Starši so odgovorni, da najprej sami čim bolje poskrbijo za svojo finančno pismenost, kajti le tako so lahko otroku zgled in ga pravilno vzgajajo. Informacij o tem ni težko dobiti, saj imamo internet, knjižnice, tečaje, seminarje in podobno; problem sta volja in čas, ki ga Slovenci (in tudi ves preostali svet) namenimo za tovrstno izobraževanje. Tega je vse premalo. Slaba finančna pismenost se v naši družbi kaže v čedalje višji stopnji zakreditiranosti prebivalstva, in to predvsem za umetni standard in brezglavo potrošnjo, ki nima nobene povezave s kakovostjo življenja. Likvidnost premoženja prebivalstva je slaba, ljudje se pri vlaganjih napačno odločajo (nakupi in prodaje točno v napačnem času), njihova socialna varnost je izredno slaba, katastrofalno je stanje, ko govorimo o pokojninskem varčevanju, ljudje so podzavarovani oziroma imajo sklenjena neustrezna zavarovanja.

Finančna nepismenost ne ustreza ne družbi, ne gospodarstvu, ne politiki, čeprav se večkrat zdi obratno. Dolgoročno to pomeni kolaps celotnega družbenega sistema. A stvari se vendarle – čeprav zelo počasi – tudi tu premikajo na bolje. Menim, da smo čedalje bolj zainteresirani za svojo izobraženost, vendar prehitro obupamo ob problemih, ki sploh niso povezani s pridobivanjem kakršnega koli znanja, še posebno pa ne s področja osebnih financ. Naša slabost je, da ne znamo biti potrpežljivi, nismo vajeni nenehnega učenja itn. Ker nas osebne finance spremljajo vse življenje, bi morali izobraževanje najprej razumeti kot obvezno vseživljenjsko šolo, nato pa začeti korak za korakom. Če je samo en člen v verigi šibak (eden od staršev na primer), je zelo verjetno, da tudi naslednja generacija ne bo imela ustreznega predznanja. Zanašati se na kogar koli drugega ali na kakršen koli sistem, pa je utopija. Prej ko bomo to sprejeli, prej bodo vidne vsesplošne izboljšave in prej se bodo začele dogajati tudi sistemske spremembe.

~ Klemen Kavčič

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?
• Obvarujte se prazničnih nakupovalnih pasti in prihranite prenekateri evro
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

Nekateri ponudniki povečanega zanimanja za izplačila niso zaznali, pri preostalih je ravno obratno. »Dnevno dobimo tudi do 50 klicev po telefonu in približno pet vprašanj po elektronski pošti. Večina kličočih je še delavno aktivnih, torej delodajalec oziroma sami plačujejo premijo, « so povedali v Skupni pokojninski družbi, kjer imajo stranke na računu v povprečju 4100 evrov. Na Abanki pravijo, da se o pogojih unovčenja prihranjenih sredstev zanimajo posamezniki vseh starostnih skupin in poklicev, v Kapitalski družbi pa pričakujejo, da bo zanimanje za dvig denarja večje predvsem pri mlajših, ki imajo do upokojitve še dalj časa, in pri starejših, ki so tik pred upokojitvijo in imajo na računih manjše zneske. V Probanki ugotavljajo, da večina posameznikov želi izplačilo v enkratnem znesku, v Prvi osebni zavarovalnici pa se je povečalo zanimanje za pokojninske rente.

Čakajoč na ugodnejšo zakonodajo

Odgovor na vprašanje, zakaj toliko posameznikov razmišlja o tem, da bi privarčevana sredstva unovčili, lahko razberemo iz komentarja Klemna Kavčiča iz i-svetovanja o produktu. Pravi, da so sredstva v tej obliki varčevanja izjemno konservativno naložena in zato slabo donosna, stroškovno preveč obremenjena in da tudi davčne olajšave niso dovolj privlačne. Na drugi strani je tudi zavedanje posameznikov o pokojninski vrzeli premajhno. Razmišljanja o tem, kaj se lahko zgodi v primeru množičnih izstopov iz produkta, verjetno tudi pripomorejo k temu, da ljudje želijo čim prej izstopiti, če ima nekdo še finančne težave (zaradi brezposelnosti, zmanjšanja dohodkov itn.) je to še dodatni razlog.

»A kakršne koli oblike pokojninskih varčevanj so namenjene točno določenemu finančnemu cilju – to je dodatnemu viru prihodkov po upokojitvi in ničemur drugemu. Smo tik pred pokojninsko reformo, ki bo prinesla tudi precej kakovostnih sprememb,« pravi Kavčič.

Sredstev iz kolektivnega zavarovanja, ki ga bo plačeval delodajalec, zavarovanci ne bodo smeli dvigniti v enkratnem znesku, zavarovanci bodo lahko dobili samo pokojninsko rento. Vsi so v pričakovanju večjih davčnih ugodnosti.

Bolje zamrzniti kot dvigniti?

Vprašanje je, kaj storiti, če nismo zadovoljni z varčevanjem v pokojninskem skladu. Bodo posamezniki, ki bodo vložena sredstva unovčili (v povprečju imamo na računu v pokojninskem skladu od 5000 do 7000 evrov), denar porabili (mogoče celo za nakup novega avtomobila ali počitnice) ali ga bodo vložili v drug varčevalni produkt? Ravnanje v prvem primeru ni odgovorno, v drugem pa je treba upoštevati izstopne stroške in tudi stroške pri nakupu novega produkta. »Tisti, ki imajo dovolj znanja in discipline glede pokojninskega načrtovanja, bodo na prihranke v 2. stebru gledali kot na del naložbenega portfelja, ki je za zdaj precej konservativen. Morda bodo zgolj zmanjšali nova vplačila v 2. steber, ne morem pa izključiti tudi možnosti, da jih bodo nekateri celo povečali. Počakajmo na nove zakonodajne ukrepe/olajšave in naložbene spremembe,« navaja Kavčič.

Povejmo še, da posameznik, ki se odloči za predčasno ali izredno prenehanje vlaganja v ta produkt, lahko pričakuje naslednje stroške: plačilo davka na zavarovalne storitve v višini 6,5 odstotka, če vlagajo manj kot deset let, odstotek izstopne provizije, takojšnje plačilo 25 odstotkov akontacije dohodnine in v naslednjem letu najverjetnejše dodatno obdavčenje po dohodninski napovedi. Izplačilo se namreč šteje kot dohodek, ki gre v dohodninsko osnovo. Poleg tega znesek vpliva tudi na morebitne druge socialne prejemke gospodinjstva, na primer na višino štipendije, otroškega dodatka, socialne podpore, ceno otroškega vrtca. Večina ponudnic omogoča, da varčevalci ‘zamrznejo’ vplačevanje v produkt do upokojitve, nekatere (npr. Adriatic Slovenica in Triglav) pa to možnost ponujata največ za obdobje dveh let.

Izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja in njihovo poslovanje (kliknite na sliko za boljši vpogled)

Klemen Kavčič

Opomba: Prispevek je bil objavljen v prilogi časnika Delo Posel&Denar, dne 25.10.2010 (napisala: Milka Bizovičar)

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Pokojninsko varčevanje – trideset evrov na mesec ni dovolj
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate

Manjka nam izobraževanje

Sogovorniki so si enotni, da bo čedalje večja pokojninska vrzel (torej razlika med posameznikovimi dohodki v aktivni dobi in njegovo pokojnino iz državne blagajne) dejstvo, ki se ji zaradi demografskih sprememb ne bomo mogli izogniti. Letos upokojeni v Sloveniji prejemajo približno 65 odstotkov od dohodka v aktivni dobi, po podatkih, ki jih navajajo v KDGroup, je v zahodni Evropi ta odstotek upadel že pod polovico. Za Slovenijo enako pričakuje tudi večina finančnikov, s katerimi smo se tokrat pogovarjali.

Kot enega izmed razlogov, da mnogi posamezniki ne verjamejo opozorilom o tem, da je varčevanje za starost pomembno in da ne »gre samo za vnašanje strahu med ljudi, da bi ‘finančni strokovnjaki’ speljali vodo na svoj mlin,« sogovorniki navajajo slabo informiranost ljudi. »Pri informiranju o pokojninski problematiki smo pogosto prepuščeni ponudnikom produktov. Celostno objektivno informiranje prebivalstva mora prevzeti država že v fazi šolanja, v času zaposlitve pa bi morali vse plačnike v ZPIZ-ovo blagajno vsako leto obveščati o višini vplačanih sredstev na pokojninskem računu ter predvsem o višini predvidene pokojnine. Dokler pa bo informiranje prebivalstva prepuščeno nam, zasebnim ponudnikom, bo vsaj neenakomerno, veliko bo različnih tolmačenj, in zato tudi negotovosti pri odločitvi – ali sploh, koliko in kje varčevati,« pavi Miha Berkopec iz podjetja Concorde premoženjsko svetovanje. Tudi Jan Omerzo iz KD Finančne točke je prepričan, da bi si bilo treba vzeti čas za osebne finance že v šolskih klopeh. »A naš sistem tega ne omogoča in tudi ne odobrava,« poudarja Omerzo. Andrej Sajovic iz Sklada obrtnikov in podjetnikov pa dodaja: »Vedno bolj se kaže, da ima povprečen posameznik premalo znanja o varčevanju za starost in da nasvete išče pri napačnih svetovalcih. Svetovalec, ki ne zna izračunati dosmrtne pokojninske rente, nam bo težko svetoval, koliko denarja moramo zbrati denimo za 400 evrov dodatne mesečne pokojnine, ki jo bomo prejemali do svoje smrti.«

O finančnih svetovalcih in prodajalcih produktov

Ko se odločimo, da bomo začeli varčevati za starost, se je torej treba najprej poučiti o vseh okoliščinah in možnostih, da bomo čim učinkoviteje dosegli cilj. Na vprašanje, kje začeti, Klemen Kavčič iz družbe i-svetovanje odgovarja: »Preden se odločimo varčevati za kateri koli finančni cilj, se najprej vedno izplača obrniti po nasvet k samemu sebi. Vprašamo se: Kaj, kdaj, koliko želim? Kolikšna je verjetnost, da to tudi dosežem? Šele ko imamo jasne odgovore na takšna in podobna vprašanja, je na vrsti izdelava pokojninskega načrta. Sestavimo ga lahko sami, s pomočjo družine ali svetovalca. Če vam zadnji ne postavi vsaj prej omenjenih vprašanj, potem to ni svetovalec, ampak verjetno samo prodajalec določenih finančnih proizvodov.«V Zavarovalnici Grawe prav tako opozarjajo, da vsakomur, ki pravi, da je finančni svetovalec, ne gre zaupati, ampak je treba najti nekoga z izkušnjami in z ustrezno licenco. K temu Berkopec še dodaja, naj pred dokončno odločitvijo za način dolgoročnega varčevanja pridobimo več mnenj in ponudbe pokojninskih družb, zavarovalnic, družb za upravljanje, bank, finančnih ter premoženjskih svetovalcev. Pozanimati se je med drugim treba, kako prilagodljiv je produkt, njegove morebitne davčne ugodnosti, kako se obnaša v časih nizke, zmerne ali visoke inflacije oziroma deflacije, kolikšne stroške bomo imeli z varčevanjem in ali bomo po potrebi lahko razpolagali s sredstvi na računu tudi med varčevalno dobo. Svetovalec naj nam pove, katere ponudnike produktov zastopa, od česa je plačan, koliko ima prakse, kakšne so njegove reference in katere licence ima, kako je urejen nadzor nad njim in produktom, kje se lahko pritožimo v primeru nepravilnosti ali težav.

Koliko privarčevati?

Splošnega odgovora na to vprašanje seveda ni, saj je to, koliko bomo potrebovali, odvisno od števila let, ki nas še loči do upokojitve, od pokojninskega sistema, ki bo takrat veljal, od tega, kakšen življenjski standard želimo imeti po upokojitvi, koliko že imamo privarčevanega, kakšne so naše finančne obveznosti in ne nazadnje, koliko vložka nam bo pobrala inflacija. Klemen Kavčič je prepričan, da si je predvsem treba pokojninsko vrzel izračunati čim bolj natančno in pri tem upoštevati tudi spremenljivke, ki vplivajo na to, koliko denarja bomo po upokojitvi dobivali in kolikšne življenjske stroške bomo imeli. »Za pokojnino varčujte, kolikor lahko, in to čim prej,« svetuje Kavčič in dodaja, da se je dobro izogibati posploševanjem in preprostim varčevalnim in investicijskim načrtom. Nasvet, ki so ga ponudili v Zavarovalnici Triglav in na KD Finančni točki, je, da za svojo socialno varnost na mesec namenimo od deset do 20 odstotkov svojih prihodkov, pri čemer nas od varčevalnega cilja ne sme nič odvrniti. Z opombo, da gre za predpostavke in pričakovanja, so v KD Skladi izračunali, da bi posameznik, ki se bo upokojil čez 30 let, prejel pokojnino v višini približno polovice svoje plače, ki je bila v povprečju na primer 1100 evrov. Če upoštevamo, da bo povprečna življenjska doba takrat 80 let, bo v pokoju preživel 15 let, torej 180 mesecev. Za ohranitev življenjskega standarda bi torej potreboval 6600 evrov na leto oziroma skupaj 99.000 evrov, pri čemer pa inflacija še ni upoštevana.

Slovenci za starost v povprečju varčujemo 30 evrov na mesec, kar nikakor ni dovolj, še pravijo v KD Skladi, v Finančni točki pa navajajo: »To bi mogoče lahko zadoščalo, da bi bil nekdo, ki je še zelo mlad (20 let), mesečno vlagal isti znesek za obdobje 40 let in ob predvideni povprečni letni donosnosti osem odstotkov, dosegel privarčevani znesek v višini 97.250 evrov. Tisti, ki je začel varčevati šele pri 40 letih in bo 20 let vlagal po 100 evrov na mesec, pa še zdaleč ne bo dosegel tega premoženja, temveč zgolj 57.730 evrov.

Objavljeno v prilogi časnika Delo, Posel & Denar, 20.9.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?
• Ujeti v nehvaležno in skrajno škodljivo kolesje nepoštenega in neetičnega ravnanja v trženju finančnih produktov
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Dodatno pokojninsko zavarovanje – po unovčenju bo udaril davek

Izkušnje zavarovalničarjev in finančnih svetovalcev kažejo, da se predvsem v večstanovanjskih objektih lastniki ne pozanimajo dovolj, kako kakovostne police imajo sklenjene prek upravnikov. Klemen Kavčič  iz podjetja i-svetovanje je povedal, da bi ob nakupu stanovanja v večstanovanjskem objektu lastniki morali pri upravniku preveriti vsebino zavarovalne police za etažno lastnino – po črki zakona je upravnik na podlagi potrditve lastnikov sicer dolžan poskrbeti, da je objekt zavarovan, vendar je ponavadi polica slaba oziroma krije samo osnovne nevarnosti in tudi zavarovalne vsote niso primerno določene.

»Pogosto stanovalci vedo, da je za objekt sklenjeno neko zavarovanje, zato se s tem ne ukvarjajo, ko pa se zgodi škodni primer, se pojavi težava, saj polica ne krije tistega, kar pričakujejo,« je dejal Kavčič. Zavarovalničarji poudarjajo, da stanovalci med ponudbami pogosto izbirajo samo na podlagi cene, ne zavedajo pa se, da se najcenejši produkt ne izkaže nujno tak, če pogledamo daljše časovno obdobje, v katerem se lahko zgodijo tudi škodni primeri.

V osnovno zavarovanje ni vključen izliv vode, ravno takšnih primerov pa je zaradi dotrajanosti instalacij v starejših blokih zelo veliko, je opozoril Jager. Ker je kakovost skupnega etažnega zavarovanja odvisna od upravnika oziroma od skupne volje stanovalcev, ni nujno, da so z njo zadovoljni vsi etažni lastniki. Vsak posameznik se lahko tudi sam odloči za zavarovanje objekta, in sicer v skladu z njegovim lastniškim deležem. Polico z želenimi kritji lahko sklene pri kateri koli zavarovalnici, vendar bo v tem primeru določen delež objekta za posamezne nevarnosti (na primer požar) zavarovan dvakrat, kar pa ob morebitnem zavarovalnem primeru ne bo vplivalo na višino izplačane zavarovalnine. Temu se je mogoče izogniti s sklenitvijo dodatka k obstoječi (skupni) zavarovalni polici pri isti zavarovalnici – lastnik plača dodatne premije glede na solastniški delež. Nekatere zavarovalnice ponujajo tudi tako imenovano dozavarovanje, torej lahko stranka posamezna kritja, ki jih ni na osnovni polici, in višje zavarovalne vsote, sklene pri drugi zavarovalnici kot je ‘osnovna’ pogodba.

Na vprašanje, katera zavarovalna kritja je dobro vključiti v polico, strokovnajki odgovarjajo, da je to odvisno od lokacije nepremičnine. Ljudje pogosto ne želijo oziroma se jim ne zdi potrebno zavarovati za primer izliva vode, potresa. Glede na lokacijo je potem vredno razmisliti še o nevarnosti poplav, vdora meteornih vod, plazov, stroških, ki bi nastali pri gradnji novega objekta in podobno.

Zavarovalničarji še opozarjajo, da zavarovalne police krijejo samo tiste nevarnosti, ki so v pogodbi navedene. Zavarovanje proti streli v okviru zavarovanja nepremičnin na primer pomeni kritje škode, ki bi nastala na objektu ob neposrednem udaru vanj. To se ne zgodi pogosto, poudarjajo agenti, dogaja pa se, da strela, ki udari v bližino objekta, povzroči uničenje instalacij. Če zavarovanec nima dogovorjenega posebnega kritja za to, izplačila zavarovalnine ne more pričakovati.

Zavarovanje premičnin v stanovanju sklepajo etažni lastniki posamično. Zavarovalnice pa različno opredeljujejo, kaj se zavaruje kot nepremičnina in kaj kot premičnina. Posameznik, ki sklepa vsako zavarovanje pri drugi ponudnici, naj bo še posebno pozoren na to, saj se lahko zgodi, da določen element ni vključen v nobeni polici. Primer je lahko parket, ki ga ena zavarovalnica uvršča med premičnine, druga med nepremičnine.

Zadrege se pogosto pojavijo tudi pri zavarovanju odgovornosti. Zavarovanec, ki je izbral določeno kritje za izliv vode, si je s tem zagotovil, da bo zavarovalnica krila škodo v njegovem stanovanju. V večstanovanjskih objektih pa se zgodi, da takšen dogodek povzroči škodo tudi v sosednjih stanovanjih. Če se lastnik želi zavarovati tudi za to, je na mestu razširitev kritja za odgovornost. Pri tem strokovnjaki svetujejo razumno visoke zavarovalne vsote in opozarjajo, da v okvir tega spada na primer tudi morebitna povzročitev nesreče na smučišču, odškodnina tretji osebi, če jo ugrizne zavarovančev pes, kritje škode, ki jo povzroči zavarovančev otrok tretji osebi. Prav tako je pri odločanju, katera kritja bi vključili v zavarovalno polico, dobro vedeti, da si od njih lahko obetamo natanko tisto, kar obljubljajo. Tako ni isto, ali steklo razbije toča ali pa žoga.

Preden sklenemo zavarovalno polico, se je dobro posvetovati s strokovnjakom, še bolje je, če informacije poiščemo pri več agentih in neodvisnih strokovnjakih.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT, dne 18.1.2010

………………………………………………………………………………………………………………

Imate dodatna vprašanja glede zavarovanja vašega doma? Želite, da vam brez obveznosti podamo strokovno in nepristransko oceno premoženjskega zavarovanja vaše hiše, stanovanja ali stanovanjske opreme? 

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220  ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Pametno zavarujte dom, da se ne boste tresli!
• Zavarovanje nepremičnin (hiš in stanovanj) – vabljeni, da nam zastavite vprašanja
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Premoženjsko zavarovanje z vključenim zavarovanjem pred odgovornostjo iz naslova hišne posesti
• Zavarovanje nepremičnine in stanovanjske opreme – pasti, težave in rešitve
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori

Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
Pogosto sklenemo katero izmed zavarovanj, nato pa leto za letom vplačujemo premijo, ne da bi preverili, ali je sploh še ustrezno. Kaj potrebujemo in koliko, je seveda odvisno od posameznika, a vendarle mora vsakdo imeti pregled nad sklenjenimi pogodbami. Če smo na primer sklenili zavarovanje za nepremičnino, nato pa vanjo vlagali, je smiselno prilagoditi zavarovalno vsoto, sicer bomo v primeru zavarovalnega primera dobili nižje izplačilo, kot je bila dejanska škoda. Najbolje je, da imamo vse sklenjene pogodbe shranjene skupaj in na varnem mestu. Smotrno je imeti tudi zbirni spisek z navedbo vsebine pogodb ter kontaktnimi podatki. Pogodbe pregledujemo praviloma enkrat na leto oziroma ob kakršni koli spremembi finančnega ali osebnega stanja.

Najprej cilj, potem sredstvo
Kateri so temeljni ključi, po katerih posameznik sploh presoja ustreznost pogodb, ali imamo sklenjenih preveč ali premalo polic, ali so zavarovalne vsote ustrezne? Poznavanje osnov osebnih financ je ključno. Če jih ne poznamo in sklenemo pogodbo zgolj na podlagi prodajalčevega nasveta, ki mu je pogosto edini cilj zaslužek, bomo sami zelo težko presodili, ali je pogodba ustrezna. Pred nakupom produkta se je smotrno natančno poučiti o produktu, da bomo natančno vedeli, zakaj ga želimo imeti oziroma kako bomo z njim dosegli načrtovani cilj. Preveriti je dobro več različnih, predvsem pa argumentiranih ponudb in poiskati še dodatno mnenje. Dodatne informacije se izplača poiskati tudi na spletu. Večina ljudi sploh ne ve, katera zavarovanja imajo sklenjena, kar je velika težava. Marsikdaj pozabimo, da smo sploh sklenili neko pogodbo, še manj pa poznamo njene lastnosti. Za vsako tveganje bi morali imeti svoje zavarovanje, ne pa več hibridnih, posamezniku nepoznanih kombinacij, čeprav je včasih smotrno imeti tudi več istovrstnih zavarovanj. Zavarovalne vsote za primer trajne nezgodne invalidnosti, ki jih ponujajo zavarovalnice, so namreč lahko dokaj nizke – z eno polico dolgoročno tako ne moremo dosegati optimalnega zavarovalnega kritja za primer trajne invalidnosti. Če želimo imeti ustrezno visoko zavarovalno vsoto, je smiselno urediti še eno ali dve nezgodni zavarovanji. Na račun lastnega zdravja namreč ni smiselno varčevati, medtem ko je v preostalih primerih podvajanje produktov nesmiselno.

Kdaj spremeniti polico?
Število sklenjenih produktov je odvisno tudi od posameznikovega statusa in starosti. Če ima družino in od njega odvisne družinske člane (otroci, partner, bolni starši), je poleg nezgodnega smiselno tudi dobro življenjsko zavarovanje, sicer ta oblika zavarovanja načeloma sploh ni potrebna. To upoštevamo tudi pri pregledovanju smiselnosti pogodb – če so otroci že samostojni, bomo brez pogodbe privarčevali kar nekaj denarja, ki ga vplačujemo na napačen naslov. Kako ravnati, če ugotovimo, da imamo sklenjena na primer tri naložbena zavarovanja ali da police ne potrebujemo več? Najprej naj se zavarovanec vpraša, zakaj je sklenil tri zavarovalne pogodbe. Kar tako, na hitro žogo, ne prekinjajmo ali spreminjajmo polic, temveč jih skrbno preglejmo in preučimo položaj, v kateri smo se znašli. Posledica prehitrega in nepremišljenega ukrepanja so lahko veliki in nepotrebni stroški. Ali in po kakšnih pogojih sploh lahko pretrgamo neko zavarovanje ter kolikšni so s tem povezani stroški, je odvisno od splošnih pogojev ponudnika. Upoštevati pa je treba tudi, da v primeru prekinitve zavarovalne pogodbe pred potekom desetih let plačamo 6,5 odstotni davek na zavarovalne posle in davek na dobiček, če je bil v tem obdobju ustvarjen. Možno je tudi, da bomo pri pregledu polic ugotovili, da je zavarovalna vsota prenizka ali previsoka. V obeh primerih moramo to popraviti, saj nam zavarovanje ne koristi, če bi v škodnem primeru dobili desetkrat manjšo odškodnino, kot bi jo potrebovali, v drugem primeru pa samo plačujemo drage premije, ki se praviloma ne obrestujejo.

Prihranki?
Zavarovalnice ponavadi ponudijo popuste, če imamo pri njih sklenjenih več raznovrstnih zavarovalnih polic. Vendar pa je pri tem dobro biti pozoren, saj je lahko prihranek le navidezen. Zavarovalnice ponavadi ne ponujajo vseh oblik zavarovanj po sprejemljivi ceni. »Biti moramo odprti, če hočemo kaj prihraniti. To pomeni, da pregledamo ponudbo in premišljeno izbiramo najprimernejše produkte, ne glede na ponudnika, ter smo kritični potrošniki. Dobro je poiskati pravo osebo, ki bo strokovno pomagala urejati osebne finance, ne pa se pustiti zapeljati popoldanskim prodajalcem finančnih produktov. Govorimo o finančnem načrtovanju – to je proces, ki traja vse življenje, zato se ga je smiselno lotiti zrelo in premišljeno, tudi če nam to ‘ne diši’.

Klemen Kavčič

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT, dne 4.1.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Kako naj prekinem/pretrgam življenjsko zavarovanje?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje

Najprej nas je zanimalo, kdaj je smiselno sredstva vložiti v naložbeno življenjsko zavarovanje, namesto da se odločimo za neposredna vlaganja v sklade. Klemen Kavčič pravi, da posamezniki pogosto enačijo zavarovanje in varčevanje, čeprav sta to dva povsem različna produkta. »Če je od vaših prihodkov kdo odvisen (otroci, partner, bolni starši) oziroma bi mu izpad vaših prihodkov povzročil velike finančne težave, je treba poskrbeti za življenjsko zavarovanje. Če pa ni tako in se boste vseeno odločili za življenjsko zavarovanje, morate vedeti, da bo del vaših vloženih sredstev oziroma premije vseeno porabljen za pokrivanje stroškov zavarovalnice, čeprav njihove storitve pravzaprav ne potrebujete. Torej bo končni rezultat varčevanja manjši, kot bi bil pri neposrednem vlaganju.« Naložbeno življenjsko zavarovanje je namenjeno predvsem posameznikom, ki ta produkt potrebujejo, obenem pa želijo varčevati dolgoročno, vsaj deset let.

Vendar Kavčič dodaja, da za doseganje visokih zavarovalnih vsot naložbena življenjska zavarovanja niso najprimernejša oziroma praktična. Za visoka kritja (50.000, 100.000 ali več evrov) so primernejša tako imenovana riziko življenjska zavarovanja, ki ne vsebujejo varčevalne komponente. Izbiro med klasičnim življenjskim zavarovanjem, pri katerem je zavarovalna vsota za doživetje dogovorjena z zavarovalno pogodbo, in naložbenim oziroma investicijskim zavarovanjem, pri katerem naložbeno tveganje prevzema zavarovalec, je torej odvisna predvsem od tega, kaj je za posameznika pomembneje: donosnost ali varnost naloženih sredstev. Pri zavarovanju z naložbenim tveganjem namreč zavarovalec sam odloči, kam naj se nalagajo njegova sredstva ter za to tudi prevzame naložbeno tveganje.

Izbiramo lahko med skladi, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto naložbe, razpršitev tveganja, geografsko usmerjenost in možnosti donosov. Naložbeno življenjsko zavarovanje je smiselno skleniti za daljše časovno obdobje, saj s tem zmanjšamo vpliv nihanja vrednosti enot sklada. Za manjše tveganje pa lahko poskrbimo tudi s tekočim plačevanjem premije. S tem nevtraliziramo obdobje krize in naložbo še bolj oplemenitimo, poleg tega pa nam ni treba imeti veliko privarčevanih sredstev, saj lahko mesečno vplačujemo le po 25 evrov. Dobra stran sklepanja zavarovanja za obdobje, daljše od deset let je tudi oprostitev plačila davka. Če pa od pogodbe odstopimo prej, smo dolžni plačati 6,5 odstotka davka od izplačila in še davek na morebitni dobiček. Ne glede na čas trajanja pogodbe pa smo plačila davščine oproščeni v primeru smrti zavarovanca. Ker ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja težko predvidimo, kakšne bodo razmere na trgu čez nekaj let, se je pred podpisom pogodbe smiselno prepričati, ali zavarovalnica ponuja možnost spreminjanja naložbene strukture, kako pogosto imamo to možnost in kakšni stroški so povezani s tem.

Kavčič opozarja, da menjava naložbene strukture praviloma ni možna kadar koli, ampak po določenem obdobju (leto, dve ali več), in ne na kateri koli dan. Te dneve zavarovalnica določi v splošnih pogojih, zato velja pozorno prebrati drobni tisk. Med slabostmi je poudaril predvsem netransparentne in visoke stroške, ki jih zavarovalnice zaračunajo za vodenje večine naložbenih zavarovanj, ter obveščanje o stanju. Dobro je tudi preveriti, kdaj zavarovanec dobi prve informacije o stanju vloženih sredstev, da ne bomo presenečeni, če nekaj let po sklenitvi zavarovanja od zavarovalnice ne bomo dobili drugega kot položnico. Zavarovalnice namreč obvestila pošiljajo šele po obvezni dobi vplačevanja, ki pa se razlikuje med zavarovalnicami in produkti, tako da lahko obvestilo prejmemo šele po enem, dveh ali treh letih.

Zaradi nestabilnih gospodarskih razmer se lahko zgodi, da ostanemo brez službe ali pa denar nujno potrebujemo za obnovo hiše, stanovanja oziroma popravilo avtomobila. Zavarovalnice ponujajo možnost predčasnega odkupa zavarovanja oziroma predujem pod različnimi pogoji, zato se je pred sklenitvijo zavarovanja dobro pozanimati tudi o tem. Kavčič opozarja, da smo v primeru odkupa zavarovanja prej kot v desetih letih od sklenitve pogodbe dolžni plačati davek, svoj kos pogače pa si bodo pri tem odrezale tudi zavarovalnice. Obstaja tudi možnost, da predujem delno ali v celoti vrnemo, ko nam finančno stanje to dopušča.

Želite, da vam pripravimo neobvezujočo ponudbo za riziko življenjsko zavarovanje? Pokličite nas na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro ali izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v eni izmed naših poslovnih enot. 

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT dne 23.11.2009

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – prednosti in slabosti
• Zavarovanje družine – primerno nezgodno zavarovanje invalidnosti je ključno
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Varčevanje za pokojnino – kje in kako naj varčujem?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom

Naložbena življenjska zavarovanja so med Slovenci v zadnjem času postala prava uspešnica. Temu so se prilagodili tudi ponudniki, ki si izmišljajo številne nove različice, čemur pa povprečni smrtniki pogosto težko sledijo. Produkti imajo nekatere prednosti, vendar pa skrivajo tudi nekaj pasti, zato morate tržnika naložbenega zavarovanja dobro izprašati, preden karkoli podpišete. Naj vam ne bo nerodno, saj gre za vaš denar:

1. Katere licence imate opravljene?
Poleg licence oziroma opravljenega preizkusa znanj za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja je priporočljiva še licenca s področja trženja vzajemnih skladov. Licence sicer ne zagotavljajo, da je tržnik etična oseba, veste pa vsaj, da je strokovno usposobljen.

2 . Koliko različnih zavarovanj mi lahko ponudite?
Če vam tržnik predstavlja le eno zavarovalno ponudbo, je verjetno, da prav to zavarovanje za vas ni povsem primerno. Precej bolje je, da vam predstavi vsaj še eno ali dve zavarovanji, po možnosti različnih zavarovalnic.

Na voljo tudi v obliki e-poročila

Poleg tega si bo stroške predčasnega razdrtja pogodbe zaračunala še zavarovalnica – dlje je do izteka pogodbe, višji so stroški. Navadno se obračunajo v odstotkih od vrednosti premoženja. Pri izplačilu predujma oziroma delnem odkupu davčnih posledic ni, so pa s predujmom vseeno povezani stroški, recimo 0,5 odstotka ali odstotek od vrednosti izplačila. Tržnik naj vam jasno razloži, koliko časa mora miniti od začetka zavarovanja, da ste upravičeni do pretrganja pogodbe ali do izplačila predujma, in pod kakšnimi pogoji.

4 . Zakaj mi svetujete naložbeno življenjsko zavarovanje, in ne neposredne naložbe v vzajemne sklade?
Če je glavni argument davčno ugodno vlaganje, to ne bo dovolj. Tržnik bi vas moral vprašati vsaj:

• ali je kdo odvisen od vaših prihodkov (majhni otroci, žena, ostareli starši),
• ali imate najeto dolgoročno posojilo (recimo za rešitev stanovanjskega vprašanja). Če imate posojilo in odvisne družinske člane, potem je smiselno razmišljati tudi o življenjskem zavarovanju.

Če življenjskega zavarovanja ne potrebujete, je še vedno mogoče skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje z enkratnim plačilom premije. V tem primeru so stroški zavarovalnice minimalni, davčne ugodnosti pa še vedno ostanejo. Če seveda vloženega denarja res ne potrebujete vsaj deset let. Sicer je bolje, da vlagate neposredno v sklade.

5 . Ali lahko izbiram med različnimi skladi in jih tudi zamenjam?
Po določenem obdobju, od enega do treh let, zavarovalnice omogočajo spremembo naložb. Tu bodite pozorni na ponudbo skladov. S stališča primerne razpršitve premoženja je bolje, da lahko izbirate tudi med različnimi družbami za upravljanje, ne samo med različnimi skladi ene družbe za upravljanje. Vsaka družba za upravljanje ima namreč svojo filozofijo upravljanja sredstev. Zakaj bi zaupali samo enemu, sploh če podpisujete pogodbo za 20 ali 30 let?

6 . Ali lahko mesečno premijo čez čas povišam oziroma prilagajam svojim potrebam?
“Če bo potrebno, bomo takrat sklenili novo zavarovanje,” je odgovor, ki kaže le na močno potrebo tržnika po prodaji produkta. Na voljo so namreč tudi naložbena življenjska zavarovanja, pri katerih imate vso pravico kadarkoli povišati mesečni obrok, ne da bi se zaradi tega vaša pogodba kakorkoli spremenila. Žal pa je pri znižanju mesečnega obroka navadno treba počakati, da od začetka zavarovanja mine vsaj nekaj let.

7 . Ali lahko poleg naložbenega življenjskega zavarovanja sklenem še nezgodno zavarovanje ali je bolje, da to storim posebej?
Večini naložbenih življenjskih zavarovanj lahko dodate še dodatno nezgodno zavarovanje. Navadno vam bo tržnik ponudil komplet nezgodnega zavarovanja, v katerega bodo vključena kritja za primer nezgodne smrti, trajne nezgodne invalidnosti in nadomestila za dneve, preživete na bolniškem dopustu ali v bolnišnici (seveda samo, če gre za nezgodo).

Vendar je najpomembnejše visoko kritje za primer trajne nezgodne invalidnosti, za večino ljudi druga kritja niso tako pomembna. Višja kritja za primer trajne nezgodne invalidnosti je najlažje urediti z ločenim zavarovanjem, tako imenovanim riziko zavarovanjem, prek katerega ne varčujete. Naj vas torej ne zavede – tudi če bi nezgodno zavarovanje dodali naložbenemu, se del premije, ki je namenjen nezgodnemu zavarovanju, ne plemeniti.

8 . Kateri stroški so povezani z naložbenim življenjskim zavarovanjem?
Tržnik vam mora brez zadržkov razkriti vstopne stroške v sklade, stroške obdelave vplačil zavarovalnice, administrativne stroške zavarovalnice, morebitne stroške zamenjave skladov, spremembe razdelitve premije, stroške predčasnega odkupa (skupaj z razlago davčnih posledic) in ne nazadnje še sklepalne stroške za vaše zavarovanje. Iz tega naslova so namreč plačani tudi tržniki zavarovanj. Če vam vse jasno razloži, torej tudi to, kaj bo storil za vas v prihodnje (pomoč pri izbiri naložb, pomoč v škodnih primerih), ste lahko pomirjeni. Nasvet: naj stroški ne bodo glavno merilo pri izbiri zavarovanja.

Edini stroški, ki jih tržnik ne more natančno razložiti, so stroški riziko premije oziroma zavarovalne vsote. Razlog je v tem, da so skoraj za vsakogar drugačni – odvisni so od starosti, trajanja zavarovanja, višine zavarovalne vsote, vašega zdravja in ne nazadnje od (prihodnje) vrednosti vašega premoženja. Približek vam lahko tržnik pokaže na primeru riziko življenjskega zavarovanja, iz katerega lahko razberete, koliko bi vas “stala” določena zavarovalna vsota. S pomočjo teh vprašanj boste vsekakor lahko dobili občutek o namenih svojega sogovornika. Vendar zavarovanj ne sklepate zaradi tržnikov – vsaj v teoriji, v praksi pa se žal vse prevečkrat izkaže drugače – , ampak zaradi sebe in svojih potreb, ciljev in želja.

Tržnik oziroma v tem primeru že svetovalec pa vam mora danes in tudi v prihodnje pomagati pri izbiri in spremembah finančnih produktov, da boste s čim večjo verjetnostjo finančne cilje tudi dosegli. In če vam želi korektno svetovati, vas mora bolje spoznati in vas dobro izprašati tudi o precej osebnih podatkih. Če vas ne bo povprašal o zavarovanjih, naložbah, posojilih, zaposljivosti, poznavanju naložb, odnosu do tveganja, željah, otrocih, ciljih in podobno, kakšna je potem možnost, da vam res želi dobro? Najbrž je bolj verjetno, da ima “samo za vas, samo ta mesec, posebno, novo, izboljšano ponudbo, morda še z garancijo, ki lahko za 50 evrov na mesec reši vse vaše finančne skrbi”. Takih se raje izogibajte.

Klemen Kavčič

Potrebujete neobvezen in strokoven pregled oziroma drugo mnenje okoli (ne)ustreznosti vaših obstoječih zavarovalnih polic? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek smo objavili v reviji Moje finance dne 16.7.2008

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje
• Naložba 1.000 EUR v naložbeno življenjsko zavarovanje
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

Odgovor: Na splošno so odkupi, pretrganja in kapitalizacije zavarovalnih pogodb z vključenim varčevanjem za stranke neugodni, vendar je vaš položaj nekoliko drugačen.  Živite in delate v Rusiji, letos se boste preselili v Veliko Britanijo, kjer ste si že uredili samostojno življenjsko zavarovanje brez varčevanja. Nezgodno zavarovanje imate za zdaj vključeno le na polici klasičnega življenjskega zavarovanja, ki ste ga pred leti sklenili v Sloveniji z namenom varčevanja za pokojnino.  Če police ne boste spreminjali, boste ob izteku (leta 2036) prejeli zajamčenih 30 tisoč evrov in določen pripisan delež dobička. Vendar bo realna kupna moč teh sredstev takrat občutno manjša od današnjih 30 tisoč evrov. Razlog je v inflaciji oziroma v dejstvu, da donos klasičnih življenjskih zavarovanj ne dosega stopnje inflacije. Pravite, da se vam premija vsako leto zviša za dva odstotka, vendar je bila inflacija vsa leta do zdaj višja. Torej tudi letno višanje premije (indeksacija) v vašem primeru ni rešitev, saj bo tako posledično vse več denarnih sredstev izgubljalo vrednost (do vaše upokojitve oziroma do izteka police je še 28 let, zato je to še toliko bolj pomembno). Povečevanje zneska varčevanja v skladu z inflacijo je smiselno le v tistih primerih, ko lahko že s samo naložbo premagujete rast cen – primer tovrstne naložbe so na primer delnice, vzajemni skladi ali pa naložbena življenjska zavarovanja. Ta so tudi dosti bolj prilagodljiva od vaše police tako glede sprememb naložb, morebitnih izplačil in podobno. Ob morebitnem odkupu klasične police bi prejeli okoli 1.500 evrov, ki jih lahko porabite ali pa znova naložite in poskušate nadoknaditi “izgubljeno” – ne pozabite pa, da ste bili skoraj šest let zavarovani. Vprašanje je, ali ste ta čas življenjsko zavarovanje zares tudi potrebovali oziroma ali je bil kdo odvisen od vaših prihodkov. Če boste polico obdržali in nehali plačevati premije oziroma če boste polico kapitalizirali, bo vrednost police približno dvakrat višja od odkupne vrednosti, vendar boste sredstva prejeli šele ob izteku pogodbe leta 2036. Spet je pomembna realna kupna moč izplačila, ki bo zaradi inflacije gotovo precej manjša, kot morda pričakujete. V obeh primerih boste lahko dosedanji mesečni znesek plemenitili drugače. In to je v vašem primeru bolj pomembno od tega, kar se je dogajalo do zdaj. V skoraj 30 letih lahko vseeno poskrbite za dodatno pokojnino, saj je bil to razlog, da ste življenjsko zavarovanje sploh sklenili. Tako zavarovanja sklepa veliko posameznikov, vseeno pa je treba vedeti, da zavarovanje ni varčevanje. Zavarovanje sklenite le, če ga potrebujete, sicer se vam lahko zgodi, da boste privarčevali manj, kot ste pričakovali, pa naj gre za klasična ali pa naložbena življenjska zavarovanja. Ob odkupu zavarovanja pred potekom desetih let bi morali plačati še 6,5-odstotni davek na zavarovalne posle. To pomeni, da bi vam zavarovalnica od izplačila odštela še 6,5 odstotka na vse do takrat vplačane premije. Če upoštevam plačilo davka na zavarovalne posle, je za vas zanimiva tudi možnost znižanja premije na minimum oziroma na 20 evrov in šele nato odkup zavarovanja v letu 2012. Tudi v tem primeru bo izplačilo manjše od vplačil, a je spet bolj pomembno, kako boste plemenitili tisti del premije, ki se vam bo sprostil že zdaj. Priporočam, da v prihodnje izbirate takšne finančne produkte, ki jih bo mogoče po potrebi spreminjati in prilagajati, odvisno od vaših življenjskih razmer in finančnih ciljev. Zato je smiselno, da si uredite (podobno kot samostojno življenjsko zavarovanje v Veliki Britaniji) tudi ustrezno zavarovanje za primer trajne nezmožnosti za delo – če je le mogoče, izberite samostojno nezgodno zavarovanje.

Klemen Kavčič

Potrebujete neobvezen in strokoven pregled oziroma drugo mnenje okoli (ne)ustreznosti vaših obstoječih zavarovalnih polic? Izpolnite spodnji obrazec za rezervacijo termina sestanka v poslovnih prostorih podjetja i-svetovanje d.o.o. ali pa nas pokličite na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro

Opomba: Prispevek je bil objavljen dne 23.1.08 v reviji Moje finance.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje
• Nezgodno zavarovanje in odškodnina – ostal sem praznih rok!

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Meta, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Razumem vašo skrb. Od konca leta 2002, ko ste sredstva vložili, pa vse do konca leta 2007, je vrednost vašega premoženja v skladih naraščala. Padci so bili manjši, predvsem pa kratkotrajni. V zadnjem letu pa se je vrednost premoženja vztrajno nižala, vendar je stanje še vedno pozitivno (predpostavil sem, da ste v vsak sklad vložili enako, na dan 6.11.2002).

Če bi imeli kristalno kroglo in bi celotno premoženje dvignili/prodali konec leta 2007, bi realizirali več kot 100% dobiček. Podoben dobiček bi na papirju imeli še danes, če bi v vaše sklade vložili dve leti prej, torej novembra leta 2000. Kaj želim s tem povedati?

Pri investiranju ali bolje rečeno pri finančnem načrtovanju, je čas zelo pomemben dejavnik, prav tako razpršitev naloženih sredstev. Ne glede na to, da imate sredstva v štirih vzajemnih skladih, pa je vaš naložbeni portfelj precej agresiven. Precejšen del premoženja je namreč naložen na slovenskem trgu, tako ste z večino sredstev izpostavljeni delovanju le enega kapitalskega trga, posledično pa podvrženi relativno visokim tveganjem.

Ne vem, za kateri namen varčujete in kdaj boste sredstva potrebovali, prav tako mi ni znana razpršitev celotnega portfelja – ne vem, kolikšen delež premoženja imate v posameznem skladu, koliko na banki ali v nepremičninah. Tako vam konkretnega nasveta ne morem ponuditi. Vsekakor vam priporočam, da se poslužite strokovne pomoči in pregledate vašo širšo finančno sliko. Padcem oziroma volatilnosti kapitalskih trgov se s tem sicer ne boste izognili, zelo verjetno pa boste v prihodnje mirneje spali tudi v turbulentnih časih.

Zelo na grobo vam lahko ponudim samo dva nasveta. Če npr. varčujete za pokojnino in boste za ta finančni cilj varčevali še desetletje ali več, sedaj ni primeren čas za izstop iz skladov. Čeprav se sliši nelogično, je zdaj celo primeren čas za postopne manjše dodatne nakupe točk. Čas je vaš zaveznik, prav tako takoimenovana metoda povprečnega stroška.

V primeru, da boste sredstva potrebovali v roku treh let ali prej, pa je pravi čas, da začnete premoženje postopoma prenašati na banko. Žal tudi v tem primeru sprejemate tveganje, da bodo vrednosti točk skladov čez leto ali dve višje od današnjih. Seveda pa bodo lahko tudi nižje, precej nižje. Mimogrede – del premoženja mora biti vedno na banki, na trge kapitala pa vlagajte le tista sredstva, od katerih niste življenjsko odvisni. A to je že del finančnega načrta.

Da bi videli še nekoliko širško sliko, vam v branje priporočam še dva prispevka:

• Kako naj se vlagatelji obnašajo, ko borzni tečaji padajo?

• Odgovor zaskrbljenemu bralcu, ki je pred časom vložil denar v sklade, pa ne ve, kaj lahko pričakuje.

Klemen Kavčič
finančni svetovalec

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančna pismenost otrok in Slovencev
• Kako naj poplačam nekdanjega moža – z najemom posojila ali s prodajo vzajemnih skladov?
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?

Betka, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Hvala za zastavljeno vprašanje. Če sem pravilno razumel vaše vprašanje želite vašemu otroku kot skrben starš olajšati finančno prihodnost.

Konkretnega nasveta vam brez dodatnih informacij sicer ne morem dati, lahko pa vam pokažem, da obstaja več poti. Preden nadaljujete z branjem, vas vabim, da si preberete enega od naših preteklo objavljenih prispevkov glede varčevanja za šolanje otrok v primerjavi z varčevanjem za dodatno pokojnino.

V razvitejših finančnih sistemih po svetu je že nekaj časa prisotno razmišljanje v smeri investiranja za otrokovo pokojnino! Da, prav ste prebrali – starši in stari starši odpirajo varčevalne/investicijske račune za namen otrokove pokojnine, do katere je več kot 50 let. Morda je to tudi vaša želja, morda pa želite otroku olajšati nakup prve nepremičnine, avtomobila ali pa mu želite omogočiti čim boljšo izobrazbo. Vsi nameni oziroma finančni cilji so dobronamerni, vendar je med njimi pomembna razlika – to je čas, ki je na voljo za dosego zastavljenih ciljev. Ta pa je v splošnem izredno pomemben faktor pri načrtovanju osebnih financ in je zelo povezan z stopnjo tveganja, ki ste ga pripravljeni sprejeti. Preprosto povedano – dlje kot je finančni cilj oddaljen, višje tveganje si lahko privoščite in samo s sprejemanjem določene stopnje tveganja lahko premagujete inflacijo.

Pa poskusiva z naslednjimi predpostavkami:

• ob 18. rojstnem dnevu želite otroku pomagati pri nakupu avtomobila
• pripravljeni ste sprejeti zmerno naložbeno tveganje in pričakujete povprečni 8% letni donos
• mesečno bi varčevali 50 EUR

Do datuma črpanja sredstev je samo šest let, zato je smiselno, da je večji del sredstev naložen na banki oziroma jih vežete preko bančnega depozita (recimo 50% tega denarja), 30 % namenite v mešani globalni sklad, 20% pa v delniški globalni sklad. V šestih letih bi pri 8% povprečnem letnem donosu lahko pričakovala izplačilo v višini približno 4.500 EUR. Inflacije v tem izračunu nisem upošteval.

Pa poglejva primer, če bi bila ta sredstva namenjena za otrokovo upokojitev? Namesto šestih let imate tako na voljo 50 let. Na začetku bi v tem primeru za otroka varčevali vi, kasneje (priporočljivo je seveda čim prej) bi otrok varčeval sam.
V tem primeru bi naložbeni portfelj izgledal drugače, na banki bi bilo malo ali skoraj nič denarja, prav tako v mešanem globalnem skladu, večji del naložb bi bil lahko razpršen med različne delniške sklade, tudi take z precej višjo stopnjo tveganja. V petdesetih letih bi si lahko vaš otrok ustvaril (še vedno predvidevam 8% povprečni letni donos in 50 evrov mesečnega odvajanja) skoraj 400.000 EUR.

Če bi upoštevali 3% inflacijo čez celotno obdobje, bi to pomenilo približno toliko, kot današnjih 130.000 evrov. Kar pa je že dobra popotnica za izplačilo dodatne pokojnine. Predvsem pa bi zaradi zgodnjega začetka varčevanja otrok lahko varčeval z manjšimi zneski, kot če bi z varčevanjem pričel kasneje.

Ne pozabite – za vsakih 10 let, ki jih zamudimo pri varčevanju, je potrebno varčevati približno dvakrat višji znesek, da bi dosegli isti končni rezultat. To je moč obrestno obrestnega računa.

Vaše finančne situacije ne poznam dovolj dobro, tako je zgoraj napisano namenjeno zgolj v vašo lažjo odločitev, za kateri otrokov finančni cilj želite varčevati. Vsekakor ne pozabite na ustrezno zaščito prihodkov (tako vaših kot otrokovih) in seveda na lastno pokojnino.

Na tem mestu priporočam v branje še prispevek ‘Spet ta nezgodna zavarovanja za otroke‘.

Vzemite si dovolj časa za razmislek in se pri finančnem načrtovanju poslužite tudi strokovne pomoči. Gre za proces, ne za enkratno dejanje, tako je smiselno opravljati redne preglede, tako naložbenega portfelja kot ostalih finančnih proizvodov, ki se jih boste za te namene posluževala, te pa po potrebi tudi redno prilagajati.

S pravilnim finančnim načrtovanjem se tveganjem sicer ne boste izognili, jih boste pa zagotovo zmanjšali in tako povečali možnosti za dosego svojih oziroma družinskih finančnih ciljev.

Klemen Kavčič
finančni svetovalec

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Kako naj prekinem/pretrgam življenjsko zavarovanje?
• Vzajemni skladi – kaj v teh težkih časih napraviti z denarjem vloženim vanje?
• Kje imamo Slovenci v času finančne krize največ svojega denarja?
• Ali veste kako morate biti zavarovani in kako izbrati ustrezno zavarovalno polico?
• Želim skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje