Vprašanje:

Oba imava urejena tudi zavarovanja, in sicer riziko življenjsko zavarovanje z zavarovalno vsoto po 50 tisoč evrov in s priključenim nezgodnim zavarovanjem za invalidnost v vrednosti 100 tisoč evrov ter za nezgodno smrt 50 tisoč evrov.

Sama mesečno za to plačujem okoli 30 evrov, mož pa 37. Ali so takšna zavarovanja za naju primerna in cenovno dovolj ugodna ali bi lahko še kaj izboljšala? Posebej sta vsako leto nezgodno zavarovana tudi otroka, življenjskih zavarovanj pa nimata.

Mesečno nama sicer ostane še približno 400 evrov, ki jih varčujeva v banki. Nabralo se je že 13 tisočakov. Razmišljava tudi o drugih oblikah varčevanja, vendar se na to ne spoznava dovolj. Tveganja se ne bojiva, prav tako denarja predvidoma nekaj let ne bova potrebovala. Kaj nama predlagate?

Odgovor: Primerjajte cene zavarovanj! V grobem ocenjujem, da imata razmeroma trdne temelje, vaša skrb za lastno in za družinsko eksistenco pa je odgovorna. Riziko življenjska zavarovanja so namreč izredno primerna, prav tako tudi cenovno sprejemljiva za visoka zavarovalna kritja v primeru smrti, nezgodno zavarovanje za delno ali popolno invalidnost pa je pravzaprav nujno za vsakega posameznika. Obe obliki zavarovanj potrebujeta in jih tudi imata.

Že pred več kot letom dni je bil v reviji Moje finance objavljen zgleden članek, da zavarovalnice ne tržijo rade riziko življenjskih zavarovanj, saj so zaslužki z drugimi življenjskimi zavarovanji praviloma večji, objavljena pa je bila tudi cenovna primerjava. Cenovne razlike so bile tudi 50-odstotne. Vaših zavarovalnih polic si tako ne bi drznil natančno ocenjevati na pamet, saj ne vem, pri kateri zavarovalnici so sklenjene, tako tudi nimam natančnega vpogleda v splošne pogoje zavarovalnih pogodb. Vseeno pa je iz podatkov, ki ste jih posredovali, mogoče vsaj v grobem oceniti primernost oblike in višine zavarovalnih kritij.

A najprej si poglejmo dodatno zavarovanje za nezgodno smrt. V vajinem primeru je zavarovalna vsota za nezgodno smrt enaka, kot je osnovna zavarovalna vsota za naravno smrt. S tem načelno ni nič narobe, vseeno pa je na zavarovalni pogodbi dobro pogledati, kolikšen strošek pomeni ta priključitev. Nemalokrat je ta odveč oziroma bi bilo ta denar bolj smiselno nameniti višjemu kritju oziroma plačilu višje premije za nezgodno zavarovanje invalidnosti. Naj karikiram – v primeru vaše ali moževe smrti je povsem vseeno, kako umrete.

Če sta z možem popolnoma zdrava, vam nekatere zavarovalnice pri riziko življenjskih zavarovanjih ponujajo tudi tako imenovani premijski bonus, nagrado za zdravo življenje. Ta močno vpliva predvsem na precej cenejšo premijo zavarovanja.

Z zavarovalnimi kritji za primer smrti se ne bi preveč ukvarjal, saj so primerna, če se zgodi najhujše (smrt obeh), pa je tudi stanovanje premoženje, ki bi lahko otroka dodatno finančno preskrbelo. Kritje pri nezgodnem zavarovanju za invalidnost bi povišal na vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih prihodkov, čeprav ni odveč pripomniti, da imata že zdaj razmeroma ustrezna kritja.

Naj se sliši še tako izpeto, mladoletni otroci življenjskega zavarovanja ne potrebujejo. Otroci potrebujejo kakovostno nezgodno zavarovanje, predvsem ali raje izključno za primer delne ali popolne invalidnosti. Primerne so maksimalne zavarovalne vsote. Zavarovanja drugih nevarnosti (dnevna, bolnišnična nadomestila …) pa so zaradi majhnih zneskov in strogih pogojev za izplačilo skoraj brez pomena.

Pri nezgodnem zavarovanju za otroke in tudi pri vašem ter pri moževem se je smiselno odločiti za progresivno izplačevanje zavarovalne vsote za invalidnost. To pomeni, da se zavarovalna vsota podvoji, potroji …, če je odstotek invalidnosti večji.

Solidna rezerva

Mesečno privarčujeta več kot 13 odstotkov prihodkov, kar je primerno. Privarčevanih 13 tisoč evrov vama zadostuje za več kot štiri mesece v primeru izgube ali zamenjave zaposlitve obeh. Priporočam, da je ta znesek namenjen samo temu tveganju in popolnoma ločen od drugih finančnih ciljev, predvsem pa, da je v čim bolj varni in likvidni finančni obliki, kot je bančni depozit (ali več depozitov z različno ročnostjo). Pravite, da denarja nekaj let predvidoma ne boste potrebovali. Domnevam, da imate poleg varčevanja za dodatno pokojnino še druge finančne cilje (šolanje otrok, nakup nepremičnine, nakup novih avtomobilov …). Če je katerikoli od teh ciljev oddaljen manj kot pet let, vama drugih naložbenih oblik, razen bančnih depozitov, ne priporočam. V vsakem primeru pa vama priporočam približen izračun pokojninske vrzeli in izdelavo pokojninskega varčevalno/investicijskega načrta.

Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Riziko življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?

Vprašanje:

Odgovor: Najprej čestitke za uspešnost podjetja oziroma posledično stabilizacijo družinskih prihodkov. Ker lahko privarčujete približno dva tisoč evrov na mesec, vam bo v dobrih štirih letih uspelo privarčevati še dodatnih 100 tisoč evrov. A vsako predvidevanje prihodnosti je negotovo, zato poglejmo vaš trenutni položaj.

Pravite, da imate zavarovanja za celotno družino dobro urejena, kar je vsekakor temelj za nadaljevanje primernega finančnega načrtovanja.

Najprej denarna rezerva

Sicer niste napisali, v katerih finančnih instrumentih (bančne vloge na vpogled, bančni depoziti …) imate že privarčevanih 100 tisoč evrov, vsekakor pa to vsoto za zdaj lahko upoštevate kot denarno rezervo (tako imenovani varnostni sklad) v primeru izpada oziroma zmanjšanja družinskih prihodkov. Koliko denarja bi morali imeti namenjenega varnostnemu skladu, vam težko natančno predlagam, saj vaših navad in življenjskega sloga ne poznam. Vsekakor pa bi na vašem mestu samo v denarno rezervo namenil od tretjine do polovice že privarčevanih sredstev – torej med 30 tisoč in 50 tisoč evri.

Sami si preračunajte, za koliko mesecev ali let bi ta znesek zadostoval za življenjsko pomembne stroške (nakupa nove obleke ali popravila televizorja na primer ne moremo označiti za življenjsko pomembne stroške) v primeru scenarija, da bi družinski prihodki popolnoma usahnili. Za ta denar je smiselno skleniti več kratkoročnih depozitov z različno ročnostjo – mesec, tri mesece, šest mesecev … Sčasoma, recimo ob finančni osamosvojitvi otrok, boste znesek v varnostnem skladu ustrezno zmanjševali oziroma prilagajali svojim in ženinim potrebam, razliko pa preusmerjali za namen pokojninskega varčevanja.

Za kaj sploh varčujete?

Kot podjetnik se verjetno dobro zavedate, kako pomembno je upravljanje tveganj. Prepoznavati in ovrednotiti tveganja, ki ste jim izpostavljeni, je tudi ključ do uspešnega finančnega načrtovanja na področju osebnih financ. Če posameznik ne ve dovolj natančno, za katere finančne cilje varčuje, ali pa se z denarjem podaja na borzo, čeprav ciljev sploh nima dovolj natančno ovrednotenih in časovno začrtanih, je to po mojem mnenju izjemno tvegano. Tako se za vlaganje na borzne trge ni smiselno odločati, če nimate najprej jasno začrtanih, časovno zarisanih in čim bolj natančno ovrednotenih osebnih oziroma družinskih finančnih ciljev. Šele nato sledi izbira finančnih produktov in storitev, čim bolj primernih vašim ciljem.

Verjetno imate razloge, morda celo slabe izkušnje, da sredstev ne zaupate v individualno upravljanje premoženja in da ne želite kupovati vzajemnih skladov. Če boste samostojno vlagali na borzo, bodite pripravljeni, da boste del časa morali nameniti ustrezni analizi, izbiri in prilagajanju naložb, seveda pa tudi stroškom, nakupnim in prodajnim, ter davkom, ki bi jih morda lahko precej znižali z vlaganjem zgolj v vzajemne sklade ne glede na prehode med njimi. To vsekakor ne pomeni, da vam nakup delnic skladov ETF, ki kotirajo na borzi, odsvetujem, a močno priporočam, da ostanete odprti za vse oblike vlaganja oziroma plemenitenja osebnega premoženja.

Prednosti in slabosti kotirajočih skladov ETF

ETF je pravzaprav delnica; je na indeks vezani portfelj, ki mora čim bolj natančno slediti posameznemu indeksu. Tako je pri ETF zaslediti pogosto usklajevanje portfeljev, kar pomeni veliko trgovanja samo z namenom uskladitve portfeljev. Ker se tovrstno usklajevanje portfeljev indeksu izvaja ne glede na ceno, so skupni stroški (TER – Total Expense Ratio) lahko precej visoki. Enako kot pri vzajemnih skladih je treba tudi pri ETF spoznati njihove različne vrste, določiti pravilna merila za izbor in se nato na podlagi teh meril odločiti o izboru nekega ETF. To pomeni, da je treba že pred vložkom dobro poznati trg in se odločiti, kateri ETF izbrati in kateremu indeksu slediti.

Ob tem je likvidnost trga zelo pomembna, saj vam samo ta zagotavlja, da boste delnico ETF lahko v določenem trenutku tudi prodali. Nižja upravljavska provizija je prav gotovo prednost pri vlaganju prek ETF, saj ni potrebe po poglobljenih analizah in drugih stroških, ki bremenijo recimo vzajemne sklade. A pri ETF mora vlagatelj sam prepoznati bolj oziroma manj perspektivne indekse in se jim seveda tudi sam prilagajati. Takšen način izbire naložb pa seveda zahteva kar nekaj truda in časa.

Strategija kupi in drži je lahko precej zavajajoča ne glede na vrsto finančnih produktov. Strategija ovrednoti, kupi poceni, drži, spet ovrednoti, prilagodi, mogoče drži je namreč tista, ki bi jo moral vsak vlagatelj podrobneje spoznati, hkrati pa se zavedati, da so mu lahko izkušeni upravljavci in analitiki pri tem v precejšnjo pomoč; pa naj bo to posredno ali neposredno.

Torej čim bolj natančno začrtajte in ovrednotite svoje finančne cilje. Pridobite si čim več izkušenj in pazite na denar, ki ste ga že in ki ga še boste privarčevali. Vse, kar zadeva ETF, pa si lahko preberete na spletni povezavi ( http://finance.yahoo.com/etf ).

Stresni časi

Ne pozabite tudi, da smo v obdobju, kjer je na trgu toliko negativnih informacij, da bodo delniški tečaji izredno nihajni. Ob tem so gospodarstva vse bolj povezana, še zlasti pa mednarodni finančni trgi. Vsakršno brezglavo in samostojno vlaganje močno odsvetujem, saj sreča pri naložbenih odločitvah nikoli ne bi smela igrati glavne vloge. Kakršnekoli igre na srečo na kapitalskih trgih pa se sploh v teh časih lahko približajo igranju ruske rulete.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančno izobraževalni seminar Nepredvidljivi kapitalski trgi – darilo v oktobru, mesecu varčevanja
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Vabljeni k ogledu oddaje Prava ideja (rubrika naložbeni nasvet tedna), danes 24.marca 2009 ob 21.uri na TV Slovenija 2
• Zaskrbljujoče razmere v svetovnem finančnem sistemu in kdo je kriv za nastalo situacijo?

Vprašanje:

Stara sem 40 let. Po ločitvi sem ostala sama s petletnim sinom v 70 kvadratnih metrov velikem stanovanju. Z nekdanjim možem sva lastnika vsak polovice omenjenega stanovanja, moža pa moram zdaj izplačati. Stanovanje je vredno približno 150 tisoč evrov, kar pomeni, da bi za poplačilo potrebovala okoli 75 tisočakov. Moja plača je 2.100 evrov neto na mesec, tako da bi si dolgoročno posojilo lahko privoščila, a imam dilemo.
Še preden sem spoznala moža, sem del denarja, ki sem ga pred 10 leti podedovala, vložila v vzajemne sklade. Vse naložbe so zdaj vredne 58 tisoč evrov. Imam tri različne globalne sklade pri treh različnih družbah za upravljanje. Zanima me, ali naj te sklade, s katerimi, roko na srce, res nisem še nič zaslužila, prodam in poplačam moža ali naj raje najamem posojilo in sklade obdržim?

Uredite pravne zadeve z možem

Če je bila razveza sporazumna in sta z nekdanjim možem dosegla vsaj minimalno stopnjo soglasja o vsem, zlasti preživnini za otroka, ste lahko pomirjeni. V nasprotnem primeru pa lahko iz prakse dela osebnega finančnega svetovanja brez zadržkov napišem, da se čedalje več staršev, ki ne živijo skupaj z otrokom – to velja za oba starša -, po vsej sili in za vsako ceno želi podlo izogniti plačevanju celo preživnine za otroka.

Ne razumite narobe, ampak izjava, da “morate” izplačati stanovanje, je lahko nevarna, če omenjene stvari niso urejene vsaj približno sporazumno. Imate zelo solidne dohodke in lep kupček premoženja v vzajemnih skladih, zato najprej razmišljam v “varovalni smeri”. Če je zadeva z nekdanjim možem še kakorkoli konfliktna, vam najprej svetujem, da poiščete pravno pomoč, saj vas lahko kakršnekoli nadaljnje poteze precej drago stanejo.

Pravite, da z vzajemnimi skladi niste nič zaslužili. To vsekakor drži, in to ne glede na trenutno tržno vrednost naložb, saj niste ničesar prodajali. Res pa je, da z naložbami tudi niste ničesar izgubili. Če posameznik razmišlja samo o donosnosti, lahko na primer hitro pozabi, da so vzajemni skladi lahko tudi uporabno orodje, morebiten vzvod za zniževanje stroškov oziroma posojilnih obveznosti.

Naslednji pomemben del vašega premoženja je polovica stanovanja, vredna približno 75 tisoč evrov. Seštejte vrednosti skladov in vrednost polovice stanovanja in pomislite, da se je vaša pogajalska moč za pridobivanje ugodnejšega bančnega posojila močno povečala.

Najprej denarna rezerva

Lahko bi vam predlagal, da prodajte vse naložbe v skladih, za razliko do 75 tisoč evrov pa najemite najnižje možno posojilo. Drži, da bi obveznost do banke tako precej zmanjšali, žal pa bi se pojavila druga težava – preveč bi bili izpostavljeni likvidnostnim tveganjem, saj ne bi imeli denarne rezerve v primeru izgube osebnih prihodkov – zamenjava službe, odpoved delovnega mesta, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški … Za ločeno mater mladoletnega otroka, finančno odvisnega od vas, je varnostni sklad nujen.

Predlagam, da pozabite na prodajo celotnega dela premoženja, ki ga imate v skladih. Če bi prodali samo polovico, bi imeli ob morebitni začasni izgubi dohodkov tako privarčevanih dovolj likvidnih sredstev. Če teh sredstev nikoli ne boste potrebovali, bodo lahko soliden varčevalni znesek za dodatno pokojnino. A tudi to je samo začasna rešitev. Denarna rezerva naj namreč ne bi bila izpostavljena visokim tveganjem delniških trgov in stroškom, ampak bi morala biti naložena v najvarnejših in stroškovno najmanj obremenjujočih finančnih produktih – bančne vloge na vpogled, depoziti, tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi.
Zato vam takoj, ko uredite vse potrebno v zvezi s financiranjem druge polovice stanovanja, priporočam, da začnete intenzivno varčevati samo za namen varnostnega sklada. Glede na vaše trenutne dohodke vam priporočam denarno rezervo v vrednosti vsaj 15 tisoč evrov. Morda boste varčevali nekaj let, da dosežete tako velik varčevalni znesek, a s tem ni nič narobe.

Najem posojila

Sam bi se odločil za prodajo polovice skladov, za razliko do 75 tisoč evrov (46 tisoč evrov) pa bi najel stanovanjsko posojilo z zastavo nepremičnine, s fiksno obrestno mero in z odplačilno dobo 10 let. Skupni stroški posojila bi se vam zaradi krajše odplačilne dobe precej znižali, tveganja visokih nihajnosti obrestnih mer (in posledično višine mesečnih anuitet) bi omejili, res pa je, da v tem primeru računajte na mesečno anuiteto okoli 500 evrov.

Zavarujte se

Ne pozabite pa še na nekaj. Kaj, če bi umrli? Kaj, če bi se tako močno nezgodno poškodovali, da dela nikakor več ne bi mogli opravljati? To sta pomembni vprašanji, odgovore pa poznate samo vi sami. Karkoli bi se že lahko zgodilo, pa prej ne bi pomislili na finančne posledice, bi vas lahko drago stalo, prav tako vašega sina. Tako vam brez zadržkov priporočam sklenitev izključno rizičnega življenjskega zavarovanja za primer smrti in sklenitev nezgodnega zavarovanja samo za primer trajne invalidnosti.
S poceni zavarovalnimi produkti lahko močno omilite dve pomembni tveganji oziroma finančne posledice, ki bi se pojavile ob njih. Umestno je tudi vprašanje, kakšne finančne posledice bi sami utrpeli, če bi se vaš sin – sploh še dokler je finančno popolnoma odvisen od staršev – močno nezgodno poškodoval. Tudi o tem tveganju je smiselno razmisliti in ga omiliti, saj je cenovno dostopno in izredno lahko rešljivo s sklenitvijo samostojnega nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti za otroka.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Vrste investicijskih tveganj
• Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti
• Finančno izobraževalni seminar Nepredvidljivi kapitalski trgi – darilo v oktobru, mesecu varčevanja
• Davčne pogodbe med Švico in Nemčijo lahko končajo bančno tajnost v Evropi
• Družbi i-svetovanje d.o.o. in Denarni supermarket d.o.o. sklenili dolgoročno sodelovanje
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?

Stara sem 59 let in tik pred upokojitvijo. Moja plača je zdaj 1.100 evrov. Mož je umrl pred sedmimi leti, zato živim sama v dvosobnem stanovanju. Imam hčerko, ki z družino živi v hiši v drugem kraju in je preskrbljena. Sama večjih prihrankov, razen sedmih tisočakov, ki jih imam na banki za rezervo za nujne primere, nimam, a po drugi strani tudi nimam nobenih obveznosti oziroma posojil. Zadnja leta se mi dogaja, da me pogosto kličejo iz katere od zavarovalnic in mi ponujajo različna zavarovanja. Tako sem v zadnjih treh letih sklenila tri življenjska zavarovanja. To se mi je zdelo smiselno, saj bo, ko umrem, denar dobila hčerka. Toda zdaj me skrbi, ker za vsa zavarovanja skupaj na mesec plačujem po 190 evrov. Ne vem, kako bom to zmogla plačevati po upokojitvi, saj bo pokojnina precej nižja od plače. Kaj mi svetujete? Kakšno življenjsko zavarovanje je zame sploh najbolj smiselno?

Življenjskega zavarovanja ne potrebujete

Z vsem spoštovanjem bom brutalno neposreden – ujeti ste v nehvaležno in skrajno škodljivo kolesje nepoštenega in neetičnega ravnanja v trženju finančnih produktov. Žalostno je, da so vaše razumevanje, torej tisto, kar se je vam zdelo smiselno, drugi izkoristili. Poglejva si vaš primer podrobneje. Glavni namen življenjskega zavarovanja je finančna zaščita oziroma zagotovitev finančne blaginje vzdrževanim osebam v primeru vaše smrti.

Glede na vaš življenjski položaj – vdova s solidnimi prihodki, pred upokojitvijo, brez finančnih obveznosti, bivanjsko vprašanje rešeno – in življenjski položaj vaših najbližjih (finančno preskrbljena odrasla hči), je odgovor jasen kot beli dan. Kar lep del vaših mesečnih obveznosti odpade za stroške za plačilo storitve oziroma za stroške zavarovalnega kritja, ki ga nikakor ne potrebujete. Vaše razmišljanje, da bi hčeri ob smrti zapustili določeno vsoto denarja, je sicer spoštovanja vredno, a žal popolnoma zgrešeno. Hčerka bo namreč po vas podedovala dvosobno stanovanje in tudi vaše prihranke na bančnem računu.

Možne rešitve

Sklenjene imate celo tri police življenjskega zavarovanja, ki so vam jih neusmiljeni prodajalci verjetno prodali pod pretvezo, da jih vsekakor potrebujete, da z njimi varčujete še za dodatno pokojnino, obenem pa pritrdili vašemu razmišljanju, da boste z njimi poskrbeli za finančno varnost hčerke. Kaj narediti? Prevzemite polno odgovornost, saj ste kupili finančne produkte, ki jih niti ne potrebujete, niti ne poznate, niti ne razumete dovolj dobro, podpisali pa ste, da jih. Zavedajte se, da ste z zavarovalnico ali z različnimi zavarovalnicami sklenili dolgoročne pogodbe, ki vas zavezujejo k plačevanju premij vsaj do izteka obvezne dobe vplačevanja, ki navadno traja nekaj let (odvisno od zavarovalne dobe oziroma trajanja zavarovanja).

Ob pretrganju oziroma odstopu od pogodbe v tem času praviloma izgubite vse, kar ste do takrat vplačali v tovrstno zavarovalniško obliko. Spet sicer samo predvidevam, čeprav se je pri tovrstnih primerih izredno težko ušteti. Po vsej verjetnosti imate sklenjene hibridne zavarovalno-varčevalne (tako imenovana klasična življenjska zavarovanja) ali zavarovalno-investicijske (tako imenovana naložbena zavarovanja) produkte, iz napisanega pa ni jasno, ali so na njih dodatno priključene tudi druge oblike zavarovanj, kar je v vsakdanji praksi sicer precej pogosto.

Upravičeno vas skrbi, ali boste po upokojitvi sploh zmogli plačevati mesečno finančno obveznost 190 evrov. Skrajni čas je, da se seznanite z možnostmi posegov in sprememb na pogodbah oziroma zavarovalnih policah življenjskega zavarovanja, pa boste videli, da vse le ni tako grozljivo. Sicer to ni mogoče drugače, kot da si natančno preberete splošne pogoje, ki so sestavni del zavarovalniških pogodb. Pri tovrstnih zavarovanjih lahko namreč po določenem obdobju zaprosite za kapitalizacijo polic. To pomeni, da premij ne vplačujete več, še vedno pa imate kritje za primer smrti.

Tako bi se načeloma rešili kakršnihkoli obveznosti do zavarovalnice, torej tudi znižali oziroma izničili mesečne obveznosti, ki jih imate s tovrstnimi zavarovanji zdaj. To bi bilo tudi edino smiselno, saj življenjskega zavarovanja, kot rečeno, ne potrebujete, po potrebi pa bi tudi med upokojitvijo tako lahko varčevali v drugih varčevalnih oblikah, kakor bi vam najbolj ustrezalo in kolikor bi si pač lahko privoščili. Obstajajo pa tudi drugi posegi v police življenjskega zavarovanja – znižanje zavarovalne vsote, znižanje mesečne premije varčevalnega dela premije in podobno -, seveda pa se ob tem postavlja vprašanje smiselnosti tovrstnih sprememb.

Igor Mujdrica

Opomba: prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Nezgodno zavarovanje in odškodnina – ostal sem praznih rok!
• Preverite, kako bi morali biti zavarovani
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Zavarovanja za primere hudih in rizičnih bolezni
• Zavarovanje za hude/kritične bolezni – kritičen pogled na poplavo ponudb
• Pokojninsko varčevanje – trideset evrov na mesec ni dovolj
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori

Opis portfelja

Sem študent prvega letnika. Imam Zoisovo štipendijo v mesečnem znesku 190 evrov in žepnino 130 evrov. Starša mi plačujeta bivanje, včasih tudi kupita oblačila in podobno, zato so moji stroški večinoma hrana, prevoz in različni izleti. Na bančnem računu imam 1.200 evrov, ta hip pa lahko vsak mesec privarčujem do 190 evrov, v najslabšem primeru 100 evrov. Čez nekaj let želim kupiti avtomobil v vrednosti približno 10 tisoč evrov, po študiju pa privarčevati vsaj osem tisoč evrov za ustanovitev podjetja. Prav tako si želim prihraniti čim več denarja za najem stanovanja. Imam kar nekaj možnosti, da bi z dodatnim delom povečal svoje prihodke.

Zanimajo me najboljše možnosti vlaganja denarja, ki ga imam, da bi po študiju (pet let) ali pa mogoče že prej zbral čim večjo vsoto denarja. Na delnice se kar dobro spoznam, vendar pa se zavedam, da ni smiselno vložiti celotnega premoženja vanje; če bi vložil polovico ali tretjino, pa je znesek občutno premajhen, da bi se z njim splačalo aktivno ukvarjati na borzi.

Naš odgovor:

Dovolj za avto

Za boljšo ponazoritev bom najprej pripravil nekaj preprostih izračunov, najprej za najslabši primer (sto evrov mesečnega rednega varčevanja) in za najboljši primer (190 evrov mesečnega rednega varčevanja). Upošteval bom tudi 1.200 evrov, ki jih imate na bančnem računu, in predvideval dveletno, triletno in petletno časovno obdobje, ob tem pa upošteval dvoodstotno letno obrestno mero.

Če bi torej varčevali po 100 evrov na mesec (in v vezano depozitno vlogo dali tudi privarčevanih 1.200 evrov), bi v dveh letih tako privarčevali 3.695 evrov, v treh letih 4.979 evrov, v petih letih pa 7.627 evrov. Če bi varčevali po 190 evrov na mesec (in v vezano depozitno vlogo dali tudi privarčevanih 1.200 evrov), bi v dveh letih privarčevali 5.896 evrov, v treh letih 8.315 evrov, v petih letih pa 13.298 evrov.

Če torej uskladiva vaše zmožnosti z zgornjimi izračuni, bi to pomenilo, da si boste čez tri leta na primer kupil avtomobil v vrednosti 8.315 evrov, ne da bi se izpostavljali tveganjem. Bo že držalo, vrednost finančnega cilja (torej avtomobila) je treba uskladiti, torej znižati njegovo vrednost, in mesečno varčevati maksimalni znesek, ki si ga lahko ta hip privoščite (190 evrov). V nasprotnem primeru je seveda vrednost vašega finančnega cilja treba krepko znižati.

Potrebujete dodatnih 250 evrov

Vprašanje, na katero si je treba še odgovoriti, pa je: koliko bi morali dodatno mesečno varčevati, da bi v prihodnjih petih letih dosegli še preostala finančna cilja. Če bi poleg enkratnega pologa 1.200 evrov mesečnemu varčevanju 190 evrov dodali še 250 evrov (torej skupaj 440 evrov na mesec), bi po treh letih (upoštevajoč dvoodstotno letno obrestno mero) privarčevali 17.580 evrov. Recimo, da bi si iz tega denarja takrat privoščili avto v vrednosti 10 tisoč evrov, preostanek, 7.580 evrov, pa bi pustili v vezani depozitni vlogi in še dodatni dve leti dodajali vsak mesec samo po 250 evrov (takrat morda ne boste več prejemali štipendije, ker boste že podjetnik).

Rezultat? Tako bi po treh letih lahko kupili avto v vrednosti 10 tisoč evrov, po petih letih pa bi imeli privarčevanih še dodatnih 14.002 evra. Vaš cilj bi torej moral biti naslednji: mesečno z delom pridobiti minimalno 250 evrov dodatnih varčevalnih sredstev in maksimirati zdajšnje zmožnosti za varčevanje 190 evrov.

Ob tem naj omenim, da lahko v času pisanja pri določenih bankah pridobite boljšo obrestno mero od omenjenih dveh odstotkov, s tem, da so sredstva tako rekoč ves čas varčevanja popolnoma likvidna. Izračuni in ponazoritve so bili namensko pripravljeni z nizko obrestno mero, da vidite, kako lahko finančne cilje načrtovano dosežete precej elegantno in skoraj brez tveganja.

Iskanje bližnjic (boljših donosnosti) na trgih kapitala je v tako kratkem obdobju izredno nevarno početje. Ko se boste finančno okrepili, seveda pridejo na vrsto tudi tovrstne oblike naložb predvsem za dolgoročne finančne cilje, pri katerih je v prvi vrsti vsekakor dodatna pokojnina.

In če menite, da zdaj (torej v vašem položaju: štipendija, žepnina, plačano bivanje, oblačila …) niste sposobni ustvarjati vsaj 250 evrov dodatnih mesečnih prihodkov, namenjenih le za varčevanje (ali bolje za naložbo v prihodnost), potem vam bo kot prihodnjemu podjetniku po vsej verjetnosti precej trda predla. Zato izkoristite svojo nadarjenost še danes tudi za delo in verjetnost, da boste po študiju (ali celo med njim) uspešno zapluli v podjetniške vode, se bo zagotovo močno povečala.

Kar zadeva podjetništvo, pa še tole: čeprav ste šele bruc, vam je očitno že vsaj približno jasno, s čim bi se kot podjetnik želeli ukvarjati. Ne glede na to, da so vsake delovne izkušnje lahko dobrodošle, pa bi bilo škoda brez razmisleka svoj čas nameniti delu, ki morda nima prav nobene povezave z vašimi prihodnjimi podjetniškimi podvigi. Zato začrtajte okvirno pot že danes in se začnite delovno udejstvovati na področjih, ki vam bodo omogočila, da boste pridobljeno znanje in izkušnje lahko resnično unovčili v svoji podjetniški prihodnosti.

Igor Mujdrica

Opomba: Članek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Zakaj ljudje sovražimo finančno načrtovanje?
• Vrste investicijskih tveganj
• Kaj vpliva na tečaje delnic?
• Finančna pismenost otrok in Slovencev
• Kako naj poplačam nekdanjega moža – z najemom posojila ali s prodajo vzajemnih skladov?
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Finančno izobraževalni seminar Nepredvidljivi kapitalski trgi – darilo v oktobru, mesecu varčevanja
• Davčne pogodbe med Švico in Nemčijo lahko končajo bančno tajnost v Evropi

VPRAŠANJE:

ODGOVOR: Odločno ste napisali, da boste začeli varčevati za pokojnino – pohvalno. Ob tem bi si želel še, da je moje predvidevanje, da ste tudi dovolj disciplinirani za dolgoročno varčevanje, pravilno. Zakaj? Ker to pomeni, da ste pripravljeni celotno obdobje varčevanja znanje s področja osebnih financ nadgrajevati in tako sami čedalje bolj zrelo vplivati na odločitve v povezavi z njimi.

Če moje predvidevanje drži, potem bi vam bilo neetično svetovati kakršnekoli zaveze k dolgoročnim pogodbam, pa naj bodo to varčevalni načrti vzajemnih skladov, investicijska zavarovanja (to je drugi naziv za življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem oziroma naložbena zavarovanja), investicijska pokojninska zavarovanja ali druge podobne oblike finančnih produktov. Vzemiva pod drobnogled vsako od oblik, ki vas zanimajo.

1. Varčevalni načrt pri vzajemnih skladih

Varčevalni načrt pri vzajemnih skladi je obročno vplačevanje manjših zneskov v vzajemni sklad, pri katerem se celotna vstopna provizija navadno vplača vnaprej glede na predvideno vsoto vplačil v dogovorjenem varčevalnem obdobju. V nasprotju z običajnim, sprotnim vplačevanjem v vzajemne sklade, ko se vstopna provizija obračunava sproti ob vsakem nakupu točk, se pri varčevalnih načrtih večji del provizije plača v začetku, pozneje, torej pri nadaljnjih vplačilih, pa manj ali nič.

Poglejva na zadeve s finančnega vidika. Ali se meni kot tržniku investicijskih skladov (ne pozabite, to med drugim tudi sem) bolj splača prodati vzajemni sklad (reciva, da ima ta triodstotno vstopno provizijo), v katerega boste vsak mesec morda vplačevali po 100 evrov, jaz pa bom vsakič, ko boste oziroma če boste vplačali ta znesek, zaslužil tri evre, ali se mi bolj splača prodati varčevalni načrt za 10 let, pri katerem boste vnaprej plačali celotno vstopno provizijo, ki vas bo pri mesečnem varčevanju 100 evrov stala 360 evrov (100 x 12 x 10 x 3 odstotke)?

Ne pozabite za 360 evrov me družba za upravljanje investicijskih skladov nagradi v obliki zaslužka takoj ko podpiševa pogodbo za varčevalni načrt in vplačate prvi obrok in celotno vstopno provizijo. Če to razumete, potem poznate glavni razlog, da so se na slovenskem trgu varčevalni načrti sploh pojavili v takšni obliki. Sicer se varčevalni načrti med kupci oziroma vlagatelji niso ravno razcveteli, saj niso imeli posebnih prednosti v primerjavi z neposrednim vlaganjem v sklade; vse do pojava krovnih skladov, ki omogočajo, da varčevalni načrt razporedite med njihove podsklade, opravljate neobdavčene prenose vlog iz enega podsklada v drugega in podobno.

Če govoriva o razvoju varčevalnih načrtov, je to obdobje prav zdaj. Težavo vidim v tem, da se v ozadju še vedno skriva velik interes tržnikov, hkrati pa družbe za upravljanje s tovrstnimi produkti vlagatelje nekako prisilijo, da sredstva zadržijo v njihovem upravljanju. Ob morebitnem predčasnem odstopu od varčevalnega načrta vlagatelj znesek vnaprej plačane vstopne provizije namreč izgubi. Da ne bom samo kritiziral in, roko na srce, celo v lastno skledo pljuval varčevalni načrti pri vzajemnih skladih imajo tudi prednosti, a že samo ime kliče k tržnim anomalijam, ki smo jih v zadnjih letih opazili predvsem na področju življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem, skrite pod množico različnih, rahlo zavajajočih imen.

Investicijski načrt namesto varčevalni bi bil za splošno razumevanje finančnih produktov, seveda pa tudi tveganj ob njih, po mojem mnenju boljši izraz, verjetno pa ne toliko tržno zanimiv. Nasvet ob varčevalnih načrtih pazite, kdo vam jih prodaja in kaj vam za to skozi celotno investicijsko (ne varčevalno) obdobje ponuja. V primeru je omenjenih 360 evrov provizije in ni ga tržnika, ki ga ne bi zamikal tak izkupiček s podpisom samo ene pogodbe. Zato pazljivo.

2. Investicijsko zavarovanje

Investicijsko zavarovanje je spet precej površen, lahko rečem tudi zavajajoč izraz, saj se v njegovem jedru skriva življenjsko zavarovanje, vezano na investicijske sklade. Po domače povedano, je to ena od oblik življenjskega zavarovanja. Vprašanje, ki si ga morate torej najprej postaviti, je, ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete. Iz navedenih podatkov sklepam, da ne. Če nimate nikogar, ki bi bil finančno odvisen od vaših prihodkov otrok, partnerja, ostarelih staršev z zdravstvenimi težavami , in če nimate najetih višjih dolgoročnih posojil, potem življenjskega zavarovanja ne potrebujete pa za kakršnokoli obliko že gre.

Želite moje mnenje o tržniku, ki vam ga ponuja, čeprav ga po vsej verjetnosti ne potrebujete? Spomnite se omenjenih 360 evrov provizije iz prejšnjega odstavka in to provizijo podvojite (govorim zelo v grobem). Tako ste spoznali glavni razlog, zakaj vam nekdo želi prodati tovrstne oblike finančnih produktov.

Naj omenim še novost – kmalu je pričakovati, da bodo imeli prihodnji zavarovanci (sklenitelji naložbenih zavarovanj) končno le informacijo, katere stroške in v kolikšni višini jih bodo plačevali, torej bodo vedeli, koliko denarja (premije) gre res v naložbe in koliko denarja se porabi za druge namene. To je bilo do zdaj pri večini naložbenih zavarovanj skoraj nemogoče, tako da lahko pričakujemo zniževanje stroškov pri naložbenih policah, s tem pa verjetno tudi precejšnje zmanjšanje tržnih anomalij.

3. Investicijsko pokojninsko zavarovanje

Investicijsko pokojninsko zavarovanje je oblika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po sestavi je sicer zelo podobno naložbenemu zavarovanju, ker pa nima kritja rizikov, gre večji delež premije v naložbe, tako je načeloma končni izkupiček res večji. V nasprotju s klasičnimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji, ki imajo zajamčen donos, pri tej obliki sami prevzemate naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti sredstev na osebnem pokojninskem varčevalnem računu. Premija se namreč tudi tu nalaga v investicijske sklade.

Močno pozdravljam razvoj tovrstnih finančnih produktov, za katere sem prepričan, da se bodo v prihodnjih letih močno razširili na našem trgu, a po drugi strani imam zadržke predvsem zaradi omejenega izbora že sestavljenih naborov naložb, zaradi prevelikega poudarjanja, da so ti z davčnega vidika ugodnejši od vzajemnih skladov, medtem ko so prejemki pokojnine iz njih obdavčeni v skladu z zakonom o dohodnini, plačati je treba izstopne stroške ob pretrganju in podobno.

Končno je videti premike v razvoju pokojninskih zavarovanj, a menim, da bo preteklo še precej vode, preden bodo pokojninska, zavarovalniška, davčna in dohodninska zakonodaja v Sloveniji delovale kakovostno sinergijsko za razvoj visokokakovostnih oblik pokojninskih varčevalnih oziroma investicijskih produktov. Resnično pa upam, da se motim.

4. Drugo

Kaj torej še ostane? Nič drugega, kot da si najprej ustvarite dovolj veliko denarno in likvidno rezervo. Varčujte, dokler nimate v bančnih depozitih vsaj osem do 12 mesečnih prihodkov. Ta denar je namenjen za zaščito samo in izključno enega tveganja – morebitne izgube zaposlitve oziroma prihodkov. Sicer vam želim, da vam sredstev nikoli ne bi bilo treba črpati iz te rezerve, hkrati pa vam bo zagotavljala miren spanec in jo boste, če je ne boste nikoli uporabili, namenili pokojnini.

V obdobju varčevanja v tako imenovani lastno ustvarjeni varnostni sklad pa se najprej intenzivno izobražujte na področju osebnih financ in si po potrebi poiščite pomoč za čim bolj natančne izračune vrednosti svojega finančnega cilja torej pokojnine. Ko bo finančni cilj dovolj natančno ovrednoten oziroma ko boste vedeli, koliko denarja boste pravzaprav sploh potrebovali v upokojitvenih letih, šele sledi izdelava načrta za dosego tega cilja in na koncu izbira različnih finančnih produktov, primernih za vaš cilj.

Vse, kar potrebujete ta hip, je že omenjeni varnostni sklad, ne smem pa pozabiti še na samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti (zavarovalno kritje naj bo vsaj 100-kratnik vaše mesečne plače), ki vas bo finančno ščitilo, če svojega dela zaradi morebitne hude poškodbe morda sploh ne bi mogli več opravljati.

Ugotovite, kaj potrebujete v tem življenjskem obdobju, in kupujte samo tisto, kar res potrebujete.To še zlasti velja na področju osebnih financ in to se vedno tudi najbolj splača.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 21.07.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Naložbeno življenjsko zavarovanje – vprašanja, ki jih morate postaviti tržniku, da vas pozneje ne bo bolela glava
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Nezgodno zavarovanje in odškodnina – ostal sem praznih rok!
• Preverite, kako bi morali biti zavarovani
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Zavarovanja za primere hudih in rizičnih bolezni

Opis portfelja:

Od leta 2005 imava sklenjeno naložbeno življenjsko zavarovanje za 25 let z mesečnima vplačiloma 50 in 100 evrov. Zavarovalni vsoti za primer smrti sta 15 tisoč oziroma 30 tisoč evrov. Hišo in stanovanje imamo zavarovano s premoženjskim zavarovanjem.

Sicer imava privarčevanih tudi 40 tisoč evrov v kratkoročnih bančnih depozitih ter 30 tisoč evrov v bančnih depozitih nad letom dni s fiksno obrestno mero.

V letih 2004 do 2007 sva kupila tudi točke v skladih KD Galileo (2.400 točk), KD Balkan (500 točk), KD Prvi izbor (900 točk), Infond Hrast (500 točk) in Infond Bric (700 točk). Na borzo in direktne nakupe delnic se ne spoznava dovolj. Sva pa za del naložb pripravljena sprejeti manjše do zmerno tveganje.

Za večjo razpršenost premoženja sva razmišljala o nakupu točk (še) v kakšnem večinoma obvezniškem skladu ter o nakupu točk v skladih z območja Severne Amerike. Zanima naju tudi, kakšne so prednosti in slabosti varčevanja z vezavo v tuji valuti, recimo v dolarjih, frankih, in ali je smiselno nalagati v kovine?

Kakšno zavarovanje naj skleneva za primer nezmožnosti za delo ter kako naj varčujeva za pokojnino (tudi z vidika davčnih olajšav)? Rada bi imela pokojnino vsaj v višini polovice sedanjih dohodkov. Zaradi narave najinega poklicnega dela naju zanima tudi možnost zavarovanja za primer odškodninskih tožb, povezanih z morebitnimi civilnimi tožbami pri najinem delu?

Naš odgovor: Na podlagi podatkov, ki ste jih sicer navedli precej solidno, vseeno lahko le predvidevam, da vajini skupni mesečni prihodki poleg iz plač iz naslova vajinega dela izhajajo tudi iz drugega vira. Predvidevam namreč, da dvosobno stanovanje oddajate v najem.

Poskrbita za nezgodno zavarovanje

Prav je, da imata zaradi odvisnega mladoletnega člana družine sklenjeno neko obliko življenjskega zavarovanja in v vajinem primeru so naložbena zavarovanja razmeroma dobra rešitev. Zaradi likvidnega kapitala, ki ga v srednjeročnem obdobju nimata namena porabiti, pa ne potrebujeta izredno visokih zavarovalnih kritij.

Tako vama bodo te oblike zavarovanj služile bolj kot dodatek k varčevanju za pokojnino, vsekakor pa vama predlagam, da naložbe s strokovno pomočjo pregledujeta vsako leto, prav tako sproti prilagajata višino zavarovalnega kritja glede na potrebe. Nikjer nista omenila, da bi bila na ta zavarovanja priključena še zavarovanja za primer trajne nezgodne invalidnosti.

Ta vama močno priporočam, saj so finančno varovalo ob morebitni delovni nezmožnosti zaradi invalidnosti. Priporočam tudi, da jih skleneta kot popolnoma samostojne produkte brez kakršnihkoli priključitev k že sklenjenim zavarovanjem, višina zavarovalnega kritja pa naj bo vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih plač. Zaradi narave vajinega dela vama priporočam še zavarovanje pravne zaščite.

Ta zavarovancu ponuja kritje stroškov v različnih sodnih postopkih (odvetniške stroške, stroške izvedencev, prič in tolmačev, sodne stroške, zagotovitev pologa varščine do 100 tisoč evrov, potne stroške za sojenje v tujini, stroške zunajsodnih poravnav, mediacij in s sodbo naloženih stroškov nasprotne strani).

Preveč depozitov

Če se želita z možem resnično osredotočiti na pokojninsko varčevanje oziroma na kakovost upokojitvenih let, potem imata v bančnih depozitih preveč denarja. Dovolj močno varovalo, če bi v najbolj črnem scenariju oba naenkrat izgubila zaposlitev, je 30 tisoč do 40 tisoč evrov. Odsvetujem vama varčevanje v tujih valutah, saj nista ne zaposlena v tujini niti ne prejemata plačil v drugih nacionalnih valutah.

Valutno tveganje lahko preprosto razpršita z vzajemnimi skladi, ki vsebujejo naložbe, nominirane v drugih valutah, ali pa so že ti nominirani v tujih valutah. Če se vama zdi prenos dela privarčevanega denarja iz bančnih depozitov v vzajemne sklade, v katerih imata že zdaj več kot 55 tisoč evrov, vseeno malce preveč radikalen, se lahko odločita tudi za drugo pot. Ta je, da vsa redna mesečna privarčevana sredstva preusmerita v vzajemne sklade in v teh varčujeta za pokojnino.

Tudi v sektor plemenitih kovin lahko vlagate le prek vzajemnih skladov in edino prav je tako, saj ste omenili, da se na borzo in direktne nakupe delnic ne spoznate dovolj. A pozor – s sektorskimi skladi svojemu portfelju zagotovo zvišate nihajnost in povečate tveganje, a cilj niso nadpovprečni donosi posameznega sklada, ampak uravnoteženost celotnega portfelja. Priporočam, da delež sektorskih naložb nikoli ne presega od 10 do 15 odstotkov celotnega portfelja.

Seveda imajo obveznice tudi svoj smisel oziroma mesto v oblikovanju stabilnega naložbenega portfelja, a kdorkoli bi vama točno določil naložbe, ki naj bi bile primerne za vaju, ne da bi vaju temeljito spoznal, ne da bi skupaj izredno natančno določili vašo sprejemljivo raven tveganj, časovno obdobje vlaganja, način in obdobje črpanja sredstev ob upokojitvi in še precej drugih pomembnih podrobnosti, bi vaju zavajal (pa tudi če nehote).

Koliko potrebujeta?

Tako ostane še vprašanje, koliko denarja morata privarčevati, da bi imela pokojnino vsaj v vrednosti polovice sedanjih prihodkov, torej skupaj dva tisoč evrov na mesec. Izračunal sem, da morata privarčevati 500 tisoč evrov današnje vrednosti denarja. Predvideval sem, da se ta sredstva od trenutka upokojitve še plemenitijo oziroma obrestujejo s povprečno petodstotno letno obrestno mero, ob tem pa obstaja 98-odstotna verjetnost, da bo denarja dovolj za prihodnjih 25 let popolnega izčrpanja glavnice.

Vajin cilj pa ocenjujem za še toliko bolj dosegljiv oziroma celo presežen, če upoštevam še del državne pokojnine, celotno privarčevano premoženje iz naložbenih zavarovanj in morebitne prihodke iz oddaje stanovanja v najem. Le pogumno naprej.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?

Vaše vprašanje:

Moja mesečna plača je 1.400 evrov, od tega od 650 do 700 evrov porabim za redne mesečne stroške. Moja izvoljenka ta hip nima rednih mesečnih prihodkov. Imava avtomobil, star sedem let, vreden okoli tri tisoč evrov, ki ga bova sredi leta zamenjala za enoprostorca za približno 15 tisoč evrov. Z velikim veseljem tudi sporočam, da jeseni pričakujeva naraščaj.

Leta 2004 sem pri Zavarovalnici Triglav prek Abanke sklenil mešano življenjsko zavarovanje z zavarovalno dobo 20 let in zavarovalno premijo 25 evrov na mesec. Za doživetje je izplačilo 6.500 evrov, za smrt pa prav tako 6.500 evrov. Istega leta sem sklenil tudi naložbeno življenjsko zavarovanje z zavarovalno dobo 10 let in zavarovalno premijo 25 evrov na mesec.

Za smrt je izplačilo 1.500 evrov, za doživetje pa glede na vrednost premije na naložbenem računu. Leta 2008 sem začel tudi odplačevati novo naložbeno življenjsko zavarovanje pri Zavarovalnici Merkur. To življenjsko zavarovanje je vezano na investicijske sklade z garancijo izplačila vplačane varčevalne premije. Zavarovalna vsota za smrt je 1.440 evrov, za doživetje pa 12.182 evrov za dobo 30 let. Mesečna premija je 40 evrov.

Zanima me, kako naj najbolje plemenitim denar, da ga bo ob nakupu stanovanja ali gradnji hiše čim več. Glede zavarovanj pa me zanima, katero je smiselno odpovedati, če ne bom sposoben vseh plačevati. Hkrati me tudi zanima, koliko od vplačanih premij lahko potem sploh dobim, če neham plačevati premije.

Naš odgovor: 

Nakup nepremičnine je realen

Vaš finančni cilj nakupa bivalne nepremičnine čez pet do sedem let je razmeroma realen. Od 45 do 50 odstotkov prihodkov porabite za redne mesečne stroške, kar se mi zdi malce preveč, vendar razumem, saj financirate tudi izvoljenko. Predlagam, da si že zdaj preračunate okvirno povišanje rednih mesečnih stroškov, ki jih boste imeli ob naraščaju, in si ustvarite zelo natančen vpogled v stroškovnik. Sicer je postavitev cenovne meje za zamenjavo avtomobila pohvalna, vseeno pa vam toplo priporočam, da k finančnemu konstruktu prištejete tudi stroške registracij, kasko zavarovanja, servisne intervale, povprečno ceno servisov in podobno.

Varčevanje

Če ste se prihrankom pripravljeni odreči za nekoliko dalj časa v zameno za višje obresti, preverite, v kateri banki lahko za svoj denar iztržite največ. To naj bo vaš prvi korak s 40 tisoč evri pridobiti čim ugodnejšo obrestno mero.

Stanovanje

Ob pogajanjih z bankami za boljšo obrestno mero že zdaj za občutek zahtevajte tudi izračun in amortizacijski načrt (načrt odplačevanja posojila) za stanovanjsko posojilo, če bi bil 40 tisoč evrov vaš polog pri najemu posojila. Če resnično želite čim natančnejšo oceno, v katere smeri se je smiselno podati, je prav, da se z različnimi finančnimi scenariji čim bolj seznanite. Tako se miselno prestavite recimo sedem let v prihodnost in naredite zelo natančno finančno simulacijo za dosego finančnih ciljev že danes.

Zavarovanja

Kar zadeva različne oblike življenjskih zavarovanj, se vprašajte, ali resnično razumete, zakaj ste jih kupili. V primeru vaše smrti bi ta hip vaši upravičenci (predvidoma je to vaša izvoljenka) prejeli 9.440 evrov. Glede na to, da ste edini, ki prispevate v družinski proračun, grobo ocenjujem, da v tem trenutku potrebujete vsaj petkrat več zavarovalnega kritja. Devetdeset evrov mesečnih premij tako namenjate neustreznim zavarovalnim kritjem, in to samo zato, ker ste sklepali življenjska zavarovanja z varčevalno komponento. Sicer ne oporekam, tako boste dolgoročno tudi nekaj privarčevali, a težava neustrezne zaščite družinskih prihodkov ostaja.

Tako je vprašanje, ali se je smiselno odpovedati zavarovanjem, če jih morda nekoč ne bi bili sposobni plačevati, zgrešeno. Na področju osebnih financ je vaša primarna odgovornost, da finančno odvisne družinske člane najprej ustrezno finančno zaščitite, nato se šele odločajte o večjih nakupih, načinih financiranja in podobno. Nobenega smisla nima kar tako pretrgati sklenjenih zavarovanj, saj je to povezano z različnimi stroški. Najprej si morate povečati zavarovalno kritje za primer smrti in skleniti nezgodno zavarovanje za primer trajne invalidnosti, kar lahko uredite s popolnoma samostojnimi zavarovanji, ki nimajo vključenih nobenih varčevalnih komponent, prav tako pa so cenovno precej ugodna. Zavarovanj za primer trajne nezgodne invalidnosti namreč sploh niste omenili, tako da predvidevam, da jih nimate vključenih.

Potrebujete vsaj 140 tisoč evrov zavarovalnega kritja za primer invalidnosti, če resnično želite zaščititi tveganja, ki vsakodnevno prežijo na vas in vašo družino. Ob tem je nujna tudi optimizacija zavarovanj (odkup, mirovanje, zmanjšanje zavarovalne vsote, skrajšanje zavarovalne dobe …). Prvo življenjsko zavarovanje, pri katerem vam priporočam temeljito optimizacijo, je klasično (mešano) življenjsko zavarovanje, saj je povsem neprimerno za kakršnokoli učinkovito dolgoročno varčevanje. Tudi zavarovanje z garantiranim izplačilom vplačanih premij je izredno slabo, saj ponuja garancijo, ki vam dolgoročno ne bo veliko koristila. Kot primer naj navedem, da bi za isto mesečno premijo v 30 letih z bančnim depozitom, ki se obrestuje po tri odstotke na leto, lahko privarčevali skoraj dvakrat več.

V tem času pa nikar ne pozabite na varčevanja za najdražji finančni cilj – dodatno pokojnino.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki

Mož ima v službi sklenjeno še kolektivno nezgodno zavarovanje (nezgodna smrt 8.346 evrov in invalidnost 16.692 evrov), za katero plačuje 71 evrov na leto. Predvsem naju zanima, kakšna oblika varčevanja bi bila primerna za nas, glede na to, da se nam bosta klasični življenjski zavarovanji kmalu iztekli.

Zdaj mesečno varčujemo 300 evrov po sto evrov v depozitu, skladih in zlatih kovancih. Za šolnino in drugi pokojninski steber ne varčujemo. Naklonjenost tveganju je zmerna do majhna. Veliko potujemo, sama precej tudi službeno, tako da morava misliti tudi na otroka, če se nama kaj zgodi.

Odgovor: Na podlagi napisanega je vajin primer naslednji: za vaše in moževo bivališče je načelno poskrbljeno tudi dolgoročno. Kot pravite, želite dvostanovanjsko hišo prodati in se preseliti v stanovanje, in to v prihodnjem desetletju ali pozneje, kar bo verjetno smiselno tudi s finančnega vidika.

Vajino posojilo oziroma mesečni obrok za obnovo (na tem mestu bom raje uporabil izraz investicija oziroma potencialno zvišanje vrednosti nepremičnine v prihodnosti) pomeni malce več kot 11 odstotkov vajinih skupnih mesečnih prihodkov, kar je povsem sprejemljivo. Varčujeta 300 evrov na mesec, kar je 10 odstotkov vajinih skupnih mesečnih prihodkov, a temu moram dodati še premije, ki jih plačujeta za klasična življenjska zavarovanja in pomenijo štiri odstotke vajinih skupnih mesečnih prihodkov (skupaj torej 14 odstotkov).

Sklepam, da je vaš življenjski slog aktiven, saj omenjate pogosta potovanja. Če želita tudi v pokoju obdržati takšen življenjski slog, vama močno priporočam, da varčevanje za dodatno pokojnino postane vajin prednosten in skrbno načrtovan finančni cilj. To pomeni, da potrebujeta poglobljene in precej natančne izračune ter finančne simulacije, ki vama bodo pomagali doseči zastavljen finančni cilj.

Močno priporočam, da v prihodnje zavarovanja razumete kot zavarovanja, in ne kot varčevanja. Bo že držalo, da boste prek njih tudi privarčevali določen denar ob izteku, ampak poudarjam, to naj bo raje ločeno. Držite se načela zaščiti, varčuj, investiraj, pri čemer naj bodo posamezni koraki ločeni, za vsakim korakom pa naj bo tudi ločen finančni produkt.

V ustrezni praksi naj bi se zavarovalna doba in vsota pri življenjskem zavarovanju določili na podlagi zavarovančeve starosti in starosti njegovih otrok, upoštevati bi bilo treba še dolgove in prihranke, že sklenjena zavarovanja in podobno. Na podlagi preprostega osnovnega izračuna, da je priporočena zavarovalna vsota za primer smrti vsaj trikratnik letnih dohodkov posameznika, si okvirno izračunajta, ali je vajina zavarovalna vsota za primer smrti na policah življenjskih zavarovanj dejansko ustrezna oziroma ali ustreza temu, kako bi želela poskrbeti za upravičence v primeru najhujšega torej smrti.

Opomba: ne pozabita zavarovalni vsoti prišteti še zaščite posojila. Sicer nimam natančnega podatka, kako je to zavarovano, je pa na splošno dobro, da je zavarovalna vsota enaka vrednosti posojila. Priporočena zavarovalna vsota za primer invalidnosti pa naj bi bila vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih prihodkov, tako bi bilo v vašem primeru okvirno primerno kritje za moža vsaj 120 tisoč evrov oziroma za vas vsaj 130 tisoč evrov.

Še pred iztekom zavarovalnih polic z ustrezno strokovno pomočjo torej naredita vse potrebne izračune glede ustreznosti zavarovalnih vsot. Nato vsak zase sklenita riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente torej) in ločeno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti. Če veliko potujete, nikoli ne pozabite na sklenitev komercialnih turističnih zavarovanj in se vedno zelo podrobno pozanimajte, katera in kolikšna kritja vam omogočajo različni ponudniki.

V vajin naložbeni portfelj se podrobneje tokrat nisem spuščal, priporočal pa bi vama naslednje poskrbita za ločeno varnostno denarno rezervo v vrednosti vsaj treh vajinih skupnih mesečnih prihodkov in naj bo namenjena samo zaščiti pred izgubo prihodkov zaradi izgube službe. Ta varnostna rezerva naj bo na strani točno za ta namen do konca vajinih delovnih dni, torej do upokojitve.

Za konec naj omenim samo še to, da bo pokojnina v splošnem že tako ali tako najdražji posameznikov finančni cilj. Tako računajta, da bosta za dostojno upokojitev in življenjski slog potrebovala, izredno grobo izračunano sicer, vsak vsaj okoli 250 tisoč evrov (izraženih v današnji vrednosti) privarčevanega denarja. Glede šolanja otroka se v vajinem primeru ne bi preveč obremenjeval.

Razumem sicer skrb staršev, ki želijo otroku omogočiti dostojno šolanje, a roko na srce otroci so tisti, ki pokažejo svoje sposobnosti in usmeritvene želje že precej zgodaj, če jim je pravilno privzgojen tudi odnos do denarja, pa bo težav še manj. Vseeno nikar ne pozabita tudi na to, da otroka zaščitita samo za primer invalidnosti z ločenim cenovno sprejemljivim nezgodnim zavarovanjem, saj vaju lahko v primeru najhujšega dogodka (invalidnosti otroka) to povsem finančno izčrpa.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

………………………………………………………………………………………………………………

Imate tudi sami kakršnakoli vprašanja ali težave pri načrtovanju osebnih financ?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko popolnoma brez obveznosti pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali nas kontaktirate preko spodnjega spletnega obrazca.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?

Vaše vprašanje:

Naš odgovor: Glede na to, da vas do upokojitve loči še približno deset let, predvidevam, da nimate družinskih članov, ki so močno ali popolnoma odvisni od vaših prihodkov. Po domače povedano če imate otroke, so ti verjetno finančno preskrbljeni. Če ste poročeni, vaša žena verjetno prejema prihodke in ob vaši morebitni prezgodnji smrti večjih finančnih težav ne bi imela. Tudi če nič od navedenega ne drži in živite popolnoma sami in brez otrok, predvidevam, da imate streho nad glavo, torej ste lastnik stanovanja ali pa hiše. Če katerakoli od navedenih kombinacij drži, potem življenjskega zavarovanja ne potrebujete.

Če veste, česa ne potrebujete, ste že korak bliže rešitvi, ki bo ustrezala vašemu življenjskemu in finančnemu položaju. Kar zadeva zavarovalne agente – če se ti namesto z vašo težavo raje ukvarjajo s kritiziranjem konkurence, se sprašujem, zakaj z njimi sploh zapravljate svoj dragoceni čas. Ogromno informacij lahko namreč pridobite po spletu in za preskok k celovitejšemu razumevanju posameznih finančnih rešitev je to najlažja pot. Res pa je tudi, da si večina ljudi ne vzame dovolj časa, da bi se poučili, preden bi sprejeli tako pomembno odločitev, kot je varčevanje za dodatno pokojnino. Tako so nakupi finančnih produktov velikokrat hipni ali pa le posledica slepega zaupanja posamezniku in/ali družbi, ki jih trži.

Večina Slovencev meni, da so zavarovalnice usmerjene le v pobiranje denarja. Le kako ne bi bile. Večina Slovencev ima namreč sklenjeno neustrezno obliko zavarovanj. Zavarovalnice so konservativne finančne ustanove, ki so pripravljene prevzemati različna tveganja in jih deliti z zavarovanci do neke sprejemljive meje seveda. Če bi zavarovanci dovolj dobro vedeli, kaj kupujejo, bi bile tržne anomalije, ki jih opažamo na našem trgu, precej manjše. Ne razumite narobe, kritika je namenjena predvsem neetičnim in izredno agresivnim tržnikom oziroma posrednikom finančnih produktov brez ustreznega finančnega znanja in izkušenj. Se pa čudim nezahtevnosti slovenskega potrošnika.

Koliko denarja potrebujem

Poglejmo, kako bi se bilo smiselno lotiti vašega primera. Izhajal bom iz preprostega napotka, ki ga zanemarja večina varčevalcev oziroma vlagateljev. Preden se posameznik odloči varčevati za določen finančni cilj, ga je treba nujno čim bolj natančno ovrednotiti. Umestno je vprašanje: “Koliko denarja bom potreboval za svoj finančni cilj?” Vprašanje se sicer sliši preprosto, a ga večina zanemarja oziroma mu ne nameni dovolj časa. Posledice? Varčevanje oziroma vlaganje je brezglavo, pričakovanja so navadno velika (ali pa ponujajo nerealen občutek varnosti), razočaranja so zato še toliko večja.

Sicer je pogosto zaslediti, da primanjkljaja (izpada prihodkov ob upokojitvi oziroma pokojninske vrzeli) ni mogoče dovolj natančno ovrednotiti, a sam se s tem ne strinjam. Na spletnih straneh zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) http://www.zpiz.si/ZPIZZ/ lahko vsak posameznik naredi okvirne izračune, dovolj dobre za izračun višine odmernega odstotka in realnejši vpogled v finančni primanjkljaj ob upokojitvi. To je pogoj za zrelo načrtovanje dodatne pokojnine vse drugo je kot streljanje glinastih golobov z zavezanimi očmi.

Naredite izračune

Obvezno naredite izračune!  Ti so še posebej pomembni, ker ste se razmeroma pozno odločili varčevati za dodatno pokojnino. Deset let do upokojitve je kratko obdobje, denarni primanjkljaj oziroma vrzel pa bo treba nadomestiti oziroma zapolniti za vsaj nadaljnjih 20 let od dneva upokojitve. Če svoje življenjske ravni ne želite močno spreminjati, priporočam, da ta nasvet vzamete skrajno resno. Sicer se lahko zgodi, da boste v finančno breme svojim najbližjim, kar pa je najslabše.

Popis premoženja

Naslednji izredno pomemben korak je popis osebnega premoženja – od prevoznih sredstev, nepremičnin, delnic, varčevalnih računov do nakita in pohištva. Treba je tudi okvirno ovrednotiti vsak del premoženja posebej. Ta seznam vsako leto preglejte in po potrebi dopolnite. Tako boste v vsakem trenutku imeli vpogled v svoje finančno premoženje. Prav tako boste na svoje premoženje začeli gledati drugače kot na odličen pripomoček za reševanje morebitnih finančnih težav oziroma primanjkljajev v prihodnosti, ne pa kot na mrtev kapital ali na dediščino svojih zanamcev. Če živite v lastniški nepremičnini in lahko tekoči stroški ter stroški vzdrževanja v času upokojitve presežejo vaše finančne zmožnosti oziroma pomenijo tveganje za finančno zdravo življenje ob upokojitvi, se ji že danes miselno odpovejte. Po morebitni prodaji se lahko preselite v manjše (a učinkovitejše) bivališče ali pa se odločite nepremičnino oddajati, s čimer deloma precej elegantno pokrpate pokojninsko vrzel.

Vsi ti napotki vas nič ne stanejo uspe vam lahko celo brez mesečnega odpovedovanja in varčevanja. Naštel sem jih, ker zahtevajo globlji razmislek, to pa je tudi smisel finančnega načrtovanja.

Možnosti varčevanja

Če bi se odločili za varčevanje v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, si po današnjem sistemu ne bi veliko izboljšali življenjske ravni. Razlogi: (pre)kratko obdobje varčevanja, preveč konservativna naložbena politika pokojninskih skladov, stroški …

Če bi se odločil za bančno ali zavarovalniško rentno varčevanje, ki sta si podobni (le da lahko pri rentnem zavarovanju izberete dosmrtno rento), je tako kot pri vseh varčevalnih ali investicijskih oblikah treba upoštevati rušilno moč inflacije. Izračuni, ki jih lahko opravite na spletnih straneh ponudnikov, sicer pokažejo zavidljive številke, vendar previdno 100 evrov bo čez 10 let ob 2,4-odstotni povprečni letni inflaciji le še 79 evrov, čez 20 let pa samo še 62 evrov današnje vrednosti.

Lahko bi na široko razpredal o prednostih in slabostih posameznih rentnih varčevanj, a vas, preden bi se odločili varčevati v tej (ali katerikoli drugi) obliki finančnih produktov, raje še malce miselno spodbodem. Če imate delo, ki radi ga opravljate, razmislite o dodatni unovčitvi svojih izkušenj in znanj. S tem si lahko povečate svoje prihodke, vnesete dodatni elan v svoje delovno okolje, in čeprav ste le 10 let pred upokojitvijo, naj to nikakor ne bo ovira. Če boste imeli voljo in boste zdravi, pa razmislite tudi o možnosti podaljšanja delovne dobe. To vam bo namreč zvišalo odmerni odstotek pokojnine.

Korak k uspehu

Varčujte, a nikar se na silo ne odpovedujte svoji življenjski ravni (razen če presega meje razumljivega), saj varčevanje pomeni le odloženo potrošnjo. Oblikujte si šestmesečni varčevalni načrt (v tem času varčujte v bančnem depozitu), naredite vse potrebne izračune na strani zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in uredite popis premoženja. Izboljšajte svojo finančno pismenost, šele nato se posvetujte s posamezniki ali z družbami, ki vam bodo pomagale opraviti poglobljene izračune in finančne simulacije, da bodo ustrezale vaši predstavi, kako bi želeli aktivno preživljati upokojitvena leta. Če menite, da s predhodnimi izračuni nima smisla izgubljati časa, računajte na to, da vam bo Zpiz že čez nekaj let poslal obvestilo, kakšno pokojnino lahko pričakujete. Dobro se pripravite že danes, po toči zvoniti je prepozno.

Avtor: Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Finančno načrtovanje – ali lahko uresničiva sanje o gradnji hiše?
• Pokojninsko varčevanje – trideset evrov na mesec ni dovolj