i-svetovanje d.o.o.
 

Trenutni prispevek

Varčevanje za “dodatno” pokojnino – zavedanje še vedno izredno šibko

Če ti je vsebina všeč:

80.869 Slovencem izplačali skoraj pol milijarde evrov

Pol milijona Slovencev varčuje za dodatno pokojnino, zato smo preverili utrip po sprejetju nove pokojninske zakonodaje; lani in predlanskim je iz pokojninskih skladov denar dvignilo skoraj 81 tisoč Slovencev, v povprečju okoli 5.700 evrov na zavarovanca.

Zadnje čase se veliko govori, da ljudje jemljejo denar iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ), v katerega je zanje 10 let vplačeval delodajalec. Razlogi so različni – nekateri zaradi odhoda v pokoj, drugi za premostitev finančnih težav, tretji zato, da si privoščijo kakšne priboljške, kot so dopust, nov avto, pohištvo in podobno.

»Denar bom vzel, da poplačam posojila; preveč sem zadolžen,« pravi Borut, ki mu do upokojitve manjka še kar nekaj desetletij dela. Za dodatno pokojnino ga ne skrbi preveč. Pravi, da zanjo varčuje, a to počne drugje, ne v pokojninskih skladih.

Lani je za dodatno pokojnino v kolektivnih pokojninskih skladih varčevalo 507 tisoč Slovencev, leta 2008 pa 511.

Nekateri ljudje so obupali nad nizkimi donosnostmi, slabimi davčnimi olajšavami, opaža finančni svetovalec Igor Mujdrica. »Zavedanje in razumevanje varčevanja za dodatno pokojnino pri nas je izredno šibko«, še žuga.

Borutu podobnih Slovencev je namreč veliko. Za izplačilo dodatne pokojnine po 10 letih varčevanja – gre večinoma za izredne prekinitve, ne redne – se je v letu 2011 in 2012 odločilo 78.655 Slovencev, kažejo podatki, ki smo jih zbrali. Izplačanih je bilo 481 milijonov evrov, kar pomeni dobro četrtino premoženja pokojninskih skladov konec minulega leta. Vsak zavarovanec je v povprečju dobil torej dobrih šest tisočakov.

Skupna jo je najbolj skupila

Najbolj so odhodi zavarovancev prizadeli Skupno pokojninsko družbo, ki se je lani in predlanskim poslovila od 152 milijonov evrov, kolikor so izplačali skoraj 24 tisoč zavarovancem. V teh letih je namreč večini zavarovancev poteklo 10 let od vstopa v sistem PDPZ, zato so se odločili tudi za izredno prekinitev. Poleg tega je razlog za izplačila tudi v sestavi podjetij, ki so vključena v zavarovanje, saj jih je kar nekaj šlo v stečaj oziroma so občutno zmanjšala število zaposlenih. Načrtovani odlivi za leto 2013 so zato precej manjši, pojasnjujejo v družbi. Poleg tega opozarjajo, da se večina zavarovancev, ki so denar dvignili in so še zaposleni pri istem delodajalcu, spet vključi v PDPZ in nadaljujejo varčevanje. Neto spremembe, ki upoštevajo tako vplačila kot izplačila, v letu 2012 namreč dosegajo 75 milijonov evrov.

Modra zavarovalnica, ki je v lasti državne Kapitalske družbe, se je lani in predlanskim poslovila od skoraj petine zavarovancev, ki so varčevali v Kapitalskem vzajemnem pokojninskem skladu (KVPS) in jim izplačali kar 100 milijonov evrov. Število izstopov se je v zadnjem četrtletju lani začelo zmanjševati in se bo zmanjševalo tudi v prihodnje, ocenjujejo v družbi. Trideset milijonov evrov so izplačali še 7.252 upokojenim javnim uslužbencem, ki so varčevali v posebnem skladu za javne uslužbence ZVPSJU. Letos avgusta, ko poteče 10-letno obdobje od ustanovitve sklada, bodo lahko denar zahtevali tisti, ki jim je delovno razmerje v javnem sektorju prenehalo, drugi bodo morali počakati na izpolnitev vseh pogojev za izplačilo. V Prvi osebni zavarovalnici je 10 tisoč zavarovancev zahtevalo izplačilo skoraj 50 milijonov evrov; v Zavarovalnici Triglav so izplačali 34, v Moji naložbi pa 23 milijonov evrov. Podatkov ne razkrivata Abanka in Generali.

Povprečne letne donosnosti pokojninskih skladov po vseh stroških se v zadnjih petih letih gibljejo od minus dva do plus tri odstotke na leto, povprečna letna inflacija pa je bila 2,2 odstotka.

Čeprav se sliši, da je veliko zavarovancev zapustilo barko, pa spremembe v primerjavi z letom 2008, ko smo prav tako zbirali podrobne podatke, niso tako tektonske. Lani je za dodatno pokojnino v kolektivnih pokojninskih skladih varčevalo 507 tisoč Slovencev, leta 2008 pa 511, torej zgolj okroglih štiri tisoč več. Premoženja v upravljanju pa je bilo lani zaradi vsakomesečnega rednega vplačevanja, ki je očitno še vedno večje, kot je izplačil, opazno več kot leta 2008, in sicer kar za slabo polovico. »Več kot tretjina ‘izstopnikov’ se je vrnila v pokojninske sklade prek kolektivnih pokojninskih zavarovanj,« ugotavlja tudi Mujdrica. Le redki delodajalci namreč ‘kaznujejo’ zaposlene, ki po 10 letih dvignejo denar iz sklada, tako, da jim nehajo plačevati premijo.

 

 

 Donosnosti višje od inflacije?

»Saj je vseeno koliko denarja nanese, pomembno je, da ta denar čim prej dobim na račun,« nas je poučila pred kratkim upokojena bančnica, ki je pred časom prejela slabih šest tisočakov dodatne pokojnine v enkratnem znesku. Ne moti jo niti to, da je plačala dohodnino zaradi izplačila v enem znesku. Bolje vrabec v roki kot golob na majavi strehi, se zasmeje.

Večina zavarovancev očitno jemlje denar kot darilo delodajalca, in kot pravi pregovor, podarjenemu konju se ne gleda v zobe. A mi smo vseeno pogledali donose. Povprečne letne donosnosti pokojninskih skladov po vseh stroških se v zadnjih petih letih gibljejo v razponu med minus dva do plus tri odstotke na leto. Mimogrede, povprečna letna inflacija v tem času je bila po preračunih statističnega urada 2,2 odstotka. Vplačani denar je pri večini upravljavcev v zadnjih petih letih realno izgubljal vrednost, svetle izjeme so bili pokojninski načrti Modre zavarovalnice (3,8 odstotka), Zavarovalnice Triglav (3,3), Pokojninske družbe A (2,7) in Generalija (2,5). Bolje je, če gledamo dolgoročno sliko. Dosežena povprečna letna donosnost v obdobju zadnjih devetih letih sega od 2,9 do 4,5 odstotka. Zavarovanci se lahko tolažijo s tem, da nobeden od doseženih donosov ni zaostal za inflacijo, ki je v omenjenem obdobju bila v povprečju 2,7 odstotka na leto.

»Denar bom vzel za poplačilo posojil; preveč sem zadolžen,« pravi Borut.

Nekoliko bolj dinamično in razmeroma uspešno je bilo lani, saj se ustvarjene donosnosti gibljejo od 2,3 do 9,6 odstotka, povprečna donosnost je bila 5,1-odstotna. To pomeni, da so vsi upravljavci presegli lansko medletno inflacijo, ki je bila dva odstotka, čeprav to ni bilo zelo težko delo. Tako obrestne mere na depozite kot donosnosti do dospetja državnih vrednostnih papirjev so se povzpele na raven med štirimi in sedmimi odstotki.

Stroški upadajo

Na to, koliko bo znašala dodatna pokojnina, pomembno vplivajo tudi stroški. »Vstopni stroški so predmet dogovora s posameznim podjetjem,« opozarjajo v Banki Koper in pojasnjujejo: »V pokojninskem načrtu imamo določeno zgornjo mejo vstopnih stroškov na 4,25 odstotka, a so ti v praksi precej nižji, saj se konkurenčna prednost posameznega upravljavca pokojninskega sklada kaže tudi v nižjih vstopnih stroških.« Hitri pregled med družbami kaže, da se vstopni stroški gibljejo med dvema ali tremi odstotki. Izjemno pomembna, a velikokrat premalo poudarjena, je upravljavska provizija. Ta se pri ponudnikih PDPZ giblje od 0,5 do 1,5 odstotka. »Upravljavsko provizijo v tem letu ponekod še usklajujemo z novo zakonodajo, ki določa, da ta ne sme presegati odstotka,« dodajajo v Prvi osebni zavarovalnici. Novi zakon namreč določa najvišje možne stroške, ki jih lahko zaračunajo varčevalcem.

Za primerjavo povejmo še, da se vstopni stroški domačih obvezniških skladov, ki so najbolj primerljivi z naložbenimi porftelji PDPZ, gibljejo okrog dveh odstotkov, upravljavska provizije pa od pol do odstotka.

Omejitev dviga ni preveč zmotila?

Novi pokojninski zakon, ki je začel veljati z začetkom tega leta, določa, da bo vsak cent, ki bo po novem zakonu vložen v dodatno pokojninsko zavarovanje, ostal pri pokojnincih vse do upokojitve. Do zdaj je namreč veljalo, da so lahko ljudje denar iz sklada vzeli že po 10 letih. »Največ vprašanj in nezadovoljstva je povzročila omejitev dviga sredstev, ki jih je vplačal delodajalec do konca leta 2012,« opažajo v Abanki. A povsod ni tako. »Ljudje se na spremembo zakonodaje in s tem tudi omejitve glede dvigov niso odzvali preveč negativno. Tiste, ki namensko varčujejo za dodatno pokojnino, ta sprememba ni preveč zmotila in mirno varčujejo,« poudarjajo v Banki Koper. »Novi zavarovanci že od začetka vedo, da so ta sredstva namenjena za pokojnino, in to sprejemajo kot dejstvo. Ostaja pa želja po večjih davčnih olajšavah oziroma drugačnih spodbudah za varčevanje,« dodajajo v Prvi osebni zavarovalnici.

V Moji naložbi in Prvi osebni zavarovalnici opažajo povečano povpraševanje po pokojninskih rentah, saj je novi zakon kot pogoj za izkoriščenje te pravice določil le upokojitev, brez izpolnjevanja drugih pogojev. Pozitivni so tudi odzivi lastnikov podjetij ali espejev, ki se po novem lahko vključijo v kolektivno obliko zavarovanja, opažajo v Zavarovalnici Triglav, ki ima kar 30 odstotkov sklenjenih individualnih zavarovanj, kar največji delež med vsemi ponudniki.

Spremembe za zdaj le na papirju

Večina družb pričakuje več vprašanj zavarovancev ob uveljavitvi nekaterih drugih sprememb zakona, ki se uvajajo postopno. »Za večino novosti manjkajo ustrezni podzakonski predpisi. Šele takrat, ko bodo ti sprejeti, se bomo novemu zakonu lahko prilagodili tudi izvajalci. Do takrat se zavarovanja izvajajo po odobrenih pokojninskih načrtih na podlagi starega zakona,« opozarjajo v Moji naložbi. Zakon namreč določa dveletni rok za uskladitve.

Spremembe bodo bolj vplivale na ravnanje zavarovancev, ko bodo lahko izbirali med različnimi vrstami naložbenih politik, z zajamčenim donosom ali brez tega, pričakujejo v Skupni pokojninski družbi. Največja novost novega zakon je namreč naložbena politika življenjskega cikla. Ker ta sprememba v praksi še ni zaživela, večina družb še nima povratnih informacij zavarovancev. »Dobro je, da se posameznik še vedno lahko sam odloči, ali bo sledil bolj tvegani naložbeni politiki v mlajših letih ali se bo zadovoljil s konservativno naložbeno politiko z zajamčenim donosom,« pravijo v Banki Koper.

Nov zakon, novi produkti

Z novim zakonom se povečujejo tudi pričakovanja pokojnincev in priložnost za nove produkte. Zavarovalnica Triglav ima od oktobra lani dva nova pokojninska načrta (individualnega in kolektivnega), ki poleg kritja dodatne ter predčasne starostne pokojnine vsebuje še zavarovanje dodatne družinske pokojnine in nezgodno zavarovanje za primer smrti. »Poleg nižjih stroškov pokojninska načrta ponujata dodatna kritja, ki jih konkurenčni izvajalci nimajo,« pravijo. Z novim produktom ciljajo predvsem na nove in tudi na stare zavarovance, saj so lahko vključeni v več pokojninskih načrtov hkrati, pojasnijo.

Če boste kmalu med tistimi, ki boste izpolnili 10-letni pogoj varčevanja v PDZP, in že razmišljate, kako boste denar zapravili za popravilo strehe, počitnice ali kaj drugega, vam Igor Mujdrica svetuje:

»Denar za ‘dodatno’ pokojnino naj bo namenjen samo in izključno temu finančnemu cilju.«

 

Opomba: članek je bil objavljen v majski številki Moje finance.



Vprašajte nas / Kontaktirajte nas!

Trenutno nismo na voljo za pogovor v živo. Dobrodošli, da nam preko spodnjega obrazca pošljete vaše vprašanje ali povpraševanje in odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

Dobrodošli! Kako vam lahko pomagamo?

Za pošiljanje sporočila pritisnite ENTER