Otroci so naše največje bogastvo! Je to res?

Priznamo, malce provokativen naslov. Vseeno vas vabimo, da pri branju ostanete z nami.

MISELNI PRESKOK V OTROŠTVO
Zamislite si, da ste stari nekje od 0 do 5 let, morda več. Se še spomnite, kaj je bilo tisto, kar so vam starši, sorodniki podarili, pa vam je takrat pomenilo največ?

So bila to darila, igrala…? Morda kakšno čisto posebno, takšno brez katerega še danes težko živite?

Ali je bilo to morda nič drugega kot starševska čista pozornost, njihov čas, ljubezen, zaupanje in dopuščanje svobode, da ste se lahko izrazili tako kot ste pač se v tistem obdobju življenja?

KOT OTROCI SMO VSI POTROŠNIKI
Gledano iz finančnega vidika pa smo bili praktično vsi v obdobju rane mladosti nič drugega kot potrošniki. Potrošniki, ki smo zapravljali denar staršev in sorodnikov (kolikor so nam to pač dopustili), posledično pa se je naš odnos do denarja in način ravnanja z njim razvil skladno s starševskim, oziroma skladno z domačimi vplivi.

Šele v kasnejših letih so se posledice finančne vzgoje poznale tako v denarnicah staršev, seveda pa tudi v naših varčevalnih šparovčkih. Nekateri s(m)o jih razbili in zapravili kar je bilo v njih (takoj, ko je bilo to mogoče), nekateri pa s(m)o pridno varčevali naprej in se postopoma učili čedalje večje samostojnosti in odgovornega ravnanja z denarjem.

POSPLOŠENIH RECEPTOV NI
Ponavadi nobena od zgoraj opisanih situacij ni optimalna, saj smo si tako različni, da nihče vnaprej ne more vedeti, katera bo otrokovemu življenju bolj koristila. Nemalokrat je namreč zaslediti stroge varčevalce (danes že odrasle), ki jim zaradi vzgoje varčevalne discipline nikakor ne manjka, a taisti se v trenutku strahu ali neustrezne informiranosti znajdejo v krempljih prevarantov, toksičnih investicij ali pa plačujejo ogromne stroške za takoimenovano “varnost” svojih prihrankov.

Spet s(m)o morda tisti, ki s(m) svoje šparovčke razbili in se za trenutek pobahali pred prijatelji doživeli šolo življenja (vsaj tisti trenutek, ko so starši to ugotovili) in danes morda živimo z rahlo boljšim razumevanjem, da denar lahko precej hitro kopni, da ne raste na drevesih in da ne leti iz bankomatov kar tako.

Kakorkoli obrnemo, dejstvo je, da nihče izmed nas v času odraščanja s strani staršev in okolice ni pridobil celovitega finančnega (pred)znanja. To je navsezadnje vseživljenjski proces in prav je, da ga tako tudi razumemo.

DODATEN MISELNI PRESKOK
Sedaj si zamislimo, da so naši starši (mogoče že od našega rojstva naprej) vsak trenutek, ko so si lahko privoščili, odvajali nek denarni znesek za našo lažjo finančno prihodnost, z odločnim načrtom, da bo to razbremenilo tudi njihovo finančno prihodnost. Še več, vpeli so vse sorodnike, prijatelje, sodelavce…, vse tiste, ki bodo nekega dne želeli njihovemu otroku (torej nam) podariti darilo, igračo, ovojnico z denarjem…, in jim povedali, da teh enostavno ne sprejemajo. Edino darilo, katero je sprejemljivo je otrokov (torej naš) varčevalni račun, naj bo to za bodoče namene šolanja, za nakup nepremičnine, morda celo pokojninski račun…in edini prejemnik sredstev iz tega računa bo vedno otrok (torej mi).

SAMO IZGOVOR?
Drži, da naši starši teh možnosti niso imeli tako enostavno rešljivih, kot so te na razpolago danes. Žal pa tudi danes ni ravno pogosto zaslediti staršev, ki bi se tako zagnano lotevali zgoraj opisanega “edinega sprejemljivega” darovanja.

Nekako vsakdanje je postalo, da silnice potrošniškega marketinškega ustroja delujejo neusmiljeno na vse nas, neinformiranost, strahovi pred izgubo bonitet kot so otroški dodatki, stroški vrtca in šole in podobno pa nam še dodatno meglijo razum in nas odvračajo od sistematičnega varčevanja za prihodnost naših otrok (in razbremenitev naših proračunov),  predvsem pa nas (včasih popolnoma nezavedno) odvračajo od razumevanja pomena vsega tega.

A priznajmo si – navsezadnje to ni nič drugega, kot izgovor. Možnosti in priložnosti varčevanja za otrokovo in našo (lažjo) finančno prihodnost je danes tako veliko, da se za vsakogar nekaj najde. Vsekakor se je še kako smiselno informirati o vseh podrobnostih in posledicah varčevanja za otroka, strateška vpetost sorodnikov v otrokove varčevalne poti pa je lažje in bolj učinkovito izvedljiva kot kdajkoli prej. Kar pa je najbolj pomembno – z razumevanjem in s finančno pomočjo najbližjih si varčevanje za otroka danes lahko privošči skoraj vsakdo, neodvisno zgolj od mesečnih prihodkov staršev.

Za zaključek pa morda še tole v razmislek: “Kaj lepšega podariti otroku (poleg pozornosti, časa, ljubezni, zaupanja in dopuščanja svobode) za božične in novoletne praznike, kot videti 10, 15, 20 let v njegovo finančno prihodnost in ukrepati skladno s tem?”

Igor Mujdrica (ki je po lastni neumnosti razbil svoj prvi šparovček in zapravil vse, kar je bilo v njem, se pa nekaj iz tega tudi naučil)

PS: Koliko starši porabijo za otroka do njegovega 25. leta (ocena revije Moje finance): http://www.finance.si/316920/Otrok-vas-stane-145-tiso%C4%8D-evrov

Če bi se želeli informirati o podrobnostih v povezavi z možnostmi varčevanja in investiranja za otrokovo finančno prihodnost, dobrodošli da nas pokličete na telefon:  059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro ali izpolnite spodnji kontaktni obrazec!