Nekateri jemalci stanovanjskih posojil ne skačejo ravno od navdušenja, saj banke čedalje več posojil pogojujejo z različnimi drugimi svojimi produkti; kaj storiti?

1. primer: S partnerjem sva kupila novo večje stanovanje. Manjšega nama še ni uspelo prodati, zato sva prek matične banke pridobila ponudbo hipotekarnega posojila za poplačilo starega pri drugi banki in za nakup večjega stanovanja. Matična banka je za garancijo posojila zahtevala hipoteko na obe nepremičnini in dodatno pogojila tudi nakup in vinkulacijo dveh premoženjskih zavarovanj – za staro in novo nepremičnino.

Čeprav sva premoženjsko zavarovanje stare nepremičnine že imela urejeno z enakim produktom, kot nama ga je pogojevala matična banka, je bančna svetovalka vztrajala, da bova morala pretrgati premoženjsko zavarovanje za staro nepremičnino in prek njihove banke kupiti enak produkt za obe nepremičnini.

To je navajala kot pogoj pri odobritvi posojila. Šele po intervenciji najinega osebnega finančnega svetovalca in s podporo zavarovalnice nama je zadeve uspelo rešiti, kot se spodobi.

2. primer: Po pridobitvi posojilnih ponudb za stanovanjsko posojilo sem se odločila za zamenjavo banke in celotno poslovanje prenesla z matične banke na drugo banko. Zadeva se je pozneje zapletla pri dodatnih zahtevah nove banke, povezanih z nakupom naložbenega življenjskega zavarovanja. To je bilo pogoj za podpis pogodbe in transfer denarja.

Banka je seveda zahtevala tudi nakup premoženjskega zavarovanja ter vinkulacijo življenjskega zavarovanja v njihovo korist, pri čemer je bilo življenjsko zavarovanje povsem neustrezno.

Res pa je, da ni pogojevala imena zavarovalnice. Od tu se je začelo resno pogajanje z banko. Po posredovanju prijatelja, ki se na to spozna bolje kot jaz, ni bilo več pomembno, kateri produkt kupim, temveč je bila pomembna le višina kritja, kar pa sem dosegla z riziko življenjskim zavarovanjem s padajočo zavarovalno vsoto.

Dodatni zaslužek

Tudi naše stranke opažajo različne primere dvomljivih pogojevanj nekaterih bank, pravi Boris Škaper, finančni svetovalec v i-svetovanju, in dodaja: Stranke so nas nemalokrat obvestile o tem, da banke pogojujejo odobritev posojil z nakupom različnih zavarovalnih produktov, tako ustreznih kot tudi neustreznih, oziroma s tem pogojujejo višino bančnega pribitka.

Seveda je jasno, da vsaka banka postavlja pogoje, pod katerimi odobri ugodnejše posojilo, kot pa bi ga, če ti pogoji ne bi bili izpolnjeni. In ti pogoji so največkrat vezani na nakup njihovih drugih produktov. Tako vse več bank poskuša svojo ponudbo predstaviti kot celovito rešitev pri načrtovanju osebnih financ posameznika in širiti svoje delovanje na vzajemne sklade, osebna zavarovanja in druga področja.

Banke si želijo za stranko opravljati ne le bančne storitve, ampak zaslužiti tudi z drugimi produkti, razloži finančna svetovalka Katja Majerle iz Individe . Za celoten paket po njenem opažanju ponudijo določene ugodnosti, ki so lahko tržno primerljive, mogoče celo boljše od konkurence, lahko pa seveda tudi veliko slabše. In predvsem to je lahko draga težava.

Ranljivi kupci

Bančniki se zavedajo, da so najlažja tarča predvsem tisti, ki se odločajo za najem stanovanjskega posojila, saj so v času zamenjave svojega doma že tako ali tako pod pritiskom in se zato pogosto ne odločajo najbolj racionalno. Samo zato, da čim prej dobijo posojilo, nekateri podpišejo karkoli. Sklepajo tudi produkte, ki jih sicer ne bi. Bančni uslužbenci to vedo in lahko izkoriščajo.

Toda po drugi strani so k temu tudi prisiljeni, saj so primorani doseči neko kvoto prodanih finančnih produktov različnih oblik. Precej pogosti so primeri, da se bančni uslužbenci zaradi narave svojega dela večkrat sploh ne sprašujejo, kaj bi bilo resnično ustrezno in primerno za posameznega komitenta, ob tem opozarja Škaper. Še posebej to lahko pride do izraza, če imamo opravka z neetičnimi osebami, ki jih zanimajo samo lastne denarne nagrade na podlagi doseženih prodajnih kvot.

To se sicer dogaja manj pogosto, a naivno bi bilo razmišljati, da tega ni zaslediti prav v vsaki industriji, še navaja Škaper in svetuje: Če čutite, da vam želi nekdo nekaj vsiliti, kar se že v prvem trenutku zdi nenavadno, nevsakdanje, potem močno priporočam, da se obrnete na drugega svetovalca, ne nujno tudi na drugo banko, ali na vodjo poslovne enote banke.

Pogoji bank pri pridobivanju posojil so se sicer zaostrili, a to ni razlog, da ne bi bančni svetovalci strankam človeško obrazložili vse podrobnosti in si resnično vzeli čas zanje.

Kaj vas čaka

In kaj vse so bančniki še sposobni pogojevati novopečenim najemnikom posojil? Večinoma banke na odobritev posojila rade vežejo odprtje transakcijskega računa pri tej banki in s tem prenos bančnega poslovanja na to banko; morda vežejo na odobritev posojila paket dodatnega varčevanja ali v bančnih produktih ali v skladih ali celo prek osebnih zavarovanj ali riziko zavarovanj, včasih tudi odprtje kreditnih kartic, navaja Majerletova. Toda ni nujno, da so vse ponujene zadeve slabe.

Banke imajo recimo za svoje komitente navadno boljše pribitke pri obrestni meri, pogostokrat pa so tudi stroški odobritve posojila nižji kot za nekomitente.

Stranke lahko načeloma omilijo pogoje tudi, če so dobro bonitetne in se znajo pogajati ter na banko že pridejo s sklenjenimi produkti (riziko zavarovanje ali mesečno varčevanje), saj bi moral bančnik te produkte upoštevati, s čimer pa naj bi imel manj manevrskega prostora za pogojevanje, pravi svetovalka iz Individe, čeprav v praksi, kot smo že ugotovili, opažamo tudi drugače.

Bančna zgodba

O vsem tem smo povprašali tudi na drugo stran, v banke, kjer pa po pričakovanjih zgodbo seveda vidijo drugače. V SKB sklenitev police življenjskega zavarovanja ne pogojujemo kot obvezno za pridobitev posojila, pravi Nataša Brunec, direktorica sektorja strategija in marketing za prebivalstvo, in poudari: Če ima posojilojemalec že sklenjeno zavarovanje prek druge zavarovalnice, lahko pri posojilu, ki ga najema, ali že pri najetem posojilu zastavi to že sklenjeno polico.

Dodaja pa, da lahko z dodatnim nakupom produktov posojilojemalec pridobi določene popuste: Stranki ponujamo možnost, da si sama zniža objavljeno ponudbeno obrestno mero, in sicer za 0,10 ali celo 0,20 odstotne točke. To znižanje velja le, če posojilojemalec hkrati ob odobritvi posojila v SKB sklene polico zavarovanja za primer smrti in/ali polico zavarovanja za primer brezposelnosti pri zavarovalnici Generali .

Kaj pa v naši največji banki? Ne pogojujemo najema stanovanjskega posojila s sklepanjem drugih finančnih produktov. Je pa obrestna mera ugodnejša, če življenjsko zavarovanje sklenete pri njihovi NLB Viti, kot pa če že imate življenjsko zavarovanje sklenjeno pri kateri drugi zavarovalnici, ne glede na to, da bi tudi to vinkulirali v korist NLB .

Tako lahko sklepamo, da vsa življenjska zavarovanja, ne glede na to, da so lahko zavarovalne vsote povsem ustrezne, za najem posojila niso enako dobra. Sicer pa v NLB še poudarjajo, da življenjsko zavarovanje pri njih ni pogoj za sklenitev posojila, omogoča pa nižjo obrestno mero.

Tržniki vezani na prodajo

Seveda smo želeli preveriti še dvoje, kar se opaža na trgu. Ali je nagrada za uspešnost njihovih tržnikov posojil vezana na njihov obseg prodaje? V SKB priznavajo, da je eno od meril nagrajevanja tržnikov tudi obseg prodaje. V NLB so se temu odgovoru izognili. Na drugo vprašanje, kako ukrepajo, če ugotovijo, da njihov bančni svetovalec posojilojemalcu proda dodatni produkt, ki zanj ni najbolj primeren, je pa po drugi strani dober za banko, pa smo dobili seveda zelo posladkane odgovore: Na podlagi individualne obravnave stranke poskuša osebni bančnik zaznati potrebo stranke in ji ustrezno svetovati pri prodaji produkta iz ponudbe banke, ki je prilagojen stranki glede na njene potrebe, pravijo v SKB.

V NLB pa podobno: Naš cilj sta dolgoročen partnerski odnos s stranko in zadovoljna stranka. V tej luči gledamo tudi na dilemo v zvezi z našimi tržniki posojil.

Kaj storiti?

Banke torej govorijo o enem, posojilojemalci pa v stikih z bančniki opažajo tudi drugo. Dobro je, da ste s tem seznanjeni, preden stopite skozi bančna vrata, še bolje pa je, da se na to tudi dobro pripravite in v pogajanjih z banko ne popuščate. Ne nazadnje boste za posojilo odplačevali obresti in banka bo imela od vas lep zaslužek, zato je prav, da tudi vi postavite svoje pogoje. In če vas ne poslušajo, se jim zahvalite in odidite v eno od drugih skoraj 20 bank pri nas.

Da se posojilojemalci pred tem obvarujete, je dobro tudi, da se izobražujete s področja osebnih financ, se posvetujete s prijateljem ali znancem, ki se na to dobro spozna, ali pa vključite kakšnega neodvisnega osebnega finančnega svetovalca.

Predvsem pa, da nikakor na vrat na nos ne hitite. Ker se hipni nakupi dogajajo precej pogosto in nenačrtno, se ne morem izogniti tudi kritiki potrošnikov, ki vse preveč brezglavo podpisujejo dolgoročne pogodbe, nezavedajoč se posledic v prihodnosti, opozarja Škaper.

Dolgoročna posojila je treba in je smiselno skrbno načrtovati. Svetovalci priporočajo, da si vedno pridobite konkurenčne ponudbe, nato pa te skrbno proučite in primerjate. Največjo nevarnost za stranko dolgoročno vidimo v njenem neznanju primerjanja posojilnih ponudb, saj je lahko navzven golo posojilo pri eni banki videti veliko boljše kot pri drugi, z dodatnimi pogoji pa se toliko podraži, da bi bilo bolje, če bi se stranka odločila za drugo možnost.

Ampak takšne primerjave stranke same težko naredijo, zato svetujemo posvet z neodvisnim strokovnjakom, pravi Majerletova. In ne nazadnje je zelo pomembno, da stranka na banko po posojilo pride z urejenimi osebnimi financami, torej urejenimi zavarovanji in varčevanji.

Boris Škaper

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 21.07.2010

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Ocena portfeljev predsednikov slovenskih parlamentarnih strank

Portfelj in cilji varčevanja

Vrednost portfelja: Približno 50 tisoč evrov
Cilji varčevanja: V družini nas je pet članov. Starejša otroka sta že preskrbljena, mlajšemu, star je 12 let, pa mesečno polagam 30 evrov v vzajemni sklad Infond Uravnoteženi. Trenutna vrednost je 2.600 evrov. Skupaj z ženo za pokojnino mesečno vlagava po 250 evrov. Njej do pokojnine manjka še vsaj 12 let, meni pa še najmanj 18 let.
Ročnost varčevanja: Naložbe so dolgoročne oziroma bova varčevala vsaj še 10 let.
Pričakovana donosnost: Pričakujem osem do 12-odstotno donosnost na leto, načelno sem naklonjen tveganju, saj gre za dolgoročne naložbe.

Naš odgovor: Večina zakoncev z otroki se sprašuje, ali je pomembneje varčevati za dodatno pokojnino ali za šolanje otrok. Iz vašega primera je razvidno, da s soprogo intenzivno varčujeta za dodatno pokojnino, pa tudi za otroka, kar je pohvalno. Presodite oziroma poskusite čim bolj natančno izračunati, kolikšen strošek bi lahko pomenilo šolanje najmlajšega otroka po koncu osnovne in srednje šole, če bo vajino finančno pomoč seveda sploh potreboval (upoštevajte seveda tudi morebitne stroške otrokovega bivanja in življenjske stroške).
Ta korak je pomemben zato, da vas nepredvideni stroški ne bi neprijetno presenetili. Zgodovina razvitih šolskih sistemov kaže, da se stroški lahko vsakih osem let celo podvojijo. Uravnoteženi vzajemni sklad lahko označim kot primernega za tovrstno varčevanje, saj sredstev najverjetneje ne boste potrebovali še približno sedem let.
Če upoštevamo, da bodo preostale naložbe in mesečno varčevanje 250 evrov v celoti namenjeni dodatni pokojnini, imamo grobo izhodišče za prve ocene, ali boste privarčevali dovolj za ta finančni cilj. Za grobo oceno bomo vzeli primer, da 250 evrov od tega trenutka (podatka, kdaj sta začela varčevati, žal nimam) namenjata bančnemu depozitu ali pa vzajemnemu skladu z zelo konservativno naložbeno politiko.
Drugače povedano – predstavljajte si, da bo ta denar zgolj ohranjal svojo vrednost v primerjavi z inflacijo. Soproga bi tako po 12 letih privarčevala 12 krat 12 krat 125 evrov, kar je 18 tisoč evrov, vi pa po 18 letih 18 krat 12 krat 125 evrov, kar je 27 tisoč evrov. Za delnice in vzajemne sklade v trenutni vrednosti 50 tisoč evrov bomo upoštevali pričakovano realno donosnost okoli šest odstotkov na leto. Pod temi pogoji, in če se bo denar plemenitil še nadaljnjih 18 let, se lahko vrednost portfelja poviša na približno 142 tisoč evrov.

Kako vam lahko takšni izračuni in ocene sploh lahko pomagajo? Predstavljajte si, da ste ta trenutek upokojeni, s soprogo pa imata na voljo vsak polovico privarčevanega – vsak približno 93.500 evrov. Državno pokojnino sicer prejemata, a ta je 50 odstotkov osebnih prihodkov iz obdobja, ko sta bila še zaposlena. Oba bosta živela še 25 let in potomcem ne nameravata zapustiti ničesar, razen nepremičnine, v kateri bivata.

Za popolno izčrpanje glavnice privarčevanega denarja v obdobju 25 let tako lahko pričakujeta vsak približno 300 evrov mesečne rente. Temu znesku prištejte državno pokojnino (predvidoma 50 odstotkov prihodkov) in se vprašajte, ali bi lahko s tem denarjem brezskrbno živeli do konca svojih dni. Če je odgovor pritrdilen, ste na zelo dobri poti, da finančni cilj tudi dosežete. Ravno konservativnejši izračuni, ki so v večini primerov edino pravo izhodišče, lahko varčevalcem oziroma investitorjem pokažejo realnejšo sliko na poti doseganja finančnih ciljev.
Izbira ali realokacija finančnih produktov pride na vrsto vedno na koncu in je edina pravilna pot pri načrtovanju osebnih financ. Pri trenutni sestavi vašega naložbenega portfelja predlagam zmanjšanje izpostavljenosti slovenskemu trgu kapitala na največ 20 odstotkov celotnega portfelja.

Ne glede na to, da je drugi del portfelja večinoma razpršen na razvite trge kapitala, vanj pa so vključeni tudi trgi v razvoju, ki jim sicer niste pretirano izpostavljeni, portfelj ne vključuje različnih naložbenih razredov. Upoštevajte, da lahko že groba sestava, ki vključuje 60 odstotkov delnic, 20 odstotkov obveznic, 10 odstotkov denarja in 10 odstotkov alternativnih investicijskih oblik (nepremičninski skladi, žlahtne kovine in podobno), naložbeni portfelj močno stabilizira, ne da bi bili prikrajšani za večjo morebitno donosnost.

Avtor: Boris Škaper

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Finančna zaščita na področju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji
• {Osebne finance} – Katera je vaša najvrednejša finančna dobrina?

[There is a video that cannot be displayed in this feed. Visit the blog entry to see the video.]

Video prispevek si lahko ogledate tudi v spletnem medijskem arhivu RTV Slovenija:

→ http://tvslo.si/financno-svetovanje/

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Zakaj ljudje sovražimo finančno načrtovanje?
• Zaščiti, varčuj, investiraj – pomembnost zaporedja elementov in premoženjske piramide pri načrtovanju osebnih financ
• Družbi i-svetovanje d.o.o. in Denarni supermarket d.o.o. sklenili dolgoročno sodelovanje
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Kako optimizirati različne zavarovalne pogodbe?

Zaščiti, varčuj, investiraj – tako pravi Boris Škaper, finančni svetovalec družbe i-svetovanje d.o.o., pri čemer poudarja, da redkokateri vlagatelj upošteva te tri osnovne korake. Večina se je šla zelo nevarne igrice, toda dokler so vrednosti rasle, je bilo vse v najlepšem redu. Po lanskih padcih in v letošnjem mrtvilu pa so nekateri ostali brez vsega premoženja. To  se ne bi zgodilo, če bi se v naložbene vode podali premišljeno in upoštevali vidike osebnih financ.

(intervju je bil objavljen v reviji Mag, na računalnik ga lahko prenesete tukaj)

Ali ljudje pri vodenju financ najprej sploh naredijo načrt, pri čemer razdelijo premoženje na več naložb in s tem razpršijo tveganje?
Pogosto se ljudje »zaljubijo« v eno samo naložbo kot so bile v preteklem obdobju npr. delnice Krke ali pa zemlja oziroma nepremičnine. Prepričani so, da bo vrednost naložbe vedno samo rasla. Seveda se s takšnim načinom veliko bolj tvegajo, kot če bi premoženje razpršili preudarno razpršili v različne naložbene oblike.

Kako so prebivalci svoje premoženje vlagali v obdobju visokih rasti na borzah?
Neizkušeni ali nepoučeni vlagatelji so najpogosteje vlagali v slovenske delnice, v »balkanske« in druge bolj tvegane investicijske sklade. Zaradi iskanja vročih zgodb je marsikdo premajhno pozornost namenil obvladovanju tveganj oziroma razpšitvi. Tako ima povprečen slovenski vlagatelj večino svojega premoženja v delniških skladih, le malo pa v mešanih ali celo obvezniških.

Kakšen pa je odnos do tveganja sedaj, ko razmere še zdaleč niso rožnate?
Spet opažamo čustveno odzivanje, sploh pri tistih vlagateljih, ki so šele zdaj občutili, kaj pomeni sprejemati naložbena tveganja. Gotovo bodo nekateri za vedno zapustili kapitalske trge, namesto da bi se iz napak učili in si začrtali jasne finančne cilje, podkrepljene s celovitim finančnim načrtom. Na drugi strani so seveda tudi vlagatelji, ki to razumejo in so se že na začetku investiranja zavedali, kako pomembno je biti pripravljen na razmere, kakršne so danes na kapitalskih trgih. Ti vedo, da ni vedno vse rožnato in da bodo samo z znanjem, varčevanjem, predvsem pa racionalnim vedenjem svoje premoženje povečevali skladno s svojimi jasno zastavljenimi finančnimi cilji.

Kako vi definirate premoženjsko piramido?
Namenjena je temu, da nas v vsakem trenutku opozarja, ali imamo svoja denarna sredstva preudarno razporejena v različne naložbene oblike. Tako kot pri prehranski piramidi, po kateri je treba uživati največ izdelkov iz žit, sadja in zelenjave ter nekoliko manj mesa in mlečnih izdelkov, je smiselno imeti največ svojih prihrankov v naložbah z nizkim in srednjim tveganjem. In tako kot ni priporočljivo zaužiti veliko maščob in sladkorjev, tudi večine prihrankov ne bi smeli dati v zelo tvegane naložbe.

Katere elemente je treba upoštevati pri gradnji osebnega naložbenega portfelja?
Kdor premoženjsko piramido jemlje resno, ve, da je osebne dohodke treba najprej zaščititi. V poštev pridejo različne oblike zavarovalniških proizvodov, seveda odvisno od razmer in posameznikovih potreb. Šele nato se začne denar usmerjati naprej v konservativnejše varčevalne proizvode namenjenea denarne rezerve, ki služi zgolj za potrebe morebitne nepričakovane izgube delovnega mesta zaradi  za nepričakovano izgubo delovnega mesta ali bolezen. Šele ko je v denarni rezervi dovolj sredstev, se vzpenjamo naprej po lestvici, do dela premoženjske piramide, kjer smo pripravljeni na višje stopnje tveganja pri investicijskih proizvodih. Tu je seveda treba pripraviti poglobljen in celovit finančni načrt. Žal večina pozabi predvsem na prve korake oziroma preskakuje na področja, na katera še ni pripravljena. Prav temu lahko pripišemo glavni razlog za še slabšo čustveno odzivnosti množic, ko na kapitalskih trgih tudi po nekaj let ni vse samo rožnato.

Je na slovenskem finančnem trgu dovolj produktov, da lahko pokrijejo portfelj od najmanj do najbolj tveganih naložb?
Slovenci še nismo zreli za vse investicijske produkte in velika tveganja, ki jih prinašajo. V Evropski uniji smo najbolj pogumni. Marsikateri naložbeni portfelj je bil sestavljen preveč tvegano, večina pa ni upoštevala premoženjske piramide. Zaradi tega ima danes prenekateri Slovenec hude izgube. Številni so ostali brez vsega, saj je bilo moderno kupovati tvegane vrednostne papirje s posojili. Večina v denarni rezervi nima vsaj nekaj mesečnih plač, če že imajo kaj privarčevanega, je denar v skladih ali v delnicah. Ogromno ljudi ni zaščitenih pred izgubo prihodkov, ne glede na to da imajo sklenjena različna zavarovanja.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Finančna zaščita na področju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Investiram ali špekuliram? Vlagatelji nikakor nočejo razumeti pomena posameznih oblik finančnih proizvodov
• Zakaj ljudje sovražimo finančno načrtovanje?
• Opozorilo glede finančnih prevar (predvsem Forex), kam trenutno naložiti svoje prihranke, ali je naložbe v kriznih časih smiselno prodati, potrošniška oddaja Posebna ponudba na RTV Slovenija
• Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?
• Kako do mesečne rente 1000 evrov za nadaljnjih 20 let?

Miha, Kranj

NAŠ ODGOVOR:
Na večji del vprašanja ste pravzaprav odgovor podali že sami. Dejansko je vprašanje črpanja sredstev v času upokojitve zelo zahtevno opravilo. Upoštevati je potrebno vašo osebno situacijo, kakšen življenjski standard si želite zagotoviti, vaš odnos do tveganja. Težava pa se pojavi pri napovedovanju prihodnosti – ne morete namreč vedeti, kakšne bodo obrestne mere na bankah čez npr. 5 let, kako se bo gibala inflacijska stopnja, kako se bo davčna zakonodaja še dodatno spreminjala, še manj pa lahko napovedujemo letno gibanje vrednosti vašega investicijskega portfelja.

Pri raznih izračunih so sicer lahko v pomoč tudi Monte Carlo simulacije, a njihov rezultat je samo okvirna napoved prihodnosti na osnovi podatkov iz preteklosti. V vašem primeru simulacija pokaže, da lahko iz glavnice 500.000 evrov črpate 12.000 evrov letno (izplačilo se vsako leto poveča za 3%) z 100% verjetnostjo. Ob tem je struktura portfelja 40% v delnicah, ostalo pa v obveznicah in v denarju. Po tej simulaciji bi lahko vašim dedičem zapustili celo večkratnik glavnice. Če pa bi črpali dvakrat večji znesek, bi svoj cilj dosegli le še z 61% verjetnostjo.

Ali lahko simulacijam popolnoma zaupate? Seveda ne – preveč je različnih dejavnikov, ki jih še tako dovršeni kalkulatorji ne morejo upoštevati. Sklepate lahko samo to, da boste ob manjši mesečni porabi verjetno glavnico res ohranili za dediče. Razumem vašo željo, da bi lahko svoj cilj dosegli s pomočjo „avtopilota“, žal pa ni v celoti izvedljiva. Določenih predpostavk se sicer lahko držite, a še vedno bo najbolje, da stanje portfelja in pot do vašega cilja, redno preverjate s pomočjo finančnega svetovalca oziroma svetovalcev.

Avtopilot je v letalski industriji prisoten že od leta 1912 in je še dandanes v veliko pomoč pilotom, vendar v ekstremnih situacijah odpove, če situacija ni vkalkulirana v program… Podobno je tudi pri finančnem načrtovanju, določene situacije zahtevajo tudi intuitivne odločitve ali sprotno prilagajanje, katerih programi niso v celoti sposobni.

Zanimiv je tudi primer hedge sklada Long Term Capital Management, katerega idejna vodja in soustanovitelja sta bila dva nobelova nagrajenca za ekonomijo, Robert C. Merton in Myron Scholes. Razvila sta kompleksen matematični model, ki naj bi zagotavljal konstante in varne donose. Sklad je z delovanjem začel leta 1994 in v prvih letih ustvarjal tudi do 40% letne donose. Vendar je sklad že leta 1998 zašel v strašne težave in je bil leta 2000 likvidiran. Sam matematični model je načeloma deloval, a ni upošteval (in tudi ni mogel) človeškega faktorja.

Sklepam, da imate zdrav odnos do tveganja (ne iščete donosov za vsako ceno), cilje imate jasne in načeloma poznate tudi pot. Predlagam, da namesto iskanja matematičnega modela, raje nekaj časa namenite razgovoru s svetovalcem in po potrebi prilagajate način črpanja denarja, samo razporeditev naložb itd…Nihanj na borzah in papirnih izgub vas ne moreta rešiti ne program, ne svetovalec. Po drugi strani pa se z računalnikom ne morete ravno iskreno pogovoriti, mar ne?

Boris Škaper
finančni svetovalec

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Kako do mesečne rente 1000 evrov za nadaljnjih 20 let?
• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Pokojnina – kako naj se lotim varčevanja za starost?
• Ali naj pretrgam varčevanje za pokojnino?
• Kako naj petčlanska družina plemeniti 18 tisoč evrov, da bo pokojnina čim višja in kako naj se zavaruje?

Tone, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Da bi dosegli želeni cilj, je potrebno mesečno odvajanje denarnih sredstev v višini 1.660 €, za oba skupaj. A žal rešitev ni tako preprosta, zato si v nadaljevanju preberite, katere predpostavke sem pri izračunih upošteval in na kaj morata biti s soprogo pozorna.

Pravzaprav ste napisali, da želite, da vam oz. vaši ženi denarja zmanjka pri starosti 80 oz. 78 let. Kako bi se počutili, če bi do takšne situacije zares prišlo? Življenjska doba se podaljšuje, prav tako napreduje zdravstvo, zato je smiselno načrtovati izplačilo sredstev vsaj tja do 85. ali še bolje, 90. leta.

Sicer ne poznam vajinega odnosa do tveganja, sklepam pa, da nista agresivna vlagatelja. Tako sem v izračunih upošteval povprečne donose v višini med 6% do 8% in povprečno 3% inflacijo. Inflacija je upoštevana tudi v času črpanja oziroma izplačevanja sredstev. Torej – prvo leto si bosta izplačevala po 1.000 € mesečno, naslednje leto že 1.030 € mesečno in tako naprej…

Da bi si lahko 20 let izplačevala želeno rento, bi morala v 13 letih ustvariti glavnico v skupni realni/današnji vrednosti 440.000€, za kar je potrebno ob 8% povprečnih letnih donosih mesečno varčevanje 1.660 €. V tem primeru obstaja 93% verjetnost, da bosta svoj cilj dosegla. Pri izračunih za črpanje sredstev sem si pomagal z Monte Carlo simulacijami, ki lahko služijo kot informativni pripomoček. Klasični izračuni predvidevajo linearno gibanje donosov, kar v praksi ni izvedljivo, Monte Carlo simulacije pa predvidevajo različne scenarije – tako pozitivne kot negativne letne donose.

Predpostavimo, da je skupni portfelj isti, a se doba črpanja sredstev podaljša na 30 let. V tem primeru je verjetnost, da bi si lahko izplačevala vsak po realnih 1.000 € mesečno, samo še 68%. Povedano drugače – precej verjetno je, da bi vidva preživela svoj portfelj in ne portfelj vaju. Slednje je pravzaprav vaš cilj. Rešitev je lahko zmanjšanje mesečne potrošnje za eno četrtino, na 750 € ali pa povišanje glavnice – namesto 440.000 € je potrebno približno današnjih 550.000 €.

Da bi v trinajstih letih ustvarila tako velik portfelj, je potrebno mesečno varčevanje 2.600 € pri 6% povprečenem donosu, 2.400 € pri 7% povprečnem donosu in 2.200 € pri 8% povprečnem donosu.
Seveda so kapitalski trgi nepredvidljivi, tako zgoraj navedeni podatki služijo zgolj za približek in lažjo orientacijo.

S soprogo se bosta morala odločiti, kolikšnemu delu današnjih prihodkov sta se pripravljena odpovedati na račun prihodnjih in o možnosti, da bodo prihodnji prihodki nižji, kot načrtovano. Poleg tega je potrebno v pokojninski načrt vključiti tudi vse ustrezne zaščitne mehanizme, od zavarovanj do ustrezne razpršitve portfelja med različne vrste naložb (vrednostni papirji, nepremičnine…). Poleg tega je pokojninsko načrtovanje maraton, proces, ki ga je potrebno spremljati in ga oziroma se po potrebi tudi prilagajati. Tako si bosta s soprogo gotovo povečala verjetnost, da bosta svoje cilje res dosegla.

Samo v razmislek – morda imate več nepremičnin, katere so primerne za oddajo. Tudi najemnine so lahko pomemben in relativno stabilen del mesečnih prihodkov, ki ni odvisen od gibanja delniških trgov.

V nobenem izračunu nisem upošteval davkov. Ti občutno vplivajo na vrednost premoženja, zato je potrebno pri načrtovanju iskati take rešitve, ki vam bodo omogočale davčno ugodno investiranje in črpanje sredstev.

Boris Škaper
finančni svetovalec

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?
• Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Kako naj prekinem/pretrgam življenjsko zavarovanje?
• Zaščiti, varčuj, investiraj – pomembnost zaporedja elementov in premoženjske piramide pri načrtovanju osebnih financ
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori

Pred cca. letom in pol (očitno v neugodnem času) sem naložil nekaj denarja v balkanske sklade.
Zanima me, kako napovedujete nadaljnje dogajanje na teh trgih in ali je smiselno čakati na dvig ?

Tomaž, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Spoštovani,

Če danes gledate nazaj v preteklost, vaša trditev drži – res je bil neugoden trenutek. Težava je samo v tem, ker ne moremo napovedovati prihodnosti. Na borznih trgih se namreč prepletajo tako različni vplivi, da napovedovanje izidov pravzaprav ni smiselno. Gibanje cen vrednostnih papirjev je odvisno od stanja gospodarstva, poslovanja podjetij, političnega okolja podjetij in psihologije vlagateljev oziroma njihovega razmišljanja. Tako se lahko zgodi, da podjejte posluje zelo dobro, v stabilnem okolju, cena delnice podjetja pa se niža. Na prvi pogled nelogično, po drugi strani pa so lahko imeli vlagatelji previsoka pričakovanja glede poslovanja podjetja in vseeno niso zadovoljni z rezultati.

Gospodarski in borzni cikli so bili in bodo vedno prisotni. Kot zanimivost – časovno ne sovpadajo oziroma borza običajno kaže pričakovanja vlagateljev in tako na nek način nakazuje v kateri smeri se bo razvijalo gospodarstvo. Dogajanja na različni borzah lahko spremljate preko različnih medijev, tedenski borzni komentar pa lahko prebirate tudi na naših spletnih straneh. Tako si boste morda lažje ustvarili lastno sliko in določena pričakovanja glede prihodnjega razvoja.

Ali je smiselno čakati na dvig sredstev? Da in ne. Če vas je strah, če ne morete mirno spati, ker vas skrbi za vaša sredstva, potem je vsekakor bolje, da izstopite iz investicij. Vendar to pomeni, da ste bili dolgoročni investitor samo na papirju, ob podpisu pristopnih izjav k skladom. Ni kar tako v prospektih vzajemnih skladov zapisana priporočena doba vlaganja, ki je lahko npr. vsaj 5, 7 ali več kot 10 let. In niso kar tako opozorila o tveganosti posameznega sklada. Tveganje namreč pomeni, kakšna je verjetnost, da bodo dejanski rezultati manjši od pričakovanih.

Glede na to, da je vaš portfelj razpršen (opomba: zaradi varovanja podatkov jih javno na tem mestu ne objavljamo) in da ste vložili sredstva od katerih kratkoročno niste odvisni, je bolje počakati. Morda bo potrebno za želeni rezultat počakati kakšno leto ali dve več kot ste pričakovali, a potrpežljivost se običajno splača. Izgubo ali dobiček namreč realizirate zgolj ob prodaji vrednostnih papirjev, do takrat je oboje samo fikcija.

Preden boste v prihodnosti denarna sredstva dodatno vlagali, se vprašajte in si iskreno odgovorite, kakšno tveganje ste v resnici pripravljeni sprejeti, kdaj, koliko in za kateri namen/finančni cilj boste potrebovali denarna sredstva? Tako se nihanjem na trgih sicer ne boste izognili, se boste pa zagotovo bolje počutili tudi v turbulentnih časih, ki so na borzah običajni. In to je bolj pomembno od tega, kakšna je danes vrednost enote premoženja vašega balkanskega sklada.

Boris Škaper
finančni svetovalec

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Finančna zaščita na področju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Vabljeni k ogledu oddaje Prava ideja (rubrika naložbeni nasvet tedna), danes 2.junija 2009 ob 21.uri na TV Slovenija 2
• Opozorilo glede finančnih prevar (predvsem Forex), kam trenutno naložiti svoje prihranke, ali je naložbe v kriznih časih smiselno prodati, potrošniška oddaja Posebna ponudba na RTV Slovenija
• Vabljeni k ogledu oddaje Prava ideja (rubrika naložbeni nasvet tedna), danes 24.marca 2009 ob 21.uri na TV Slovenija 2

Mladoletni otrok stranke je povzročil lažjo prometno nesrečo z materialno škodo. Dodatni šok pa je otrokov oče doživel čez tri mesece, ko je iz strani oškodovančeve zavarovalnice prejel regresni zahtevek.

Oškodovančeva zavarovalnica ga je namreč terjala za plačilo materialne škode v višini 2.100 evrov.

Oče me je poklical za nasvet, saj ni bil prepričan, ali res finančno odgovarja za nastalo situacijo. Pojasnil sem mu, da odgovarja za svojega otroka tudi finančno, vendar odškodnine zavarovalnici ne bo potrebno plačati, saj ima premoženjsko zavarovanje sklenjeno ustrezno.

Na kakšen način je oče finančno zaščiten oziroma zavarovan za opisani dogodek?

Z ustrezno finančno zaščito (o.p.: ustrezno sklenjenim premoženjskim zavarovanjem) je kot lastnik police premoženjskega zavarovanja upravičen do:

• pravne zaščite zavarovalnice – ta je potrebna zaradi neupravičenih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb
• plačila odškodnine – plačilo odškodnine povrne zavarovalnica in ne on sam

Vsi lastniki nepremičnin (stanovanjskih ali poslovnih) bi si morali zastaviti nekaj pomembnih vprašanj. Ali imam ustrezno sklenjeno premoženjsko zavarovanje osnovnih nevarnosti kot so: požar, vihar, toča, potres, izliv vode, poplave, ujme in ali imam pravilno zaščiteno tudi odgovornost iz naslova hišne posesti? Iz prakse lahko trdim, da večina ljudi pri premoženjskih zavarovanjih zelo redko s strokovno pomočjo redno preverja in po potrebi prilagaja višino kritja za posamezne nevarnosti.

Če vam torej hiša, stanovanje ali poslovni prostori predstavljajo glavnino že ustvarjenega premoženja, potrebujete ustrezno sklenjeno premoženjsko zavarovanje, ki vključuje tudi zavarovanje pred odgovornostjo iz naslova hišne posesti, kritje odgovornosti pa naj velja tako doma kot v tujini.

V primeru, da so vam tovrstne optimizacije zavarovalniških proizvodov ali pa samo izrazoslovje nepoznani,  se poslužite neobveznega strokovnega pregleda ustreznosti zavarovalnih kritij in nas pokličite ali pa uporabite kontaktni spletni obrazec in si rezervirajte svetovalni termin. Posameznik iz zgornjega primera je tokrat samo zaradi tega prihranil 2.100 evrov.

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Premoženjsko zavarovanje, zavarovanje doma – neustrezna zavarovalna kritja so pri nas precej pogosta
• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Ocena portfelja tričlanske družine z enim otrokom
• Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?

Na finančno-izobraževalnih predavanjih pod skupnim imenom Finančna Arena, smo ravno iz tega razloga tudi letos organizirali vrsto predavanj okoli različnih oblik investicij, tveganj, stroškov ipd.

Miha Vajngerl, strokovni sodelavec za razvoj novih finančnih proizvodov pri Probanki DZU d.o.o., je na predavanju z naslovom “Kako optimalno naložiti prihranke v vzajemne sklade?” odgovoril na nekaj pomembnih vprašanj, katerih odgovore bi moral poznati vsak vlagatelj, še preden izpostavi denarna sredstva tveganjem.

Spodaj vam je tako na voljo kratek intervju, ki sem ga opravil z g.Vajngerlom in mu postavil nekaj vprašanj kot npr.:

• Zakaj imajo vzajemni skladi predpisano priporočeno dobo vlaganja?
• ali se slovenski vlagatelji držijo te priporočene dobe?
• ali je smiselno premoženje razpršiti v finančne proizvode zgolj ene družbe za upravljanje ali morda večih?
• …

Prijetno poslušanje

Boris Škaper

Trajanje intervjuja: 4 minute 28 sekund

→ Dodatno priporočljivo branje:

• Stanovanjski kredit/posojilo – bančni triki
• Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori
• Družinske finance – varčevanje za stanovanje, optimizacija zavarovanj
• Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine
• Finančna zaščita na področju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji
• Oktober-mesec varčevanja ali kako naj začne družina Novak varčevati?
• Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?
• Vabljeni k ogledu oddaje Prava ideja (rubrika naložbeni nasvet tedna), danes 2.junija 2009 ob 21.uri na TV Slovenija 2
• Opozorilo glede finančnih prevar (predvsem Forex), kam trenutno naložiti svoje prihranke, ali je naložbe v kriznih časih smiselno prodati, potrošniška oddaja Posebna ponudba na RTV Slovenija
• Vabljeni k ogledu oddaje Prava ideja (rubrika naložbeni nasvet tedna), danes 24.marca 2009 ob 21.uri na TV Slovenija 2

Program predavanj Finančne Arene v naslednjih dneh si lahko ogledate tukaj.

Kliknite tukaj za več informacij o finančno-izobraževalnih predavanjih Finančna Arena.

Preberite tudi

• Drugi tuji trgi 6.julij 2009
• Borze VP v JV Evropi 15.junij 2009
• Drugi tuji trgi 15.maj 2009
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 26.oktober 2009
• Drugi tuji trgi 9.avgust 2010
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 5.december 2008
• Drugi tuji trgi 19.oktober 2009
• Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 7.maj 2010
• Devizni trg 21.november 2008
• Devizni trg 14.november 2008