i-svetovanje d.o.o.
 

Trenutni prispevek

Selitev v eksotične kraje!Ali se želite izobraževati,delati,upokojiti?

Če ti je vsebina všeč:

Miha je 54-letnik, ki je pred pol leta prodal vse, kar je imel v Sloveniji, in šel iskat srečo na Filipine; zdaj za bivanje porabi 350 evrov na mesec, prej pa je trikrat več; najbrž o selitvi v eksotične kraje kdaj pomisli vsak izmed nas; koliko denarja sploh potrebujemo za to in katere so tiste eksotične države, ki ponujajo cenejše življenje?

»Se opravičujem, ker ste čakali na odgovor. Življenje tukaj teče malo drugače in nisem vsak dan na spletu, ni potrebe po tem,« se nam je po nekaj tednih odzval Miha s Filipinov. Seveda ga razumemo, saj poležavanje na peščeni plaži pod palmami in raziskovanje otoka, na katerem biva, zahtevata svoj čas. Kaj ga je torej pičilo, da se je preselil v državo »tam doli«? »Po ločitvi sem prodal vse nepremičnine in denar vložil nekoliko drugače,« je jedrnat. Besed za opisovanje preteklosti ne izgublja, osredotočen je na prihodnost. »Zdaj bom kmalu kupil hišo, in ko dobim stalni vizum na Filipinih, s čimer bom imel dosmrtno urejen status, bom lahko delal oziroma razmišljal o poslu sredi tega raja. Prihrankov ne bom zapravljal, ostali bodo zlata rezerva,« pojasnjuje.

Ne, Miha ni zadel na loteriji, po poklicu je elektromonter in je veliko delal po Evropi. »Živeti želim med Slovenijo in Filipini, še vedno bi rad delal – pogodbeno nekajkrat na leto, večinoma bodo to nekajmesečni projekti po Evropi, a mislim, da bom tudi na Filipinih kmalu kaj našel. Azija je namreč velika,« pripoveduje.

O selitvi je Miha začel razmišljati pred nekaj leti. Veliko je delal po Evropi in tam spoznaval ljudi in njihova življenja. »Predvsem me je privlačila zamisel o selitvi v toplejše podnebje in raziskoval sem različne možnosti, vse od Srednje Amerike, Kenije do Tajske. Konec leta 2011 sem se udeležil predstavitve življenja na Filipinih in se odločil za obisk te tropske države. Pritegnila sta me drugačno življenje in prijazna vključitev že ob prvem obisku,« opisuje.

»Po ločitvi sem prodal vse nepremičnine in denar vložil nekoliko drugače.«

 Miha ta hip živi na otoku Bohol, ki je velik in predvsem turistično usmerjen. Je blizu drugega največjega mesta Cebu, zato ima, kot pravi, vse pri roki. »Živim resnično tropsko obmorsko življenje v najeti hiši iz lesa, bambusa in naravnih materialov. Mesta na Filipinih so precej natrpana, zato me življenje tam ne mika. Še letos bom kupil hišo ob morju, ki me bo stala približno 25 tisoč evrov. Nekateri drugi, ki pridejo na Filipine, se odločijo za življenje v urejenih resortih, kjer za vse skupaj plačajo samo 500 evrov na mesec,« opisuje.

 

Le 260 evrov za dve osebi

Navadno eksotika ni poceni. Koliko torej stane življenje tam? »Za najem hiše plačujem 200 evrov na mesec, za hrano bi porabil manj kot 150 evrov na mesec, če bi kuhal sam. Sicer pa za dobro kosilo ali večerjo odšteješ manj kot štiri evre. V turističnem delu otoka so cene lahko tudi povsem drugačne. Ko bom imel svojo hišo, bo dovolj okrog 260 evrov na mesec za hrano in stroške za dve osebi. V Sloveniji sem porabil trikrat več, vendar tudi zato, ker sem prej živel v bolj potrošniški družbi,« pojasnjuje. Ob tem doda, da veliko ljudi na Filipinih zasluži okoli 100 evrov na mesec. Država je lani dosegala rekorde – imeli so rekordno gospodarsko rast, in sicer 6,6 odstotka. »Vse skupaj je neprimerno večje kot majhna Slovenija in vseh možnosti je toliko, da jih še raziskujem in spoznavam vsak dan,« dodaja Miha.

Slovenije ne pogreša, če ga občasno zgrabi domotožje, si skuha kakšno pravo domačo slovensko jed. In kaj svetuje bralcem, ki jih ta hip lahko grejeta le topla odeja in prižgan radiator? »Vsakomur, ki želi več za svoj denar, bi priporočal, kar imam sam, le pravilno si je treba načrtovati življenje. Na Filipinih imaš lahko takšen luksuz, kot v Sloveniji ni mogoč, a se moraš privaditi na določene spremembe. Dobro bi bilo, da se Slovenci bolj odprejo svetu, ker se tako veliko naučiš in spoznaš zgodbe, ki si jih prej niti ne predstavljaš. Tu pod palmami je vsekakor pravi raj, če imate radi poletje in morje,« pravi.

Tri tisoč evrov za paket

Miha je eden izmed 45 Slovencev, ki so se lani odločili za selitev na Filipine. »Veliko jih je tam v tem času, da preživijo zimo v tropih in tako prihranijo pri kurjavi in zdravju,« pravi Tadej Štrucl, lastnik in direktor mariborske družbe European Migration Office. Družba namreč organizira selitve v tropske kraje prek partnerskega podjetja v Avstraliji. Za šestmesečni paket bivanja na Filipinih je treba odšteti od tri tisoč evrov, a kot pravi Štrucl, je mogoče živeti tudi s precej manj denarja. To potrjuje tudi Miha, ki zdaj v povprečju porabi približno 350 evrov na mesec, kar v pol leta pomeni 2.100 evrov. »Vse je odvisno od pričakovanj in želja. Organiziramo tudi nastanitev pri družinah, kar je cenovno še bolj ugodno in zanimivo za vse, ki želijo resnično spoznati običaje drugega naroda. Družinam, ki se odločajo za dolge počitnice, organiziramo najem hiše in tudi hišne pomočnike za čas, ko so tam,« našteva Štrucl.

Na Filipinih imaš lahko takšen luksuz, kot v Sloveniji ni mogoč, a se moraš privaditi na določene spremembe.

V zadnjem letu so z različnih držav ponudbo zožili samo na Filipine, predvsem zato, ker je tam veliko zadovoljnih strank, pravi Štrucl, ki sicer svetuje tudi pri selitvi v Avstralijo, na Novo Zelandijo, v Kanado. Filipini so bližje Evropejcem, kot si morda mislimo. Gre za 500 let staro špansko kolonijo in zato ni tipična azijska država. Devetdeset odstotkov prebivalcev je katoličanov, jezik je zelo podoben španskemu, vsi govorijo angleško in imajo zelo podobne običaje in navade kot Evropejci. Kot zanimivost: beseda kultura na Filipinih pomeni enako kot v Sloveniji, na kratko povzame Štrucl.

Slovenski upokojenci pod palmami

Filipini omogočajo izredno poceni življenje in vse leto enako tropsko podnebje. Država je bila že pred leti najbolj pogost cilj Američanov, Angležev in Avstralcev, in sicer za dolge počitnice ali upokojevanje, pravi Štrucl. Miha, ki poroča s terena, še dodaja, da sliši veliko različnih zgodb – nekateri so samski, drugi v parih, upokojeni ali pa so prišli z družinami. »Težko je določiti ciljno publiko, saj so naše stranke zelo različnih starosti in socialnega statusa. Povprašujejo mladi, ki želijo poceni potovati, veliko je parov, katerih otroci so se že osamosvojili, in precej tistih, starih več kot 55 let, ki iščejo boljše razmere za uživanje pokoja,« pravi Štrucl.

Ameriški upokojenci se recimo ne selijo več tako množično na Florido, kot so se včasih, zdaj dobesedno bežijo predvsem v države Južne Amerike. Tam je življenje zanje precej ugodnejše kot v ZDA. Kaj pa slovenski upokojenci? Decembra lani je bilo izplačanih več kot 64 tisoč pokojnin na bančni račun upokojencev, ki bivajo v tujini, pravijo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Poglejmo podrobneje. Največ, 47.551, pokojnin je bilo izplačanih v nekdanje države SFRJ (največ na Hrvaško, v Bosno in Srbijo), in sicer v vrednosti slabih devet milijonov evrov, v povprečju torej 188 evrov; 14.347 pokojnin v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov v Avstrijo, Italijo in Nemčijo, do 10 na Dansko, Finsko, Grčijo in Portugalsko, v povprečju 105 evrov; 2.578 pokojnin je bilo izplačanih v Avstralijo, Kanado, Švico in manj v ZDA v skupni vrednosti 268.150 evrov, v povprečju torej 104 evre. Posameznikom, največ petim, je bila pokojnina nakazana v Argentino, Indonezijo, Monako, na Novo Zelandijo, v Rusijo, Venezuelo in na Tajsko. Številke so presenetljive, povprečne pokojnine pa precej nizke. »Večina teh pokojnin je odmerjena v sorazmernem delu glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v Sloveniji v primerjavi s skupno pokojninsko dobo tudi z zavarovanjem v tujini,« pojasnjujejo na Zpizu.

 

Selitev v poceni države

Ali vas je zamikalo, da bi pobrali šila in kopita? Bi šli v državo, v kateri si lahko privoščite več kot doma? Preden začnete pakirati, najprej razmislite in temeljito preverite, ali so življenjski stroški v Sloveniji višji v primerjavi z državo, v kateri bi želeli živeti, opozarja finančni svetovalec Igor Mujdrica. Preverite cene, varnost, vreme, infrastrukturo, zdravstvo, davkarijo v državi, opozarja. Verjetno ne boste pozabili preveriti tudi, ali ima ta država lepo, eksotično, romantično, zgodovinsko bogato okolje, z možnostjo tisočerih doživetij.

Države, ki so poceni za življenje tujcev, so v Srednji Ameriki, potem so tu Zelenortski otoki, Vietnam, Tajska, Filipini …

Vse skupaj je tudi odvisno od razloga selitve – ali se želimo izobraževati ali delati v tujini ali pa upokojiti. Mladi se navadno odločajo za »poceni« države predvsem za daljša potovanja, sicer gredo raje v države, kjer lahko dobijo zaposlitev in dobro zaslužijo, kot je Avstralija. »Eden izmed razlogov za selitev v Avstralijo je gotovo tudi ekonomski. Tam se namreč lahko zasluži vsaj trikrat toliko kot v Sloveniji, življenjski stroški pa so zelo podobni,« potrdi Štrucl.

Druga zgodba so starejši, ki v jeseni življenja večinoma porabljajo denar, zato želijo minimizirati svoje stroške. »Države, ki so poceni za življenje tujcev, so v Srednji Ameriki, denimo Costa Rica. Včasih je bila takšna Brazilija, ki pa je postala precej draga. Potem so tu Zelenortski otoki, Vietnam, Tajska, Filipini … Z upadanjem kupne moči, se bojim, bo Slovenija počasi postala tista, ki bo poceni za druge Evropejce in draga za Slovence,« komentira Mišo Mrvaljević iz turistične agencije Kompas.

Spomnimo, v januarski številki Mojih financ smo pisali o 72-letnem Mertu in 70-letni Justini Carpenter, ki sta se lani s šestimi kovčki preselila iz Severne Kalifornije v Rogaško Slatino. Vse svoje premoženje sta prodala, v Slovenijo pa sta prišla, ker je dobro izhodišče za potovanje, država pa jima omogoča cenovno ugodno, a še vedno kakovostno življenje.

 

Je 100 tisočakov dovolj?

Pustimo ob strani to, da se je težko ločiti od družine, prijateljev, okolja, svoje hiše, in poglejmo, koliko denarja zadostuje za brezskrbno življenje v eni izmed »poceni« držav. Miha s Filipinov kupuje hiško ob morju, kot smo že omenili, za 25 tisočakov. Izračunal je, da bo za življenje potem porabil približno 260 evrov na mesec oziroma 3.120 evrov na leto za dve osebi. V desetih letih bi čez palec porabil dobrih 31 tisočakov za bivanje, skupaj s hiško torej 56 tisočakov.

Sprašujemo se, ali je recimo 100 tisočakov, ki bi jih dobili, če bi prodali recimo nepremičnino v Sloveniji in se odselili v tujino, dovolj za brezskrbno življenje v pokoju? »S sto tisoč evri današnje vrednosti bi posameznik lahko prejemal mesečno rento v višini dobrih 900 evrov današnje vrednosti naslednjih 10 let, pod pogojem, da bi se mu ta obrestovala po dva odstotka na leto,« izračuna finančni svetovalec. To ni tako zelo majhen znesek, če upoštevamo, da je povprečna pokojnina pri nas 560 evrov.

Mujdrica kljub temu dvomi, da bi se ta scenarij dobro izšel, tudi če bi imeli 100 tisočakov. »Ljudje nismo najbolj skromni, ko gre za življenjske stroške, čeprav je te mogoče močno znižati. To zahteva popolno prilagoditev. Selitev v tujino je primerna smo za tiste, ki so pripravljeni živeti preračunljivo (ne nujno skromno), predvsem pa močno prilagodljivo,« pravi Mujdrica. Na to ne nazadnje opozarja tudi Miha.

A za prilagoditve in krčenje stroškov ni treba na drugo stran planeta. »Pred kratkim sem imel primer, ko se je štiričlanska družina izselila iz svoje hiše, da zdaj živi skupaj s starimi starši, svoj dom pa oddajajo. Vsem so se stroški tako znižali, družini pa so se odprle možnosti za varčevanje. Prilagodljivost je lahko zelo preprosta, selitev v tujino pa bi morala biti dobro preračunana, zato je gotovo tudi težja,« pravi Mujdrica.

 

 V Panamo, Kolumbijo, Malezijo …

Kje daleč od doma bi se torej dalo, poleg že omenjenih Filipinov, še živeti z 900 evri? Morda bi lahko izbrali Panamo, Kolumbijo, Malezijo, Ekvador, Tajsko in Nikaragvo, našteva Muj­drica, ki je tudi sam doživel nekatere od eksotičnih dežel. »Te države, seveda je to močno odvisno od mesta, kjer bi živeli, izpolnjujejo omenjena merila, če upoštevamo precej nizke stroške najema nepremičnin,« razlaga. Na voljo so še cenejše alternative, na primer Romunija, Nepal, Kambodža, Butan, Tunizija, Pakistan … »Vprašanje je, ali ima kateri Slovenec resnično namen ležerno preživljati upokojitvena leta v teh deželah. Verjetno prav nasprotno – v te države navadno odhajajo popotniki in tisti, ki tam delajo oziroma želijo s svojim delom prispevati k razvoju,« razmišlja Mujdrica.

Nihče pa ne ve, ali se utegne to, glede na zdajšnje čedalje večje nezadovoljstvo Slovencev, kdaj spremeniti. Posamezni primeri, kot je tudi Mihov, lahko morda kažejo tudi na to. Če boste med pticami selivkami tudi vi, pa vendarle to naredite postopoma in premišljeno. Najprej pojdite na kakšno potovanje, potem sledi dobro načrtovanje in šele na koncu se odločite za stalno selitev.

Opomba: Prispevek  je bil objavljen v reviji Moje finance



Vprašajte nas / Kontaktirajte nas!

Trenutno nismo na voljo za pogovor v živo. Dobrodošli, da nam preko spodnjega obrazca pošljete vaše vprašanje ali povpraševanje in odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

Dobrodošli! Kako vam lahko pomagamo?

Za pošiljanje sporočila pritisnite ENTER