Varčujte, da ne boste po upokojitvi preštevali samo drobiža

Razpršitev naložb med vzajemne sklade, iskanje prihrankov v gospodinjstvu in tudi popoldanska služba so recepti, kako do spodobne dodatne pokojnine.

Čas je pri varčevanju vedno največji zaveznik, pravijo finančni svetovalci, a upoštevaje inflacijo tudi največji sovražnik. Glede na zgodovinska dejstva se zaradi inflacije vedno zgodi realen upad kupne moči privarčevanega denarja. Recept za dostojno pokojnino naj bi bili zato kapitalski trgi: zaradi potencialno večjih donosov so – tako svetovalci – edino učinkovito orodje proti inflaciji.

Prej začnemo varčevati, manj sredstev moramo odvajati v varčevalne namene za enak finančni cilj, pravi Boris Škaper, finančni svetovalec iz podjetij i-svetovanje in i-zavarovanje . Tako se tisti, ki so nič ali malo varčevali, zadnje desetletje odločijo, da bodo nadomestili zamujeno, vendar Škaper pravi: »Po bližnjicah in z nepremišljenimi in agresivnimi naložbami v tako kratkem času praviloma ni mogoče pomembno povečati premoženja.«

Inflacija največja grožnja prihrankom

V katerih oblikah torej varčevati, če imajo do upokojitve še 30 let ali le 10 let? Za vsakršno pokojnino, za tisto čez 30 in tudi za tisto čez 10 let, bi vsekakor svetoval naložbe na kapitalskih trgih, odgovarja Matjaž Štamulak, finančni svetovalec iz podjetja Cresus. »Dolgoročno obdobje je namreč povsem neprimerno za varčevanje na denarnem trgu, kjer se glede na zgodovinska dejstva vedno zgodi realen upad kupne moči privarčevanega denarja zaradi inflacije.« Ob tem Štamulak sicer priznava, da moramo na kapitalskih trgih računati na večje tveganje, a imamo vsaj možnost, da z višjimi donosi ohranimo in tudi realno povečamo privarčevano glavnico.

Kakšna naj bi bila konkretna naložbena strategija za dodatno pokojnino? »Nekomu, ki ima do upokojitve le 10 let, bi zaradi zdajšnjega tržnega položaja svetoval, naj mesečni znesek razdeli med sklade plemenitih kovin, zlata in srebra, sklade strateških surovin in energije, predvsem renija in nafte, ter sklade, ki vlagajo na razvijajočih se trgih držav BRIK, delno pa tudi v sklade z bolj konservativno naložbeno politiko,« odgovarja Štamulak. Povsem enak nasvet ima za nekoga, ki varčuje za svojo pokojnino 30 let, a bi v tem primeru namenil večji poudarek trgom v razvoju.

Izbrskajte prihranke v gospodinjstvu

Zgornji recept, kako do dodatne pokojnine, je morda uporaben za tiste z višjimi plačami. A kako naj varčuje nekdo, ki mu za varčevanje ne ostaja veliko denarja? Podatki namreč kažejo, da tisti z najmanjšimi dohodki najpogosteje ne varčujejo niti v okviru drugega pokojninskega stebra, še manj tretjega. Nikoli ni prepozno, da začnemo varčevati, pravi Škaper, ki kot prvi korak svetuje pregled denarnih tokov, torej pregled nad tem, kar zaslužimo, popisati pa moramo tudi vse stroške in ugotoviti, kam nam odteka denar. »V vsakem gospodinjstvu je mogoče najti rezerve, vsaj evro prihranka na dan.« Primerov je veliko: spremljamo akcijske ponudbe, zamenjamo dobavitelja elektrike, položnice plačujemo prek spleta, malico si v službo prinesemo od doma, s sodelavcem se skupaj vozimo v službo …

Tisti, ki mu čez mesec ne ostane veliko denarja (ali nič), ima ali previsoke stroške ali premajhne dohodke glede na življenjski slog, ki ga živi, opozarja Škaper, a priznava, da so žal tudi primeri, ko varčevanje ni mogoče. Rešitev je v razvijanju lastnih sposobnosti in izobraževanju. »Prav vsak si lahko izboljša možnosti za unovčenje svojih znanj, predvsem pa delovnih izkušenj.«

Do dodatne pokojnine z dodatno službo

Matjaž Štamulak gre v razmišljanju še korak dlje. »Četudi je privarčevani znesek le 20 evrov na mesec, bi svetoval, naj ga vsak poskuša oplemenititi v vzajemnih skladih, predvsem v okviru paketov, ki vsebujejo več skladov in so z vidika razpršitve bolj primerni za manjše mesečne vložke.« Posebno tistim z manjšimi dohodki pa tudi svetuje, naj še v aktivni dobi poskušajo najti dodatno zaposlitev ali celo uresničiti dobro podjetniško idejo. Popoldanska zaposlitev ali konjiček, s katerim tudi kaj zaslužimo, so lahko dobro izhodišče za boljšo službo ali vsaj dodatna varovalka ob izgubi službe.

Komentar: Življenjskega zavarovanja ne sklenemo zaradi pokojnine

• Kar polovica anketiranih Slovencev za starost varčuje v eni od oblik življenjskega zavarovanja, je pokazala raziskava GfK Slovenija , ki so jo opravili za Raiffeisen Capital Managementu . »Življenjska zavarovanja v kombinaciji z različnimi varčevalnimi ali investicijskimi oblikami se pogosto ponujajo kot prava oblika varčevanja za starost. A težava je, ker takšni proizvodi praviloma ne zadostijo niti enemu merilu zdravega finančnega načrtovanja,« pravi Boris Škaper. Posameznik tako pogosto nima dovolj visokega zavarovalnega kritja za primer smrti, tolikšnega kot bi ga dejansko potrebovala njegova družina, prav tako ne maksimira svojih varčevalnih zneskov, saj gre za razmeroma draga zavarovanja. »Tudi klasična življenjska zavarovanja odsvetujem, saj je kljub letni inflacijski uskladitvi varčevalni del v vse večjem obsegu izpostavljen rušilni moči inflacije.«
• »Vprašanje je, ali nekdo, ki varčuje za pokojnino, potrebuje ob tem tudi zavarovanje,« se sprašuje Matjaž Štamulak in pravi, da sam ni zagovornik klasičnih življenjskih zavarovanj. »Svetovalci na trgu ugotavljamo, da se pri teh varčevanjih na daljše obdobje vedno zgodi velik upad kupne moči privarčevanega denarja zaradi inflacije.« Tako varčevanje je po njegovem mnenju za pokojnino povsem neprimerno.
• Pri naložbenih zavarovanjih to ne drži nujno, saj je naložbeni del usmerjen na kapitalske trge, pravi Štamulak. »Za nekatere so naložbena zavarovanja lahko idealna oblika varčevanja za starost, saj pokrivajo tako varčevanje kot tudi zaščito posameznika, za druge pa je morda bolje, če sklenejo zavarovanje življenjskega kaska posebej in varčujejo v skladih ločeno.« Naložbena življenjska zavarovanja so precej kritična predvsem zaradi neetičnih praks prodaje teh zavarovanj, skrivanja stroškov in njihove neprilagodljivosti. »Sam vidim največjo težavo prav v tem, da se ta produkt prodaja vsem, ne glede na to, ali ga nekdo potrebuje ali ne, pa tudi brez predhodne analize in obrazložitve vseh stroškov in tveganj.«

Objavljeno v časniku Finance

[Banner name=”Pokojninsko varčevanje”]