• Po aprilskem padcu vrednosti gradbenih del se razmere v gradbeništvu tudi maja niso izboljšale. Vrednost opravljenih gradbenih del se je na letni ravni znižala za dobrih 16 %, na mesečni ravni pa za dober odstotek, je razvidno iz zadnjih podatkov državnega statističnega urada. Pri tem se je vrednost del na stavbah v primerjavi z aprilom zvišala za 0,7 %, medtem ko se je vrednost del na inženirskih objektih znižala za 3,5 %. V medletni primerjavi se je vrednost gradbenih del znižala v obeh skupinah, in sicer so bila dela na stavbah nižja za 8,9 %, dela na inženirskih objektih pa za dobro petino. Kljub padcu v lanskem in letošnjem letu pa je vrednost gradbenih del še vedno višja od povprečja leta 2005, saj je maja bila za 7,2 % višja. Pri tem je bila vrednost gradbenih del na stavbah višja za 6,2 %, vrednost gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih pa za 6 %.

• V Sloveniji so tuje neposredne naložbe do lani rasle, letos pa nismo priče le zmanjšani rasti, manjši je celo dosedanji obseg. V letu 2008 se je obseg tujih vlaganj v Sloveniji povečal za EUR 319 mio, na EUR 1,4 mlrd. V letu 2009 povečanja vlaganj iz tujine ni bilo, ampak se je skrčil obseg teh. V letu 2007 jih je bilo EUR 11,1 mlrd, v letu 2008 pa EUR 11,9 mlrd, nato pa se je v letu 2009 obseg investicij iz tujine zmanjšal za EUR 52,14 mio. Slovensko gospodarstvo pa je letu 2009 vlaganja na tujem celo povečalo za 7,5 % oziroma za EUR 675 mio. Leto pred tem je letno povečanje teh investicij znašalo milijardo evrov, v letu 2007 pa EUR 1,4 mlrd. Slovenska vlaganja na tujem torej naraščajo, a počasi. V letu 2009 je slovensko gospodarstvo v tujini imelo vloženih EUR 6,8 mlrd, leto pred tem pa EUR 6,1 mlrd.

vir: Reiffeisen Banka

• Industrijska proizvodnja v Republiki Srbski je v mesecu juniju upadla za 5% v primerjavi s preteklim mesecem. Glede na povprečno rast v lanskem letu je v juniju bila 6,3% višja, medtem ko je v primerjavi junijem 2009 industrijska proizvodnja zrasla za 1,5%.

• V prvi polovici tega leta je v Srbiji prenehalo s poslovanjem 1.687 podjetij, vendar jih kljub temu trenutno posluje več kot ob koncu lanskega leta. Po prvih šestih mesecih jih je namreč aktivno poslovalo 113.688, kar je za 3.407 več kot ob koncu leta 2009.

• Hrvaška Atlantic Grupa ki je pred časom kupila slovensko podjetje Droga Portorož je v prvi polovici tega leta ustvarila HRK 1,07 mlrd prihodkov od prodaje, kar je za 1,4% več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je znašal HRK 77,8 mio ali 8,2% več kot v prvi polovici preteklega leta.

• Industrijska proizvodnja na Hrvaškem je v juniju letos upadla za 2,7 v primerjavi z letošnjim majem, medtem ko je na letnem nivoju nižja za 4%. Junij je tudi četrti zaporedni mesec upada industrijske proizvodnje.

• Stopnja brezposelnosti na Hrvaškem je po podatkih državnega urada za statistiko v juniju znašala 17,2%, medtem ko je mesec prej znašala 16,6%.

• Hrvaško gradbeno podjetje Ingra je v Makedoniji podpisala pogodbo o dveh projektih v vrednosti EUR 4,1 mio. Gre za izvajanje gradbenih del na dveh makedonskih zdravstvenih ustanovah.

• Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v Federaciji BiH je v maju letos znašala KM 802,89 oziroma EUR 410,46. Življenjski standard je sicer v Federaciji BiH precej nižji kot v drugi entiteti znotraj Bosne in Hercegovine, Republiki Srbski.

• Kreditna ocena Madžarske bi lahko upadla s strani bonitetne agencije Moody’s potem ko madžarski vladi ni uspelo prepričati Mednarodnega denarnega sklada, da je njihov program zmanjševanja javnega primanjkljaja dolgoročno vzdržen. Trenutna kreditna ocena za Madžarko pri Moody’s je Baa1, kar je tretja najnižja možna ocena.

• Po neuradnih informacijah naj bi ruska naftna družba Lukoil kupila hrvaško družbo Crobenz, ki jo zaradi regulativnih ukrepov mora prodati hrvaška naftna družba INA. Crobenz ima 14 bencinskih črpalk po hrvaški, po nekaterih informacijah pa naj bi Lukoil za nakup odštel nekaj čez HRK 20 mio.

vir: Reiffeisen Banka

• Investicijska banka Morgan Stanely, ki ima sedež v ZDA je objavila, da so v drugem četrtletju ustvarili USD 1,96 mio čistega dobička, medtem ko so v enakem obdobju lani poslovali z izgubo v višini USD 149 mio.

• Nizozemsko podjetje Philips, ki proizvaja izdelke s področja zabavne elektronike je v drugem četrtletju letošnjega leta ustvarilo EUR 262 mio, ker je šest krat več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se povečali za 12%na EUR 6,19 mlrd. Največ so k rasti prodaje prispevale države v razvoju, saj so v omenjenih državah uspeli ustvariti kar 29% višjo prodajo.

• Italijanski proizvajalec avtomobilov Fiat je v drugem četrtletju letošnjega leta izkazal čisti dobiček v višini EUR 90 mio, medtem ko so lani v enakem obdobju poslovali z EUR 168 izgube. Prihodki so letos v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem bili za 12,5% višji in so znašali EUR 14,8 mlrd.

• V petek popoldan bodo predvidoma znani rezultati »stress testa« evropskih bank. Podatke bodo morale banke sporočiti usklajeno od točno določenem času. Zaenkrat je znano da vsaj ena banka ni opravila testa in sicer nemška Hypo Real Estate.

• Japonski proizvajalec motornih vozil Toyota namerava v Braziliji zgraditi USD 600 mio vredno tovarno, ki bo imela kapaciteto 70.000 vozil na leto in bo zaposlovala 1.500 delavcev. Z gradnjo bodo začeli septembra, prva vozila pa naj bi bila na voljo v drugi polovici leta 2012.

• Brazilsko gospodarstvo je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarilo 1,47 milijonov novih delovnih mest, je objavilo brazilsko ministrstvo za delo. Ti podatki potrjujejo močno gospodarsko okrevanje Latinske Amerike, ki je v prvem trimesečju letošnjega leta zraslo največ v zadnjih 14 letih. Brazilski BDP je v prvih treh mesecih zrasel za 9% na letni ravni.

• Wipro, indijsko podjetje ki se ukvarja z računalniškimi storitvami in je tretji največji indijski izvoznik, je v drugem četrtletju letos ustvaril 31% višji čisti dobiček kot v enakem obdobju lani. Dobiček je znašal USD 281 mio in je presegel pričakovanja analitikov.

vir: Reiffeisen Banka

• EUR/GBP se je bolj ali manj umirjeno gibal med nivojema 0,8320 in 0,8520, ki je bil dovolj močan, da smo videli manjšo krepitev funta in tako se je par ponovno preselil na nivoje med 0,8420 in 0,8450. Objava angleškega BDP za drugo četrtletje je presenetila in tako smo videli porast za 1,1%, kar je bilo več od pričakovane objave pri 0,6% in bistveno več od zadnje negativne objave pri 0,2%. Funt je na tej osnovi pridobival in tako smo videli gibanje iz 0,8430 do 0,8390, kar pa še ne bo zadnja postaja na poti tečaja navzdol. Realno tako lahko pričakujemo krepitev funta proti 0,8350 ali celo nižje. Podobno kot pri CHF pa zadevo malenkost zavira trenutno rastoči evro.

• Cena nafte se je gibala med 75 in 78 dolarji za brent, trenutno pa je cena brenta na nivoju 78,50 dolarjev.

• Cena zlata v zadnjem tednu ni dosegala novih rekordnih vrednosti, kljub temu, da cena še vedno ostaja visoka blizu nivoja 1200 dolarjev za unčo. Cena unče se je tako gibala med 1170 in 1200, ki zaenkrat ne dovoli preboja proti novim rekordnim vrednostim. Dejstvo je, da je bilo doseganje rekordov večinoma povezano s padanjem dolarja, ker pa je tečaj dolarja trenutno usmerjen malo v eno in malo v drugo smer, temu sledi tudi cena unče. Tako lahko tudi v prihodnje pričakujemo gibanje cene okoli nivoja 1200 dolarjev.

vir: Reiffeisen Banka

• Delničarji Mercatorja so na torkovi skupščini odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2009 v višini EUR 27,2 mio in sklenili za izplačilo dividend nameniti EUR 27,1 mio oz. EUR 7,20 bruto na delnico, ostalo pa ostaja nerazporejeno. Imenovali so tudi dva dodatna člana nadzornega sveta, Matjaža Kovačiča iz Nove KBM in Mira Medveška iz NLB. Letošnja dividenda v višini EUR 7,20 je za 60 % višja kot lanska. Kot je po skupščini novinarjem povedal predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, to za Mercator z vidika denarnih sredstev ( Mercator jih ima EUR 2,5 mlrd ) glede na lani pomeni dodatno izplačilo v višini približno EUR 10 mio.

• Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet (D&B) v julijskem poročilu ugotavlja, da se v Sloveniji ob nadaljevanju recesije padanje bruto domačega proizvoda na letni ravni upočasnjuje, a se upočasnjuje tudi gospodarska aktivnost. V D&B izražajo zaskrbljenost, da bodo nagli fiskalni ukrepi gospodarsko rast še bolj zavrli. Ugotavljajo namreč, da v Sloveniji padajo tako izvoz kot uvoz, pa tudi poraba v gospodinjstvih in poslovne investicije. Edino rast je zaznati v porabi države, kar pa je po njihovem mnenju dolgoročno vsekakor zaskrbljujoče.

• Skupina Petrol je prvo polletje letošnjega leta končala z EUR 22 mio čistega dobička. To je več kot dvakrat več, kot so ga imeli v prvem polletju lani, a hkrati tretjino manj kot v enakem obdobju leta 2008. V Petrolu so se v prvih šestih mesecih ponovno soočali tudi s padcem količinske prodaje. V prvi polovici letošnjega leta je namreč Skupina Petrol prodala 1,1 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je 4 % manj kot v enakem obdobju lani, a prav toliko nad načrti uprave. Medtem ko so se v Petrolu ponovno soočali s padcem prodaje proizvodov iz nafte in utekočinjenega naftnega plina, pa jim je uspelo povečati prodajo zemeljskega plina in električne energije. Povečali so se tudi prihodki iz prodaje trgovskega blaga, ki so bili pri EUR 205 mio za dobrih 10 % nad tistimi v prvem polletju minulega leta.

vir: Reiffeisen Banka

• Bilančna vsota bank v Republiki Srbski je na kancu prvega četrtletja bila na enakem nivoju kot konec lanskega leta. Pet bank v Republiki Srbski je v prvem četrtletju izkazalo dobiček v višini KM 4,5 mio, medtem ko je pet bank izkazalo izgubo v višini KM 4,1 mio. Zaradi padca depozitov so se denarna sredstva znižala iz 28% na 25%, skupna vrednost depozitov pa je bila nižja za 2%.

• Hrvaško gradbeno podjetje Tehnika je s hrvaškim gradbenim podjetjem Dalekovod sklenilo pogodbo o opravljanju poslov na trgovskem centru v Buzinu v vrednosti EUR 36,11 mio.

• Javni dolg Bosne in Hercegovine je dne 31. decembra 2009 znašal KM 8,237 mlrd, od tega je skupen zunanji dolg znašal KM 5,199 mlrd. Delež javnega dolga v skupnem družbenem bruto proizvodu je bil 35%. Javni dolg BiH se je na letni ravni povečal za 18,5% oz. za dobro milijardo KM, kljub temu pa je zadolženost BiH zmerna v primerjavi z ostalimi državami v regiji.

• Neposredne tuje investicije na Hrvaško so v prvem četrtletju letošnjega leta znašale EUR 434,2 mio so pokazali najnovejši podatki hrvaške centralne banke. Največ investicij je prišlo iz Avstrije, Nemčije ter Nizozemske. Po podatkih s katerimi razpolaga HCB so skupne tuje neposredne investicije na Hrvaško od leta 1993 znašale EUR 24,4 mlrd.

• Hrvaško podjetje Končar je po uspešnem prototipu vetrne elektrarne odločila za izgradnjo HRK 200 mio vredne vetrne elektrarne, kjer bo podjetje hkrati investitor in lastnik. V gradnji bo poleg 14 podjetij iz skupine Končar sodelovalo tudi 10 drugih hrvaških podjetij. Projekt bodo financirali z lastnimi sredstvi (42%), preostalih 58% pa z najetjem kredita.

• V srbskih medijih se je pojavila informacija da investicijska družba Salford namerava prodati srbsko mlekarno Imlek. Kot najverjetnejši kupec mlekarne naj bi bil hrvaški Agrokor. Poleg Imlek mlekarne, namerava Salford prodati tudi podjetja Bambi Banat, Knjaz Miloš, ter nekatere druge v katerih ima svoje deleže.

• Ruska naftna družba Lukoil ter italijanska energetska družba ERG so podpisali namero o sodelovanju na področju obnovljivih virov energije. Večinoma naj bi pri sodelovanju šlo za projekte gradenj vetrnih elektrarn v Vzhodni Evropi in Rusiji.

• Ruske državne železnice so sklenile posel z nemškim Siemensom za proizvodnjo in dobavo železniških lokomotiv ter vagonov. Posel naj bi bil vreden EUR 2,2 mlrd. Že pred tem je Siemens sklenil posel z ruskim Sinara Transport o dobavi 221 vlakov v vrednosti EUR 1,1 mlrd.

• Tudi iz ameriškega Airbus-a so sporočili, da nameravajo z Rusijo skleniti pogodbo o izdelavi in dobavi letal.

vir: Reiffeisen Banka

• Prodaja na drobno v ZDA se je v juniju znižala že drugi mesec zapored. Upad je bil 0,5%, kar je več kot so analitiki v povprečju pričakovali. V mesecu maju je sicer padec prodaje na drobno znašal 1,1%.

• Ameriški surovinski gigant Alcoa je kot prvo izmed pomembnejši podjetij objavilo poslovne rezultate za drugo četrtletje tega leta. Rezultati so bili nad pričakovanji analitikov. Čisti dobiček na delnico je znašal USD 0,13, kar za 14% več od pričakovanj trga.

• Bonitetna agencija Moody’s je v torek znižala bonitetno oceno za Portugalski državni dolg iz AA2 na A1. Kljub temu pa je Purtugalska v sredo na trgu zbrala EUR 1,68 mlrd od prodaje
obveznic potem ko je povpraševanje bilo precej veliko. Obrestna mera na dvoletne obveznice je dosegla 3,16%, medtem ko je na junijski dražbi dosegla 3,6%. Obrestna mera za desetletne obveznice pa je dosegla 5,23% obrestno mero.

• Industrijska proizvodnja v 16-ih članicah evro območja je v mesecu maja letos zrasla za 0,9% na mesečni ravni, kar je manj od pričakovanja analitikov, ki so pričakovali 1,2% rast. Na letni ravni je tako rast industrijske proizvodnje znašala 9,4%.

• Nemško investicijsko zaupanje je julija upadlo že tretji mesec zapored na najnižji nivo v zadnjih 15-ih mesecih. ZEW indeks ki meri omenjeno zaupanje se je spustil na vrednost 21,2 indeksnih točk. Mesec prej je bila njegova vrednost 28,7.

• Kitajska gospodarska rast se je v drugem četrtletju nekoliko upočasnila. Bruto družbeni proizvod se je povečal za 10,3% na letni ravni, potem ko je bila rast v prvem četrtletju letošnjega leta 11,9%. Inflacija se je v juniju znižala na 2,9%, medtem ko se je industrijska proizvodnja povečala za 13,7%, kar je manj kot je večina analitikov pričakovala.

• Analitiki ameriške investicijske banke Goldman Sachs so zaradi boljših pričakovanj glede gospodarskih odločitev kitajske vlade zvišali napoved za delniške trge na območju Azije. MSCI Asia-Pacific ex Japan naj bi po njihovem mnenju v treh mesecih dosegel vrednost 425indesknih točk. Njihova prejšnja ocena je bila 405 indeksnih točk.

• Neposredne tuje investicije na Kitajsko so se v juniju povečale za 39,6% na USD 12,5mlrd, kar je največ od meseca decembra leta 2007.

vir: Reiffeisen Banka

• EUR/GBP se je bolj ali manj umirjeno gibal med nivojema 0,8310 in 0,8410. Trg je zaznamovala objava inflacije, ki na letnem nivoju znaša 3,2%, kar je skladno s pričakovanji. GBP/USD se je skladno s padajočim dolarjem dvignil iz 1,4950 pa vse do 1,5450.

• Cena nafte se je gibala med 74 in 78 dolarji za brent, trenutno pa je cena brenta na nivoju 75 dolarjev.

• Cena zlata v zadnjem tednu ni dosegala novih rekordnih vrednosti, kljub temu, da cena še vedno ostaja visoka blizu nivoja 1200 dolarjev za unčo. Cena unče se je tako gibala med 1195 in 1217 dolarji, trenutno pa se z unčo trguje pri 1205 dolarjih.

vir: Reiffeisen Banka

• Slovenija je aprila izvozila za EUR 1,45 mlrd, uvozila pa za EUR 1,56 mlrd blaga. Blagovni primanjkljaj je znašal EUR 106,5 mio. Pokritost uvoza z izvozom se je z marčnih 97,3 % znižala na 93,2 %, kažejo začasni podatki državnega statističnega urada. Izvoz v aprilu je bil vrednostno za 11,9 % višji kot v četrtem mesecu lani, vrednost uvoza v aprilu 2010 pa je presegla vrednost uvoza v aprilu 2009 za 12,2 %. Od skupnega aprilskega izvoza je bilo za EUR 1,06 mlrd blaga namenjenega v katero od članic Unije (72,8 % vsega blaga), za preostalih EUR 395,3 mio pa kam drugam po svetu. Blago, prejeto iz držav članic EU, je bilo vredno EUR 1,22 mlrd (78,4 % vsega uvoženega blaga), iz držav, ki niso članice EU, pa je Slovenija uvozila za EUR 336,4 mio blaga. Po začasnih podatkih je Slovenija v prvih štirih mesecih leta 2010 izvozila za EUR 5,64 mlrd blaga, kar je za 8,5 % več kot v enakem obdobju leta poprej.

• Mednarodna finančna korporacija IFC in Gorenje sta v ponedeljek 7. junija sklenila dogovor o EUR 25 mio visokem vložku v lastniški kapital Gorenja, kar bo omogočilo prestrukturiranje družbe, hitrejši razvoj okolju prijaznih izdelkov in storitev ter ohranjanje delovnih mest v regiji JV Evrope. Hkrati bo IFC Gorenju omogočil kredit v višini EUR 50 mio, s sodelovanjem drugih bank pa še kredit v višini do EUR 100 mio. S pomočjo investicijskega paketa bo Gorenje posodobilo poslovne procese z namenom izboljšanja konkurenčnosti izdelkov, krepitve ponudbe visoko cenovnih izdelkov in izboljšanja produktivnosti. IFC bo na podlagi bogatih izkušenj Gorenju pomagal tudi pri izboljševanju poslovne učinkovitosti in prizadevanjih za energetsko učinkovitost.

vir: Reiffeisen Banka

• Minister za finance Federacije Bosne in Hercegovine je dejal, da bi lahko FBiH v naslednjem letu imela proračunski primanjkljaj v višini KM 700 mi, kar je zelo neodgovorno in so spremembe v fiskalni politiki FBiH nujno potrebne.

• Iz delovne skupine vlade Srbije, ki je odgovorna za pogajanje glede najetja kredita pri Rusiji so sporočili, da se bodo pogajanja nadaljevala šele v prihodnjem letu. Gre za USD 800 mio kreditni paket, ki ga je Rusija načelno že obljubila.

• Aktivnost gradbene industrije v Srbiji je po podatkih Inštituta za raziskovanje IZIT bila v prvem četrtletju letošnjega leta na rekordno nizki ravni, kar naj bi bila posledica še vedno trajajoče gospodarske krize.

• Hrvaška centralna banka je sporočila, da depoziti poslovnih bank beležijo upad že tretji mesec zapored. Skupni depoziti so na koncu meseca aprila znašali HRK 205,5 mlrd kar je za HRK 316 mio oz. 0,2% manj kot v mesecu prej. V primerjavi z lanskim aprilom so skupni depoziti večji za HRK 4,8 mlrd.

• Po uradnih informacijah iz banjaluške borze vrednostnih papirjev je med 600 podjetji katerih delnice so uvrščene na borzi, le 6 podjetij oz. 1% vseh podjetij izplačalo dividendo za lansko leto.

• Skupna rast premij v zavarovalniškem sektorju v Srbiji je v prvem trimesečju letošnjega leta zabeležila 2,4% rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupna zavarovalniška premija je znašala RSD 14,1 mlrd. Bilančna vsota zavarovalnic je v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2009 zrasla za 16,4%, zavarovalnice pa so povečale svoj kapital za 18% na RSD 25,1 mlrd.

• Iz srbskega Enegroprojekt Holdinga so sporočili, da so v Srbiji in Peruju sklenili nove posle v skupni vrednosti čez EUR 60 mio.

• Evropska komisija je zahtevala od naftnega podjetja Mol plačilo neplačanih nadomestil madžarski vladi, ki izvirajo iz sporazuma iz leta 2008 in se nanašajo na eksploatacijo nafte oz. plina. Mol se je z madžarsko vlado dogovoril leta 2005 o višini teh nadomestil do leta 2020, vendar je vlada leta 2008 spremenila zakon, Mol pa je za razliko od ostalih konkurentov še vedno plačeval nižja nadomestila v skladu z dogovorom iz leta 2005. Skupen znesek, ki naj bi ga Mol bil dolžan je EUR 112 mio, kar je znesek brez zakasnitvenih obresti.

• Drugi največji ruski letalski prevoznik Transaero namerava prodati 18% delež podjetja v okviru javne ponudbe delnic.

vir: Reiffeisen Banka