zbirni spisek z navedbo vsebine pogodb ter kontaktnimi podatki. Pogodbe pregledujemo praviloma enkrat na leto oziroma ob kakršni koli spremembi finančnega ali osebnega stanja.

Najprej cilj, potem sredstvo
Kateri so temeljni ključi, po katerih posameznik sploh presoja ustreznost pogodb, ali imamo sklenjenih preveč ali premalo polic, ali so zavarovalne vsote ustrezne? Poznavanje osnov osebnih financ je ključno. Če jih ne poznamo in sklenemo pogodbo zgolj na podlagi prodajalčevega nasveta, ki mu je pogosto edini cilj zaslužek, bomo sami zelo težko presodili, ali je pogodba ustrezna. Pred nakupom produkta se je smotrno natančno poučiti o produktu, da bomo natančno vedeli, zakaj ga želimo imeti oziroma kako bomo z njim dosegli načrtovani cilj. Preveriti je dobro več različnih, predvsem pa argumentiranih ponudb in poiskati še dodatno mnenje. Dodatne informacije se izplača poiskati tudi na spletu. Večina ljudi sploh ne ve, katera zavarovanja imajo sklenjena, kar je velika težava. Marsikdaj pozabimo, da smo sploh sklenili neko pogodbo, še manj pa poznamo njene lastnosti. Za vsako tveganje bi morali imeti svoje zavarovanje, ne pa več hibridnih, posamezniku nepoznanih kombinacij, čeprav je včasih smotrno imeti tudi več istovrstnih zavarovanj. Zavarovalne vsote za primer trajne nezgodne invalidnosti, ki jih ponujajo zavarovalnice, so namreč lahko dokaj nizke – z eno polico dolgoročno tako ne moremo dosegati optimalnega zavarovalnega kritja za primer trajne invalidnosti. Če želimo imeti ustrezno visoko zavarovalno vsoto, je smiselno urediti še eno ali dve nezgodni zavarovanji. Na račun lastnega zdravja namreč ni smiselno varčevati, medtem ko je v preostalih primerih podvajanje produktov nesmiselno.

Kdaj spremeniti polico?
Število sklenjenih produktov je odvisno tudi od posameznikovega statusa in starosti. Če ima družino in od njega odvisne družinske člane (otroci, partner, bolni starši), je poleg nezgodnega smiselno tudi dobro življenjsko zavarovanje, sicer ta oblika zavarovanja načeloma sploh ni potrebna. To upoštevamo tudi pri pregledovanju smiselnosti pogodb – če so otroci že samostojni, bomo brez pogodbe privarčevali kar nekaj denarja, ki ga vplačujemo na napačen naslov. Kako ravnati, če ugotovimo, da imamo sklenjena na primer tri naložbena zavarovanja ali da police ne potrebujemo več? Najprej naj se zavarovanec vpraša, zakaj je sklenil tri zavarovalne pogodbe. Kar tako, na hitro žogo, ne prekinjajmo ali spreminjajmo polic, temveč jih skrbno preglejmo in preučimo položaj, v kateri smo se znašli. Posledica prehitrega in nepremišljenega ukrepanja so lahko veliki in nepotrebni stroški. Ali in po kakšnih pogojih sploh lahko pretrgamo neko zavarovanje ter kolikšni so s tem povezani stroški, je odvisno od splošnih pogojev ponudnika. Upoštevati pa je treba tudi, da v primeru prekinitve zavarovalne pogodbe pred potekom desetih let plačamo 6,5 odstotni davek na zavarovalne posle in davek na dobiček, če je bil v tem obdobju ustvarjen. Možno je tudi, da bomo pri pregledu polic ugotovili, da je zavarovalna vsota prenizka ali previsoka. V obeh primerih moramo to popraviti, saj nam zavarovanje ne koristi, če bi v škodnem primeru dobili desetkrat manjšo odškodnino, kot bi jo potrebovali, v drugem primeru pa samo plačujemo drage premije, ki se praviloma ne obrestujejo.

Prihranki?
Zavarovalnice ponavadi ponudijo popuste, če imamo pri njih sklenjenih več raznovrstnih zavarovalnih polic. Vendar pa je pri tem dobro biti pozoren, saj je lahko prihranek le navidezen. Zavarovalnice ponavadi ne ponujajo vseh oblik zavarovanj po sprejemljivi ceni. »Biti moramo odprti, če hočemo kaj prihraniti. To pomeni, da pregledamo ponudbo in premišljeno izbiramo najprimernejše produkte, ne glede na ponudnika, ter smo kritični potrošniki. Dobro je poiskati pravo osebo, ki bo strokovno pomagala urejati osebne finance, ne pa se pustiti zapeljati popoldanskim prodajalcem finančnih produktov. Govorimo o finančnem načrtovanju – to je proces, ki traja vse življenje, zato se ga je smiselno lotiti zrelo in premišljeno, tudi če nam to ‘ne diši’.

Klemen Kavčič

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT, dne 4.1.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Kako naj prekinem/pretrgam življenjsko zavarovanje?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?

Najprej nas je zanimalo, kdaj je smiselno sredstva vložiti v naložbeno življenjsko zavarovanje, namesto da se odločimo za neposredna vlaganja v sklade. Klemen Kavčič pravi, da posamezniki pogosto enačijo zavarovanje in varčevanje, čeprav sta to dva povsem različna produkta. »Če je od vaših prihodkov kdo odvisen (otroci, partner, bolni starši) oziroma bi mu izpad vaših prihodkov povzročil velike finančne težave, je treba poskrbeti za življenjsko zavarovanje. Če pa ni tako in se boste vseeno odločili za življenjsko zavarovanje, morate vedeti, da bo del vaših vloženih sredstev oziroma premije vseeno porabljen za pokrivanje stroškov zavarovalnice, čeprav njihove storitve pravzaprav ne potrebujete. Torej bo končni rezultat varčevanja manjši, kot bi bil pri neposrednem vlaganju.« Naložbeno življenjsko zavarovanje je namenjeno predvsem posameznikom, ki ta produkt potrebujejo, obenem pa želijo varčevati dolgoročno, vsaj deset let.

Vendar Kavčič dodaja, da za doseganje visokih zavarovalnih vsot naložbena življenjska zavarovanja niso najprimernejša oziroma praktična. Za visoka kritja (50.000, 100.000 ali več evrov) so primernejša tako imenovana riziko življenjska zavarovanja, ki ne vsebujejo varčevalne komponente. Izbiro med klasičnim življenjskim zavarovanjem, pri katerem je zavarovalna vsota za doživetje dogovorjena z zavarovalno pogodbo, in naložbenim oziroma investicijskim zavarovanjem, pri katerem naložbeno tveganje prevzema zavarovalec, je torej odvisna predvsem od tega, kaj je za posameznika pomembneje: donosnost ali varnost naloženih sredstev. Pri zavarovanju z naložbenim tveganjem namreč zavarovalec sam odloči, kam naj se nalagajo njegova sredstva ter za to tudi prevzame naložbeno tveganje.

Izbiramo lahko med skladi, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto naložbe, razpršitev tveganja, geografsko usmerjenost in možnosti donosov. Naložbeno življenjsko zavarovanje je smiselno skleniti za daljše časovno obdobje, saj s tem zmanjšamo vpliv nihanja vrednosti enot sklada. Za manjše tveganje pa lahko poskrbimo tudi s tekočim plačevanjem premije. S tem nevtraliziramo obdobje krize in naložbo še bolj oplemenitimo, poleg tega pa nam ni treba imeti veliko privarčevanih sredstev, saj lahko mesečno vplačujemo le po 25 evrov. Dobra stran sklepanja zavarovanja za obdobje, daljše od deset let je tudi oprostitev plačila davka. Če pa od pogodbe odstopimo prej, smo dolžni plačati 6,5 odstotka davka od izplačila in še davek na morebitni dobiček. Ne glede na čas trajanja pogodbe pa smo plačila davščine oproščeni v primeru smrti zavarovanca. Ker ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja težko predvidimo, kakšne bodo razmere na trgu čez nekaj let, se je pred podpisom pogodbe smiselno prepričati, ali zavarovalnica ponuja možnost spreminjanja naložbene strukture, kako pogosto imamo to možnost in kakšni stroški so povezani s tem.

Kavčič opozarja, da menjava naložbene strukture praviloma ni možna kadar koli, ampak po določenem obdobju (leto, dve ali več), in ne na kateri koli dan. Te dneve zavarovalnica določi v splošnih pogojih, zato velja pozorno prebrati drobni tisk. Med slabostmi je poudaril predvsem netransparentne in visoke stroške, ki jih zavarovalnice zaračunajo za vodenje večine naložbenih zavarovanj, ter obveščanje o stanju. Dobro je tudi preveriti, kdaj zavarovanec dobi prve informacije o stanju vloženih sredstev, da ne bomo presenečeni, če nekaj let po sklenitvi zavarovanja od zavarovalnice ne bomo dobili drugega kot položnico. Zavarovalnice namreč obvestila pošiljajo šele po obvezni dobi vplačevanja, ki pa se razlikuje med zavarovalnicami in produkti, tako da lahko obvestilo prejmemo šele po enem, dveh ali treh letih.

Zaradi nestabilnih gospodarskih razmer se lahko zgodi, da ostanemo brez službe ali pa denar nujno potrebujemo za obnovo hiše, stanovanja oziroma popravilo avtomobila. Zavarovalnice ponujajo možnost predčasnega odkupa zavarovanja oziroma predujem pod različnimi pogoji, zato se je pred sklenitvijo zavarovanja dobro pozanimati tudi o tem. Kavčič opozarja, da smo v primeru odkupa zavarovanja prej kot v desetih letih od sklenitve pogodbe dolžni plačati davek, svoj kos pogače pa si bodo pri tem odrezale tudi zavarovalnice. Obstaja tudi možnost, da predujem delno ali v celoti vrnemo, ko nam finančno stanje to dopušča.

Želite, da vam pripravimo neobvezujočo ponudbo za riziko življenjsko zavarovanje? Pokličite nas na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro ali izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v eni izmed naših poslovnih enot. 

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT dne 23.11.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje
• Naložbena življenjska zavarovanja – prednosti in slabosti
• Naložba 1.000 EUR v naložbeno življenjsko zavarovanje
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom

Naložbena življenjska zavarovanja so med Slovenci v zadnjem času postala prava uspešnica. Temu so se prilagodili tudi ponudniki, ki si izmišljajo številne nove različice, čemur pa povprečni smrtniki pogosto težko sledijo. Produkti imajo nekatere prednosti, vendar pa skrivajo tudi nekaj pasti, zato morate tržnika naložbenega zavarovanja dobro izprašati, preden karkoli podpišete. Naj vam ne bo nerodno, saj gre za vaš denar:

1. Katere licence imate opravljene?
Poleg licence oziroma opravljenega preizkusa znanj za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja je priporočljiva še licenca s področja trženja vzajemnih skladov. Licence sicer ne zagotavljajo, da je tržnik etična oseba, veste pa vsaj, da je strokovno usposobljen.

2 . Koliko različnih zavarovanj mi lahko ponudite?
Če vam tržnik predstavlja le eno zavarovalno ponudbo, je verjetno, da prav to zavarovanje za vas ni povsem primerno. Precej bolje je, da vam predstavi vsaj še eno ali dve zavarovanji, po možnosti različnih zavarovalnic.

Na voljo tudi v obliki e-poročila

Poleg tega si bo stroške predčasnega razdrtja pogodbe zaračunala še zavarovalnica – dlje je do izteka pogodbe, višji so stroški. Navadno se obračunajo v odstotkih od vrednosti premoženja. Pri izplačilu predujma oziroma delnem odkupu davčnih posledic ni, so pa s predujmom vseeno povezani stroški, recimo 0,5 odstotka ali odstotek od vrednosti izplačila. Tržnik naj vam jasno razloži, koliko časa mora miniti od začetka zavarovanja, da ste upravičeni do pretrganja pogodbe ali do izplačila predujma, in pod kakšnimi pogoji.

4 . Zakaj mi svetujete naložbeno življenjsko zavarovanje, in ne neposredne naložbe v vzajemne sklade?
Če je glavni argument davčno ugodno vlaganje, to ne bo dovolj. Tržnik bi vas moral vprašati vsaj:

• ali je kdo odvisen od vaših prihodkov (majhni otroci, žena, ostareli starši),
• ali imate najeto dolgoročno posojilo (recimo za rešitev stanovanjskega vprašanja). Če imate posojilo in odvisne družinske člane, potem je smiselno razmišljati tudi o življenjskem zavarovanju.

Če življenjskega zavarovanja ne potrebujete, je še vedno mogoče skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje z enkratnim plačilom premije. V tem primeru so stroški zavarovalnice minimalni, davčne ugodnosti pa še vedno ostanejo. Če seveda vloženega denarja res ne potrebujete vsaj deset let. Sicer je bolje, da vlagate neposredno v sklade.

5 . Ali lahko izbiram med različnimi skladi in jih tudi zamenjam?
Po določenem obdobju, od enega do treh let, zavarovalnice omogočajo spremembo naložb. Tu bodite pozorni na ponudbo skladov. S stališča primerne razpršitve premoženja je bolje, da lahko izbirate tudi med različnimi družbami za upravljanje, ne samo med različnimi skladi ene družbe za upravljanje. Vsaka družba za upravljanje ima namreč svojo filozofijo upravljanja sredstev. Zakaj bi zaupali samo enemu, sploh če podpisujete pogodbo za 20 ali 30 let?

6 . Ali lahko mesečno premijo čez čas povišam oziroma prilagajam svojim potrebam?
“Če bo potrebno, bomo takrat sklenili novo zavarovanje,” je odgovor, ki kaže le na močno potrebo tržnika po prodaji produkta. Na voljo so namreč tudi naložbena življenjska zavarovanja, pri katerih imate vso pravico kadarkoli povišati mesečni obrok, ne da bi se zaradi tega vaša pogodba kakorkoli spremenila. Žal pa je pri znižanju mesečnega obroka navadno treba počakati, da od začetka zavarovanja mine vsaj nekaj let.

7 . Ali lahko poleg naložbenega življenjskega zavarovanja sklenem še nezgodno zavarovanje ali je bolje, da to storim posebej?
Večini naložbenih življenjskih zavarovanj lahko dodate še dodatno nezgodno zavarovanje. Navadno vam bo tržnik ponudil komplet nezgodnega zavarovanja, v katerega bodo vključena kritja za primer nezgodne smrti, trajne nezgodne invalidnosti in nadomestila za dneve, preživete na bolniškem dopustu ali v bolnišnici (seveda samo, če gre za nezgodo).

Vendar je najpomembnejše visoko kritje za primer trajne nezgodne invalidnosti, za večino ljudi druga kritja niso tako pomembna. Višja kritja za primer trajne nezgodne invalidnosti je najlažje urediti z ločenim zavarovanjem, tako imenovanim riziko zavarovanjem, prek katerega ne varčujete. Naj vas torej ne zavede – tudi če bi nezgodno zavarovanje dodali naložbenemu, se del premije, ki je namenjen nezgodnemu zavarovanju, ne plemeniti.

8 . Kateri stroški so povezani z naložbenim življenjskim zavarovanjem?
Tržnik vam mora brez zadržkov razkriti vstopne stroške v sklade, stroške obdelave vplačil zavarovalnice, administrativne stroške zavarovalnice, morebitne stroške zamenjave skladov, spremembe razdelitve premije, stroške predčasnega odkupa (skupaj z razlago davčnih posledic) in ne nazadnje še sklepalne stroške za vaše zavarovanje. Iz tega naslova so namreč plačani tudi tržniki zavarovanj. Če vam vse jasno razloži, torej tudi to, kaj bo storil za vas v prihodnje (pomoč pri izbiri naložb, pomoč v škodnih primerih), ste lahko pomirjeni. Nasvet: naj stroški ne bodo glavno merilo pri izbiri zavarovanja.

Edini stroški, ki jih tržnik ne more natančno razložiti, so stroški riziko premije oziroma zavarovalne vsote. Razlog je v tem, da so skoraj za vsakogar drugačni – odvisni so od starosti, trajanja zavarovanja, višine zavarovalne vsote, vašega zdravja in ne nazadnje od (prihodnje) vrednosti vašega premoženja. Približek vam lahko tržnik pokaže na primeru riziko življenjskega zavarovanja, iz katerega lahko razberete, koliko bi vas “stala” določena zavarovalna vsota. S pomočjo teh vprašanj boste vsekakor lahko dobili občutek o namenih svojega sogovornika. Vendar zavarovanj ne sklepate zaradi tržnikov – vsaj v teoriji, v praksi pa se žal vse prevečkrat izkaže drugače – , ampak zaradi sebe in svojih potreb, ciljev in želja.

Tržnik oziroma v tem primeru že svetovalec pa vam mora danes in tudi v prihodnje pomagati pri izbiri in spremembah finančnih produktov, da boste s čim večjo verjetnostjo finančne cilje tudi dosegli. In če vam želi korektno svetovati, vas mora bolje spoznati in vas dobro izprašati tudi o precej osebnih podatkih. Če vas ne bo povprašal o zavarovanjih, naložbah, posojilih, zaposljivosti, poznavanju naložb, odnosu do tveganja, željah, otrocih, ciljih in podobno, kakšna je potem možnost, da vam res želi dobro? Najbrž je bolj verjetno, da ima “samo za vas, samo ta mesec, posebno, novo, izboljšano ponudbo, morda še z garancijo, ki lahko za 50 evrov na mesec reši vse vaše finančne skrbi”. Takih se raje izogibajte.

Klemen Kavčič

Potrebujete neobvezen in strokoven pregled oziroma drugo mnenje okoli (ne)ustreznosti vaših obstoječih zavarovalnih polic? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek smo objavili v reviji Moje finance dne 16.7.2008

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje
• Naložba 1.000 EUR v naložbeno življenjsko zavarovanje
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

Klemen Kavčič

Potrebujete neobvezen in strokoven pregled oziroma drugo mnenje okoli (ne)ustreznosti vaših obstoječih zavarovalnih polic? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen dne 23.1.08 v reviji Moje finance.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Meta, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Razumem vašo skrb. Od konca leta 2002, ko ste sredstva vložili, pa vse do konca leta 2007, je vrednost vašega premoženja v skladih naraščala. Padci so bili manjši, predvsem pa kratkotrajni. V zadnjem letu pa se je vrednost premoženja vztrajno nižala, vendar je stanje še vedno pozitivno (predpostavil sem, da ste v vsak sklad vložili enako, na dan 6.11.2002).

Če bi imeli kristalno kroglo in bi celotno premoženje dvignili/prodali konec leta 2007, bi realizirali več kot 100% dobiček. Podoben dobiček bi na papirju imeli še danes, če bi v vaše sklade vložili dve leti prej, torej novembra leta 2000. Kaj želim s tem povedati?

Pri investiranju ali bolje rečeno pri finančnem načrtovanju, je čas zelo pomemben dejavnik, prav tako razpršitev naloženih sredstev. Ne glede na to, da imate sredstva v štirih vzajemnih skladih, pa je vaš naložbeni portfelj precej agresiven. Precejšen del premoženja je namreč naložen na slovenskem trgu, tako ste z večino sredstev izpostavljeni delovanju le enega kapitalskega trga, posledično pa podvrženi relativno visokim tveganjem.

Ne vem, za kateri namen varčujete in kdaj boste sredstva potrebovali, prav tako mi ni znana razpršitev celotnega portfelja – ne vem, kolikšen delež premoženja imate v posameznem skladu, koliko na banki ali v nepremičninah. Tako vam konkretnega nasveta ne morem ponuditi. Vsekakor vam priporočam, da se poslužite strokovne pomoči in pregledate vašo širšo finančno sliko. Padcem oziroma volatilnosti kapitalskih trgov se s tem sicer ne boste izognili, zelo verjetno pa boste v prihodnje mirneje spali tudi v turbulentnih časih.

Zelo na grobo vam lahko ponudim samo dva nasveta. Če npr. varčujete za pokojnino in boste za ta finančni cilj varčevali še desetletje ali več, sedaj ni primeren čas za izstop iz skladov. Čeprav se sliši nelogično, je zdaj celo primeren čas za postopne manjše dodatne nakupe točk. Čas je vaš zaveznik, prav tako takoimenovana metoda povprečnega stroška.

V primeru, da boste sredstva potrebovali v roku treh let ali prej, pa je pravi čas, da začnete premoženje postopoma prenašati na banko. Žal tudi v tem primeru sprejemate tveganje, da bodo vrednosti točk skladov čez leto ali dve višje od današnjih. Seveda pa bodo lahko tudi nižje, precej nižje. Mimogrede – del premoženja mora biti vedno na banki, na trge kapitala pa vlagajte le tista sredstva, od katerih niste življenjsko odvisni. A to je že del finančnega načrta.

Da bi videli še nekoliko širško sliko, vam v branje priporočam še dva prispevka:

• Kako naj se vlagatelji obnašajo, ko borzni tečaji padajo?

• Odgovor zaskrbljenemu bralcu, ki je pred časom vložil denar v sklade, pa ne ve, kaj lahko pričakuje.

Klemen Kavčič
finančni svetovalec

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
• Kaj morate vedeti o denarju in zakaj?
• Obvarujte se prazničnih nakupovalnih pasti in prihranite prenekateri evro
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje

Betka, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Hvala za zastavljeno vprašanje. Če sem pravilno razumel vaše vprašanje želite vašemu otroku kot skrben starš olajšati finančno prihodnost.

Konkretnega nasveta vam brez dodatnih informacij sicer ne morem dati, lahko pa vam pokažem, da obstaja več poti. Preden nadaljujete z branjem, vas vabim, da si preberete enega od naših preteklo objavljenih prispevkov glede varčevanja za šolanje otrok v primerjavi z varčevanjem za dodatno pokojnino.

V razvitejših finančnih sistemih po svetu je že nekaj časa prisotno razmišljanje v smeri investiranja za otrokovo pokojnino! Da, prav ste prebrali – starši in stari starši odpirajo varčevalne/investicijske račune za namen otrokove pokojnine, do katere je več kot 50 let. Morda je to tudi vaša želja, morda pa želite otroku olajšati nakup prve nepremičnine, avtomobila ali pa mu želite omogočiti čim boljšo izobrazbo. Vsi nameni oziroma finančni cilji so dobronamerni, vendar je med njimi pomembna razlika – to je čas, ki je na voljo za dosego zastavljenih ciljev. Ta pa je v splošnem izredno pomemben faktor pri načrtovanju osebnih financ in je zelo povezan z stopnjo tveganja, ki ste ga pripravljeni sprejeti. Preprosto povedano – dlje kot je finančni cilj oddaljen, višje tveganje si lahko privoščite in samo s sprejemanjem določene stopnje tveganja lahko premagujete inflacijo.

Pa poskusiva z naslednjimi predpostavkami:

• ob 18. rojstnem dnevu želite otroku pomagati pri nakupu avtomobila
• pripravljeni ste sprejeti zmerno naložbeno tveganje in pričakujete povprečni 8% letni donos
• mesečno bi varčevali 50 EUR

Do datuma črpanja sredstev je samo šest let, zato je smiselno, da je večji del sredstev naložen na banki oziroma jih vežete preko bančnega depozita (recimo 50% tega denarja), 30 % namenite v mešani globalni sklad, 20% pa v delniški globalni sklad. V šestih letih bi pri 8% povprečnem letnem donosu lahko pričakovala izplačilo v višini približno 4.500 EUR. Inflacije v tem izračunu nisem upošteval.

Pa poglejva primer, če bi bila ta sredstva namenjena za otrokovo upokojitev? Namesto šestih let imate tako na voljo 50 let. Na začetku bi v tem primeru za otroka varčevali vi, kasneje (priporočljivo je seveda čim prej) bi otrok varčeval sam.
V tem primeru bi naložbeni portfelj izgledal drugače, na banki bi bilo malo ali skoraj nič denarja, prav tako v mešanem globalnem skladu, večji del naložb bi bil lahko razpršen med različne delniške sklade, tudi take z precej višjo stopnjo tveganja. V petdesetih letih bi si lahko vaš otrok ustvaril (še vedno predvidevam 8% povprečni letni donos in 50 evrov mesečnega odvajanja) skoraj 400.000 EUR.

Če bi upoštevali 3% inflacijo čez celotno obdobje, bi to pomenilo približno toliko, kot današnjih 130.000 evrov. Kar pa je že dobra popotnica za izplačilo dodatne pokojnine. Predvsem pa bi zaradi zgodnjega začetka varčevanja otrok lahko varčeval z manjšimi zneski, kot če bi z varčevanjem pričel kasneje.

Ne pozabite – za vsakih 10 let, ki jih zamudimo pri varčevanju, je potrebno varčevati približno dvakrat višji znesek, da bi dosegli isti končni rezultat. To je moč obrestno obrestnega računa.

Vaše finančne situacije ne poznam dovolj dobro, tako je zgoraj napisano namenjeno zgolj v vašo lažjo odločitev, za kateri otrokov finančni cilj želite varčevati. Vsekakor ne pozabite na ustrezno zaščito prihodkov (tako vaših kot otrokovih) in seveda na lastno pokojnino.

Na tem mestu priporočam v branje še prispevek ‘Spet ta nezgodna zavarovanja za otroke‘.

Vzemite si dovolj časa za razmislek in se pri finančnem načrtovanju poslužite tudi strokovne pomoči. Gre za proces, ne za enkratno dejanje, tako je smiselno opravljati redne preglede, tako naložbenega portfelja kot ostalih finančnih proizvodov, ki se jih boste za te namene posluževala, te pa po potrebi tudi redno prilagajati.

S pravilnim finančnim načrtovanjem se tveganjem sicer ne boste izognili, jih boste pa zagotovo zmanjšali in tako povečali možnosti za dosego svojih oziroma družinskih finančnih ciljev.

Klemen Kavčič
finančni svetovalec

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Kako naj prekinem/pretrgam življenjsko zavarovanje?
• Kaj v teh težkih časih napraviti z denarjem vloženim v vzajemne sklade?
• Kje imamo Slovenci v času finančne krize največ svojega denarja?
• Ali veste kako morate biti zavarovani in kako izbrati ustrezno zavarovalno polico?

“Danes sem šel na banko. Odločil sem se, da postanem vlagatelj. Vzel sem kredit in celoten znesek bom naložil v različne vrednostne papirje. Vem, da je potrebno denar razpršiti, če želim zmanjšati tveganje. Saj bi začel varčevati mesečno z manjšimi zneski, pa pravijo, da še največ prinese prvi vloženi evro. Kar je nekako logično, saj se največ ustvari na dolgi rok. Tako pravijo strokovnjaki. V povprečju so menda donosi skladov nad 10% letno, kredit pa me bo stal manj kot 9% letno. Gotovo bom imel na koncu več, kot če bi varčeval postopoma. Teh sedem let bom pa že zdržal z odplačevanjem kreditov.Tako bom vsaj primoran plačevati obroke.”

• ta oseba ne ve, da se vrednosti delnic ali vzajemnih skladov lahko tudi močno znižajo;
• le kje se najdejo taki optimisti. Potrebno bo ogromno sreče. Saj ne more resno računati, da bo šlo vse po načrtih;
• če je to edini način, da redno varčuje, tej osebi ni pomoči.

Po podatkih oziroma izjavah naših bančnikov, pa so Slovenci v preteklih letih počeli ravno to (in to ne v zanemarljivem obsegu). Najemali so kredite za nakup vrednostnih papirjev. Vprašanje ali bi letos ob ‘krvavečih’ borzah upali storiti isto. Tudi slovenski trg kapitala ni bil več tako nedolžno imun na dogajanja na svetovnih borzah, celo bančni sektor je nekaj časa prikrival pomembne informacije. A kaj, ko so ’zakreditirani’ vlagatelji to ugotovili šele letos.

V zgornji zgodbi je več nepravilnosti, če ne drugega so izračuni malce bolj zapleteni, kot npr. 10% donosa in 9% obresti.

Recimo, da želim najeti 10.000€ posojila, za obdobje sedmih let.  Zaradi stroškov odobritve in zavarovanja posojila bom na račun prejel nakazilo v višini 9.486€. Ker sem izbral posojilo s fiksno obrestno mero, bom celotno obdobje plačeval mesečni obrok v višini 157€.

Če bi prejeta sredstva vložil v vzajemne sklade s 3% vstopnimi stroški in bi se moje premoženje vsako leto povečalo za 10%, bi lahko čez sedem let pričakoval izplačilo v višini 18.475,72€. Vendar bi moral plačati še davek na dobiček v višini 15%, tako bi mi na koncu ostalo 17.169€ (upošteval sem že zmanjšanje davčne osnove zaradi 1% pavšalnih stroškov pri nakupu in prodaji točk sklada). V teh sedmih letih pa bi plačal 84 obrokov po 157€, kar v skupnem znese 13.188€.

Če se ne bi odločil za kredit in bi pod istimi pogoji mesečno vlagal 157€, bi mi po plačilu davkov na dobiček ostalo 17.317€.  Celo malce več torej. S to razliko, da lahko v tem primeru izgubim največ vloženi znesek. V prvem primeru moram seveda upoštevati še možnost izgube enkratnega vložka, kljub temu pa bi moral poplačati kredit.

OPOMBA: izračuni so zgolj hipotetični in v njih niso upoštevane upravljavske provizije, prav tako sem predvideval linearno rast premoženja 10% letno. Kar pa  v praksi seveda NI izvedljivo. To dejstvo je vplivalo tudi na oceno davka na dobiček pri mesečnem vlaganju, v realnosti bi bil lahko davek večji ali manjši. Poleg tega gre za nominalne številke, torej inflacija v izračunih ni upoštevana. Zelo verjetno je namreč (raje gotovo), da si boste čez sedem let lahko z enakim zneskom privoščili manj kot danes.

Bistvo je v tem, da so pri investiranju v vsakem primeru prisotna različna tveganja, z najemanjem kreditov za nakup vrednostnih papirjev, pa se ta še dodatno povečajo. Le da investitorji (pravzaprav špekulanti, čeprav sami morda ne mislijo tako) v pozitivnih obdobjih oziroma v času rasti tečajev o teh tveganjih ne razmišljajo.
V grobem namreč velja, da sta na borzi (oziroma pri investiranju) najmočnejši čustvi strah in pohlep. V slabših časih nam trezno presojo zamegli strah pred izgubo, v dobrih časih pa pohlep in želja po hitrem zaslužku.

Na borzah bodo vedno prisotna tako dobra, kot slaba obdobja. Samo od vas je odvisno, kako jih boste preživeli. Lahko iščete “vroče” naložbe in se občasno opečete, ali pa sledite svojim finančnim ciljem in izdelanemu finančnemu načrtu.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Svetujte mi – katera naložba je najboljša?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 1.februar 2010
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Investiram ali špekuliram? Vlagatelji nikakor nočejo razumeti pomena posameznih oblik finančnih proizvodov
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 14.september 2009
• [Lov za resnico] Albanski certifikati – enkratna priložnost za zaslužek ali nov špekulativni balonček?

Da Slovenci pogosto ne vemo, kako moramo biti zavarovani in kako sploh izbrati ustrezno zavarovalno polico, nam je potrdil Klemen Kavčič, finančni svetovalec pri družbi i-svetovanje.

Mag: Kaj je zavarovalna pogodba?
Klemen Kavčič: Z njo se določi, v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji bo zavarovalnica sklenitelju izplačala odškodnino. Seveda se dogovorita tudi o premijah, ki jo bo za ta namen plačeval.

Mag: Pa se Slovenci znamo pravilno zavarovati?
Klemen Kavčič: Velikokrat ne. Izbira produkta naj bo zadnja stvar pri sklepanju zavarovanj. Najprej je treba razmisliti, katere nevarnosti prežijo na zavarovanca in kakšne bodo posledice, če se kaj nepredvidenega zgodi. Šele potem naj pregleda ponudbo na trgu. Zavarovalnice imajo veliko brošur, vsa ponudba je objavljena tudi na spletu. Šele ko posameznik pregleda ponudbo in pogoje, naj izbere ustrezen zavarovalni produkt. Dobro je poiskati tudi neodvisen nasvet.

Mag: Vendar so zavarovalnice zelo napadalne pri trženju svojih produktov. Velikokrat se zgodi, da zavarovalni agenti prodajajo vsevprek, ne glede na to, kaj posameznik sploh potrebuje.
Klemen Kavčič: Žal se zgodi tudi to. Zamislite si, da vam v restavraciji natakar kot ponudbo dneva ali specialiteto predstavi meni, v resnici sestavljen iz hrane, ki jo morajo porabiti, sicer se bo pokvarila. Gotovo pa vas ne bo napotil v sosednji lokal. Tudi agenti, ki delajo samo za eno zavarovalnico, v posameznih obdobjih ponujajo le nekatere produkte, odvisno od akcij, sezone in podobno. Resda je to bolj izjema, vendar se dogaja.

Mag: Kako naj se človek ubrani agresivnega tržeja zavarovalnih polic, ki jih sploh ne potrebuje?
Klemen Kavčič: Kot sem že poudaril, najprej potrebe, šele nato polica. Vsekakor se je dobro pogovoriti bodisi z neodvisnim svetovalcem ali več zavarovalnimi agenti, in šele nato skleniti zavarovanje. Najboljša obramba pa je gotovo znanje – pridobite ga lahko z branjem knjig o osebnih financnah, obiskovanjem predavanj. Pe preden sem se začel ukvarjati z naložbami in zavarovanji, sem pri avtomobilskem zavarovanju sklenil polico, ki ni ustrezala mojim potrebam in to le zato, ker sem dobil popust. Sklepanje napačnih polic je povsem človeško.

Mag: Smo torej Slovenci preveč zavarovani?
Klemen Kavčič: Težko bi rekel, da smo prezavarovani, bolj opažam, da smo napačno. Posamezniki se zavarujejo za tveganja, ki jim sploh niso izpostavljeni, ali pa posledice nekaterih dogodkov ne bodo znatno vplivale na njihovo življenje. Po drugi strani pa ne upoštevajo zavarovalnih tveganj, zaradi katerih se njihov standardl ahko zelo poslabša.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Naložba 1.000 EUR v naložbeno življenjsko zavarovanje
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 1.februar 2010
• Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje

Zanima naju kaj se zgodi v primeru:
- če odstopiva od zavarovanja;
- da se nezgoda pripeti po lastni krivdi;
- da si v nezgodi npr. pod vplivom alkohola …

Kako je s fleksibilnostjo skladov? Kolikokrat letno je možna menjava med skladi? Morava sama menjati sklade? Kako je z naloženim denarjem? Kakšen je riziko?

Za odgovor se vam lepo zahvaljujeva in vas lepo pozdravljava.

Primož in Darja, Litija

NAŠ ODGOVOR:
Spoštovani,

Hvala za vprašanja, ki sta jih s soprogo zastavila preko naših spletnih  strani. Če pravilno razumem, želita z ženo poskrbeti za vajino socialno varnost sedaj in v prihodnosti.

Natančnega odgovora vam žal ne morem napisati, ne da bi vaju ob tem zavajal.  Iz preprostega razloga – vajine finančne in življenjske situacije ne poznam dovolj dobro.

Potrebujeta življenjsko ali nezgodno zavarovanje? Gre namreč za dve različni obliki zavarovanj, katerih potrebna zavarovalna kritja so v različnih življenjskih obdobjih različno potrebna. Je morda kdo odvisen od vajinih prihodkov, imata morda najeto posojilo? Koliko denarja želita privarčevati? Kolikšno stopnjo tveganja sta pripravljena sprejeti in kolikoizkušenj že imata s področja investicij?

Veliko vprašanj naj vaju nikar ne prestraši – ta so namreč nujna za priporočilo ustreznih finančnih proizvodov po katerih sprašujeta. O lastnostih posameznih proizvodov različnih finančnihinstitucij bi lahko napisal ogromno vendar dvomim, da bi vama s tem olajšal odločitve.

Kot neodvisno svetovalno podjetje pri nas vseskozi spremljamo ponudbo na  trgu finančnih proizvodov in  lahko vam zagotovim, da optimalno (univerzalno) zavarovanje ne obstaja.

Lahko pa skupaj poiščemo oz. se pogovorimo o primernih rešitvah glede na vajino situacijo in vajine želje. Zato vaju vabim na neobvezni sestanek, na  katerem se bomo lahko bolje spoznali in se pogovorili o morebitnih rešitvah.

Gotovo se strinjate, da je na področju osebnih financ obojestransko zaupanje ključnega pomena – še posebej če govorimo o pogodbah s finančnimi institucijami sklenjenih za nekaj deset let. Po sestanku bosta s soprogo sama presodila, če ali kako vam lahko pomagamo.

P.S.: Vseeno nekaj odgovorov na vajina vprašanja glede lastnosti zavarovanj. Določena zavarovanja je možno prekiniti kadarkoli brez posledic, pri drugih pa je potrebno premije plačevati določeno obdobje (običajno dve ali tri leta). Prav tako določene zavarovalnice omogočajo mesečno menjavo skladov, spet druge vam bodo  to storitev zaračunale, če bo prepogosta.  Če se nezgoda pripeti po lastni krivdi, načeloma kritje velja. Razen v primeru, da se je nesreča zgodila zaradi vpliva alkohola ipd…

Lepo pozdravljeni,

Klemen Kavčič

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Kako naj prekinem/pretrgam življenjsko zavarovanje?
• Naložba 1.000 EUR v naložbeno življenjsko zavarovanje
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom