Se utegne ciprska zgodba ponoviti pri nas?

To je v zadnjem času eno izmed najpogostejših vprašanj med tistimi, ki imajo na bančnih računih kupček denarja; kaj o tem menijo finančni poznavalci in kaj svetujejo varčevalcem?

Glede na hudo bančno krizo, pretirano prevzemanje tveganj, šibko korporativno upravljanje bank v državni lasti, premalo učinkovitih orodij za nadzor in vsekakor tudi poteze vlade se verjetnost prihoda evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada povečuje. Če nam vlagateljev ne bo uspelo kmalu pomiriti in jih prepričati o naši kredibilnosti, si bo Slovenija denar pač morala drago izposoditi pri trojki. To pa brez učinkovitega sprejemanja in izvajanja sistemskih ukrepov ne bo izvedljivo. Kamorkoli že se bomo obrnili po pomoč, to leto bo gotovo še posebno zaznamovano z bolečimi posledicami. Na Cipru so pri vlagateljih uporabili precej nekonvencionalne metode, zato nikakor ne moremo predvideti, katere metode bodo uporabljene za druge države. Ne pozabimo izjave nizozemskega predstavnika EU, ki se mu je zareklo in je pogoje ciprskega reševanja težav označil za »model«, po katerem se bo trojka ravnala v prihodnje. Čeprav je izjavo v nadaljevanju omilil, mu je verjeti. Osebno sem brezkompromisen zagovornik visoko likvidnih sredstev (torej gotovine) in naložb v delnice podjetij z realnim premoženjem, delniških skladov, nepremičnin, plemenitih kovin… in doživljajske, raziskovalne ter izkustvene porabe v smislu občasnih potovanj v bolj oddaljene neturistične kraje. Vsakomur svetujem, da ima v banki vsaj tri pa tja do šest oziroma maksimalno 15 mesečnih prihodkov zgolj in izključno za namen varnostne denarne rezerve v primeru izgube in/ali zamenjave službe, delovnega mesta, posla…

Igor Mujdrica, i-svetovanje

 Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, kjer si lahko preberete tudi preostala mnenja.