Kako bolje upravljati z osebnimi financami» Boris Škaper

Finančna zaščita na področju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji

Boris Škaper — Tue, 17 Nov 2009 14:24:44 +0000

[There is a video that cannot be displayed in this feed. Visit the blog entry to see the video.]

Video prispevek si lahko ogledate tudi v spletnem medijskem arhivu RTV Slovenija:

→ http://tvslo.si/financno-svetovanje/

Sorodni prispevki

Preudarnega finančnega načrtovanja se je na področju osebnih financ potrebno lotiti po posameznih fazah. Večina Slovencev zanemarja ali daje premalo poudarka ravno temelju upravljanja s tveganji - finančni zaščiti. Boris Škaper je na to temo pripravil prispevek za TV Slovenija. [vimeo 7609384 nolink] Video prispevek si lahko ogledate tudi v spletnem medijskem arhivu RTV Slovenija: → http://tvslo.si/financno-svetovanje/

Zaščiti, varčuj, investiraj – pomembnost zaporedja elementov in premoženjske piramide pri načrtovanju osebnih financ

Boris Škaper — Fri, 20 Feb 2009 11:05:28 +0000

Zaščiti, varčuj, investiraj – tako pravi Boris Škaper, finančni svetovalec družbe i-svetovanje d.o.o., pri čemer poudarja, da redkokateri vlagatelj upošteva te tri osnovne korake. Večina se je šla zelo nevarne igrice, toda dokler so vrednosti rasle, je bilo vse v najlepšem redu. Po lanskih padcih in v letošnjem mrtvilu pa so nekateri ostali brez vsega premoženja. To se ne bi zgodilo, če bi se v naložbene vode podali premišljeno in upoštevali vidike osebnih financ.

(intervju je bil objavljen v reviji Mag, na računalnik ga lahko prenesete tukaj)

Ali ljudje pri vodenju financ najprej sploh naredijo načrt, pri čemer razdelijo premoženje na več naložb in s tem razpršijo tveganje?
Pogosto se ljudje »zaljubijo« v eno samo naložbo kot so bile v preteklem obdobju npr. delnice Krke ali pa zemlja oziroma nepremičnine. Prepričani so, da bo vrednost naložbe vedno samo rasla. Seveda se s takšnim načinom veliko bolj tvegajo, kot če bi premoženje razpršili preudarno razpršili v različne naložbene oblike.

Kako so prebivalci svoje premoženje vlagali v obdobju visokih rasti na borzah?
Neizkušeni ali nepoučeni vlagatelji so najpogosteje vlagali v slovenske delnice, v »balkanske« in druge bolj tvegane investicijske sklade. Zaradi iskanja vročih zgodb je marsikdo premajhno pozornost namenil obvladovanju tveganj oziroma razpšitvi. Tako ima povprečen slovenski vlagatelj večino svojega premoženja v delniških skladih, le malo pa v mešanih ali celo obvezniških.

Kakšen pa je odnos do tveganja sedaj, ko razmere še zdaleč niso rožnate?
Spet opažamo čustveno odzivanje, sploh pri tistih vlagateljih, ki so šele zdaj občutili, kaj pomeni sprejemati naložbena tveganja. Gotovo bodo nekateri za vedno zapustili kapitalske trge, namesto da bi se iz napak učili in si začrtali jasne finančne cilje, podkrepljene s celovitim finančnim načrtom. Na drugi strani so seveda tudi vlagatelji, ki to razumejo in so se že na začetku investiranja zavedali, kako pomembno je biti pripravljen na razmere, kakršne so danes na kapitalskih trgih. Ti vedo, da ni vedno vse rožnato in da bodo samo z znanjem, varčevanjem, predvsem pa racionalnim vedenjem svoje premoženje povečevali skladno s svojimi jasno zastavljenimi finančnimi cilji.

Kako vi definirate premoženjsko piramido?
Namenjena je temu, da nas v vsakem trenutku opozarja, ali imamo svoja denarna sredstva preudarno razporejena v različne naložbene oblike. Tako kot pri prehranski piramidi, po kateri je treba uživati največ izdelkov iz žit, sadja in zelenjave ter nekoliko manj mesa in mlečnih izdelkov, je smiselno imeti največ svojih prihrankov v naložbah z nizkim in srednjim tveganjem. In tako kot ni priporočljivo zaužiti veliko maščob in sladkorjev, tudi večine prihrankov ne bi smeli dati v zelo tvegane naložbe.

Katere elemente je treba upoštevati pri gradnji osebnega naložbenega portfelja?
Kdor premoženjsko piramido jemlje resno, ve, da je osebne dohodke treba najprej zaščititi. V poštev pridejo različne oblike zavarovalniških proizvodov, seveda odvisno od razmer in posameznikovih potreb. Šele nato se začne denar usmerjati naprej v konservativnejše varčevalne proizvode namenjenea denarne rezerve, ki služi zgolj za potrebe morebitne nepričakovane izgube delovnega mesta zaradi za nepričakovano izgubo delovnega mesta ali bolezen. Šele ko je v denarni rezervi dovolj sredstev, se vzpenjamo naprej po lestvici, do dela premoženjske piramide, kjer smo pripravljeni na višje stopnje tveganja pri investicijskih proizvodih. Tu je seveda treba pripraviti poglobljen in celovit finančni načrt. Žal večina pozabi predvsem na prve korake oziroma preskakuje na področja, na katera še ni pripravljena. Prav temu lahko pripišemo glavni razlog za še slabšo čustveno odzivnosti množic, ko na kapitalskih trgih tudi po nekaj let ni vse samo rožnato.

Je na slovenskem finančnem trgu dovolj produktov, da lahko pokrijejo portfelj od najmanj do najbolj tveganih naložb?
Slovenci še nismo zreli za vse investicijske produkte in velika tveganja, ki jih prinašajo. V Evropski uniji smo najbolj pogumni. Marsikateri naložbeni portfelj je bil sestavljen preveč tvegano, večina pa ni upoštevala premoženjske piramide. Zaradi tega ima danes prenekateri Slovenec hude izgube. Številni so ostali brez vsega, saj je bilo moderno kupovati tvegane vrednostne papirje s posojili. Večina v denarni rezervi nima vsaj nekaj mesečnih plač, če že imajo kaj privarčevanega, je denar v skladih ali v delnicah. Ogromno ljudi ni zaščitenih pred izgubo prihodkov, ne glede na to da imajo sklenjena različna zavarovanja.

Sorodni prispevki

Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?

Boris Škaper — Mon, 20 Oct 2008 16:17:53 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Recimo, da sem na koncu delovne dobe (no, meni še nekaj let manjka) in bi se upokojil. Recimo, da bo pokojnina bolj slaba in bi hotel imeti nekaj dodatne iz doslej ustvarjenega premoženja, tega pa je, da poenostavimo 500.000 evrov v gotovini. Gre torej za dosmrtno rento, ki pa naj bo “večna” – dedičem naj torej ostane realnih 500.000 evrov. Seveda je treba denar naložiti, rento pa črpati iz donosov teh naložb (dividend ali obresti ter kapitalskih dobičkov). Seveda nisem zadovoljen zgolj z rento iz bančnih obresti, ki bi komaj pokrivale inflacijo, se pravi, je treba črpati tudi iz kapitalskih dobičkov. Tu se seveda najprej postavlja vprašanje primerne sestave portfelja, takoj nato pa še, in to je bistvo mojega vprašanja, recept oziroma nasvet, kako se lotiti črpanja (računati je treba tudi z davki), da bi bil denarni tok (v smeri moje rente) kar se da enakomeren. Nekako si predstavljam, da bi moral v dobrih časih črpati le del donosov, del pa jih puščati v naložbah zato, da bi v slabih časih črpal iz “povečane glavnice”, a je vprašanje, koliko. Zato bi bilo fino imeti en tak recept, nek matematični model, ki bi te pri teh izbirah vodil. Sam bi se najbrž moral odločiti za začetno vrednost (ki bi bila realno enaka končni vrednost, želeno donosnost nad inflacijo ali pa želeno mesečno rento, vnašati predvideno in doseženo letno stopnjo inflacije (še bolje najbrž kar doseženo mesečno stopnjo), število let pa je pri večni renti po mojem nebistveno. Program (model, recept) pa bi mi moral v vsakem času povedati, kje sem in kaj mi je storiti. Kaj menite? Imajo pri tem kaj opraviti “simulacije Monte Carlo”? Če ja, je kje kakšen ustrezen “kalkulator”? Upam, da nisem preveč zahteven.

Miha, Kranj

NAŠ ODGOVOR:
Na večji del vprašanja ste pravzaprav odgovor podali že sami. Dejansko je vprašanje črpanja sredstev v času upokojitve zelo zahtevno opravilo. Upoštevati je potrebno vašo osebno situacijo, kakšen življenjski standard si želite zagotoviti, vaš odnos do tveganja. Težava pa se pojavi pri napovedovanju prihodnosti – ne morete namreč vedeti, kakšne bodo obrestne mere na bankah čez npr. 5 let, kako se bo gibala inflacijska stopnja, kako se bo davčna zakonodaja še dodatno spreminjala, še manj pa lahko napovedujemo letno gibanje vrednosti vašega investicijskega portfelja.

Pri raznih izračunih so sicer lahko v pomoč tudi Monte Carlo simulacije, a njihov rezultat je samo okvirna napoved prihodnosti na osnovi podatkov iz preteklosti. V vašem primeru simulacija pokaže, da lahko iz glavnice 500.000 evrov črpate 12.000 evrov letno (izplačilo se vsako leto poveča za 3%) z 100% verjetnostjo. Ob tem je struktura portfelja 40% v delnicah, ostalo pa v obveznicah in v denarju. Po tej simulaciji bi lahko vašim dedičem zapustili celo večkratnik glavnice. Če pa bi črpali dvakrat večji znesek, bi svoj cilj dosegli le še z 61% verjetnostjo.

Ali lahko simulacijam popolnoma zaupate? Seveda ne – preveč je različnih dejavnikov, ki jih še tako dovršeni kalkulatorji ne morejo upoštevati. Sklepate lahko samo to, da boste ob manjši mesečni porabi verjetno glavnico res ohranili za dediče. Razumem vašo željo, da bi lahko svoj cilj dosegli s pomočjo „avtopilota“, žal pa ni v celoti izvedljiva. Določenih predpostavk se sicer lahko držite, a še vedno bo najbolje, da stanje portfelja in pot do vašega cilja, redno preverjate s pomočjo finančnega svetovalca oziroma svetovalcev.

Avtopilot je v letalski industriji prisoten že od leta 1912 in je še dandanes v veliko pomoč pilotom, vendar v ekstremnih situacijah odpove, če situacija ni vkalkulirana v program… Podobno je tudi pri finančnem načrtovanju, določene situacije zahtevajo tudi intuitivne odločitve ali sprotno prilagajanje, katerih programi niso v celoti sposobni.

Zanimiv je tudi primer hedge sklada Long Term Capital Management, katerega idejna vodja in soustanovitelja sta bila dva nobelova nagrajenca za ekonomijo, Robert C. Merton in Myron Scholes. Razvila sta kompleksen matematični model, ki naj bi zagotavljal konstante in varne donose. Sklad je z delovanjem začel leta 1994 in v prvih letih ustvarjal tudi do 40% letne donose. Vendar je sklad že leta 1998 zašel v strašne težave in je bil leta 2000 likvidiran. Sam matematični model je načeloma deloval, a ni upošteval (in tudi ni mogel) človeškega faktorja.

Sklepam, da imate zdrav odnos do tveganja (ne iščete donosov za vsako ceno), cilje imate jasne in načeloma poznate tudi pot. Predlagam, da namesto iskanja matematičnega modela, raje nekaj časa namenite razgovoru s svetovalcem in po potrebi prilagajate način črpanja denarja, samo razporeditev naložb itd…Nihanj na borzah in papirnih izgub vas ne moreta rešiti ne program, ne svetovalec. Po drugi strani pa se z računalnikom ne morete ravno iskreno pogovoriti, mar ne?

Boris Škaper
finančni svetovalec

Preberite tudi

Kako do mesečne rente 1000 evrov za nadaljnjih 20 let?

Boris Škaper — Fri, 17 Oct 2008 15:17:12 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Z ženo se odločava za finančni načrt rednega varčevanja za pokojnino. Jaz star 47 let in žena stara 45 let. Ob starosti žene 58 let, bi privarčevani znesek porabila kot mesečna izplačila v obdobju 20 let. Mesečno izplačilo po osebi 1000 eur. Kakšni bi bili mesečni vložki? Vsak imava že privarčevanih 20.000 eur, ki jih veževa na banki.

Tone, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Da bi dosegli želeni cilj, je potrebno mesečno odvajanje denarnih sredstev v višini 1.660 €, za oba skupaj. A žal rešitev ni tako preprosta, zato si v nadaljevanju preberite, katere predpostavke sem pri izračunih upošteval in na kaj morata biti s soprogo pozorna.

Pravzaprav ste napisali, da želite, da vam oz. vaši ženi denarja zmanjka pri starosti 80 oz. 78 let. Kako bi se počutili, če bi do takšne situacije zares prišlo? Življenjska doba se podaljšuje, prav tako napreduje zdravstvo, zato je smiselno načrtovati izplačilo sredstev vsaj tja do 85. ali še bolje, 90. leta.

Sicer ne poznam vajinega odnosa do tveganja, sklepam pa, da nista agresivna vlagatelja. Tako sem v izračunih upošteval povprečne donose v višini med 6% do 8% in povprečno 3% inflacijo. Inflacija je upoštevana tudi v času črpanja oziroma izplačevanja sredstev. Torej – prvo leto si bosta izplačevala po 1.000 € mesečno, naslednje leto že 1.030 € mesečno in tako naprej…

Da bi si lahko 20 let izplačevala želeno rento, bi morala v 13 letih ustvariti glavnico v skupni realni/današnji vrednosti 440.000€, za kar je potrebno ob 8% povprečnih letnih donosih mesečno varčevanje 1.660 €. V tem primeru obstaja 93% verjetnost, da bosta svoj cilj dosegla. Pri izračunih za črpanje sredstev sem si pomagal z Monte Carlo simulacijami, ki lahko služijo kot informativni pripomoček. Klasični izračuni predvidevajo linearno gibanje donosov, kar v praksi ni izvedljivo, Monte Carlo simulacije pa predvidevajo različne scenarije – tako pozitivne kot negativne letne donose.

Predpostavimo, da je skupni portfelj isti, a se doba črpanja sredstev podaljša na 30 let. V tem primeru je verjetnost, da bi si lahko izplačevala vsak po realnih 1.000 € mesečno, samo še 68%. Povedano drugače – precej verjetno je, da bi vidva preživela svoj portfelj in ne portfelj vaju. Slednje je pravzaprav vaš cilj. Rešitev je lahko zmanjšanje mesečne potrošnje za eno četrtino, na 750 € ali pa povišanje glavnice – namesto 440.000 € je potrebno približno današnjih 550.000 €.

Da bi v trinajstih letih ustvarila tako velik portfelj, je potrebno mesečno varčevanje 2.600 € pri 6% povprečenem donosu, 2.400 € pri 7% povprečnem donosu in 2.200 € pri 8% povprečnem donosu.
Seveda so kapitalski trgi nepredvidljivi, tako zgoraj navedeni podatki služijo zgolj za približek in lažjo orientacijo.

S soprogo se bosta morala odločiti, kolikšnemu delu današnjih prihodkov sta se pripravljena odpovedati na račun prihodnjih in o možnosti, da bodo prihodnji prihodki nižji, kot načrtovano. Poleg tega je potrebno v pokojninski načrt vključiti tudi vse ustrezne zaščitne mehanizme, od zavarovanj do ustrezne razpršitve portfelja med različne vrste naložb (vrednostni papirji, nepremičnine…). Poleg tega je pokojninsko načrtovanje maraton, proces, ki ga je potrebno spremljati in ga oziroma se po potrebi tudi prilagajati. Tako si bosta s soprogo gotovo povečala verjetnost, da bosta svoje cilje res dosegla.

Samo v razmislek – morda imate več nepremičnin, katere so primerne za oddajo. Tudi najemnine so lahko pomemben in relativno stabilen del mesečnih prihodkov, ki ni odvisen od gibanja delniških trgov.

V nobenem izračunu nisem upošteval davkov. Ti občutno vplivajo na vrednost premoženja, zato je potrebno pri načrtovanju iskati take rešitve, ki vam bodo omogočale davčno ugodno investiranje in črpanje sredstev.

Boris Škaper
finančni svetovalec

Preberite tudi

Neugoden čas za naložbe v balkanske sklade

Boris Škaper — Thu, 09 Oct 2008 22:59:38 +0000

VAŠE VPRAŠANJE:
Pozdravljeni !

Pred cca. letom in pol (očitno v neugodnem času) sem naložil nekaj denarja v balkanske sklade.
Zanima me, kako napovedujete nadaljnje dogajanje na teh trgih in ali je smiselno čakati na dvig ?

Tomaž, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Spoštovani,

Če danes gledate nazaj v preteklost, vaša trditev drži – res je bil neugoden trenutek. Težava je samo v tem, ker ne moremo napovedovati prihodnosti. Na borznih trgih se namreč prepletajo tako različni vplivi, da napovedovanje izidov pravzaprav ni smiselno. Gibanje cen vrednostnih papirjev je odvisno od stanja gospodarstva, poslovanja podjetij, političnega okolja podjetij in psihologije vlagateljev oziroma njihovega razmišljanja. Tako se lahko zgodi, da podjejte posluje zelo dobro, v stabilnem okolju, cena delnice podjetja pa se niža. Na prvi pogled nelogično, po drugi strani pa so lahko imeli vlagatelji previsoka pričakovanja glede poslovanja podjetja in vseeno niso zadovoljni z rezultati.

Gospodarski in borzni cikli so bili in bodo vedno prisotni. Kot zanimivost – časovno ne sovpadajo oziroma borza običajno kaže pričakovanja vlagateljev in tako na nek način nakazuje v kateri smeri se bo razvijalo gospodarstvo. Dogajanja na različni borzah lahko spremljate preko različnih medijev, tedenski borzni komentar pa lahko prebirate tudi na naših spletnih straneh. Tako si boste morda lažje ustvarili lastno sliko in določena pričakovanja glede prihodnjega razvoja.

Ali je smiselno čakati na dvig sredstev? Da in ne. Če vas je strah, če ne morete mirno spati, ker vas skrbi za vaša sredstva, potem je vsekakor bolje, da izstopite iz investicij. Vendar to pomeni, da ste bili dolgoročni investitor samo na papirju, ob podpisu pristopnih izjav k skladom. Ni kar tako v prospektih vzajemnih skladov zapisana priporočena doba vlaganja, ki je lahko npr. vsaj 5, 7 ali več kot 10 let. In niso kar tako opozorila o tveganosti posameznega sklada. Tveganje namreč pomeni, kakšna je verjetnost, da bodo dejanski rezultati manjši od pričakovanih.

Glede na to, da je vaš portfelj razpršen (opomba: zaradi varovanja podatkov jih javno na tem mestu ne objavljamo) in da ste vložili sredstva od katerih kratkoročno niste odvisni, je bolje počakati. Morda bo potrebno za želeni rezultat počakati kakšno leto ali dve več kot ste pričakovali, a potrpežljivost se običajno splača. Izgubo ali dobiček namreč realizirate zgolj ob prodaji vrednostnih papirjev, do takrat je oboje samo fikcija.

Preden boste v prihodnosti denarna sredstva dodatno vlagali, se vprašajte in si iskreno odgovorite, kakšno tveganje ste v resnici pripravljeni sprejeti, kdaj, koliko in za kateri namen/finančni cilj boste potrebovali denarna sredstva? Tako se nihanjem na trgih sicer ne boste izognili, se boste pa zagotovo bolje počutili tudi v turbulentnih časih, ki so na borzah običajni. In to je bolj pomembno od tega, kakšna je danes vrednost enote premoženja vašega balkanskega sklada.

Boris Škaper
finančni svetovalec

Preberite tudi

Premoženjsko zavarovanje z vključenim zavarovanjem pred odgovornostjo iz naslova hišne posesti

Boris Škaper — Thu, 11 Oct 2007 07:05:57 +0000

Spodnji dogodek bi se lahko pripetil vsakemu staršu in ima srečen konec. Razplet dogodkov pa bi bil lahko finančno povsem drugačen, če posameznik ne bi imel ustrezno sklenjenega premoženjskega zavarovanja.

Mladoletni otrok stranke je povzročil lažjo prometno nesrečo z materialno škodo. Dodatni šok pa je otrokov oče doživel čez tri mesece, ko je iz strani oškodovančeve zavarovalnice prejel regresni zahtevek.

Oškodovančeva zavarovalnica ga je namreč terjala za plačilo materialne škode v višini 2.100 evrov.

Oče me je poklical za nasvet, saj ni bil prepričan, ali res finančno odgovarja za nastalo situacijo. Pojasnil sem mu, da odgovarja za svojega otroka tudi finančno, vendar odškodnine zavarovalnici ne bo potrebno plačati, saj ima premoženjsko zavarovanje sklenjeno ustrezno.

Na kakšen način je oče finančno zaščiten oziroma zavarovan za opisani dogodek?

Z ustrezno finančno zaščito (o.p.: ustrezno sklenjenim premoženjskim zavarovanjem) je kot lastnik police premoženjskega zavarovanja upravičen do:

• pravne zaščite zavarovalnice – ta je potrebna zaradi neupravičenih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb
• plačila odškodnine – plačilo odškodnine povrne zavarovalnica in ne on sam

Vsi lastniki nepremičnin (stanovanjskih ali poslovnih) bi si morali zastaviti nekaj pomembnih vprašanj. Ali imam ustrezno sklenjeno premoženjsko zavarovanje osnovnih nevarnosti kot so: požar, vihar, toča, potres, izliv vode, poplave, ujme in ali imam pravilno zaščiteno tudi odgovornost iz naslova hišne posesti? Iz prakse lahko trdim, da večina ljudi pri premoženjskih zavarovanjih zelo redko s strokovno pomočjo redno preverja in po potrebi prilagaja višino kritja za posamezne nevarnosti.

Če vam torej hiša, stanovanje ali poslovni prostori predstavljajo glavnino že ustvarjenega premoženja, potrebujete ustrezno sklenjeno premoženjsko zavarovanje, ki vključuje tudi zavarovanje pred odgovornostjo iz naslova hišne posesti, kritje odgovornosti pa naj velja tako doma kot v tujini.

V primeru, da so vam tovrstne optimizacije zavarovalniških proizvodov ali pa samo izrazoslovje nepoznani, se poslužite neobveznega strokovnega pregleda ustreznosti zavarovalnih kritij in nas pokličite ali pa uporabite kontaktni spletni obrazec in si rezervirajte svetovalni termin. Posameznik iz zgornjega primera je tokrat samo zaradi tega prihranil 2.100 evrov.

Sorodni prispevki

Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta

Ali se držite priporočene dobe vlaganja v vzajemne sklade?

Boris Škaper — Mon, 01 Oct 2007 14:45:49 +0000

Vlaganje v vzajemne sklade je v Sloveniji šele v zadnjih letih postalo aktualno za širšo javnost, čeprav zgodovina začetka poslovanja prvega vzajemnega sklada sega v leto 1992. Težko je torej reči, da ima povprečen vlagatelj v Sloveniji daljše izkušnje z investicijami na trge kapitala, saj je razvoj finančnih proizvodov na naših tleh še dokaj mlad.

Na finančno-izobraževalnih predavanjih pod skupnim imenom Finančna Arena, smo ravno iz tega razloga tudi letos organizirali vrsto predavanj okoli različnih oblik investicij, tveganj, stroškov ipd.

Miha Vajngerl, strokovni sodelavec za razvoj novih finančnih proizvodov pri Probanki DZU d.o.o., je na predavanju z naslovom “Kako optimalno naložiti prihranke v vzajemne sklade?” odgovoril na nekaj pomembnih vprašanj, katerih odgovore bi moral poznati vsak vlagatelj, še preden izpostavi denarna sredstva tveganjem.

Spodaj vam je tako na voljo kratek intervju, ki sem ga opravil z g.Vajngerlom in mu postavil nekaj vprašanj kot npr.:

Zakaj imajo vzajemni skladi predpisano priporočeno dobo vlaganja?
ali se slovenski vlagatelji držijo te priporočene dobe?
ali je smiselno premoženje razpršiti v finančne proizvode zgolj ene družbe za upravljanje ali morda večih?
…

Prijetno poslušanje

Boris Škaper

Trajanje intervjuja: 4 minute 28 sekund

Preberite tudi

Prvi dnevi predavanj Finančne Arene so za nami

Boris Škaper — Fri, 14 Sep 2007 15:48:02 +0000

Prvi dnevi Finančne Arene so za nami. Žal vam rezervacije sedišča ne moremo več zagotoviti, vseeno pa vabljeni, da se v naslednjih dneh zglasite na našem razstavnem prostoru v I.nadstropju hale L1 Mednarodnega obrtnega sejma v Celju in poslušate katero izmed finančno-izobraževalnih predavanj. Nekaj slikovnih utrinkov prvih dni predavanj si lahko ogledate spodaj.

Program predavanj Finančne Arene v naslednjih dneh si lahko ogledate tukaj.

Kliknite tukaj za več informacij o finančno-izobraževalnih predavanjih Finančna Arena.