10 pogostih napak pokojninskega varčevanja

Predstavljamo najpogostejše napake pri varčevanju za pokojnino kot jih vidita finančna svetovalca Boris Škaper iz podjetja i-svetovanje in Matjaž Štamulak iz Cresusa.

1.Prepozen začetek varčevanja

Praviloma bi morali za pokojnino začeti varčevati takoj ob prvi zaposlitvi oziroma prvi plači. Ponazorimo s primerom: če varčevanje odložimo za pet let, mora posameznik za dosego enakega finančnega cilja privarčevati prek 40 odstotkov več sredstev kot tisti, ki je začel pet let prej.

 2.Nerazumevanje termina pokojnina

Večina ljudi o pokojnini razmišlja kot o pridobitvi pravice do državne pokojnine. Država naj bi poskrbela za vsaj osnovno finančno varnost v celotnem obdobju upokojitve. »Napaka,« pravi Škaper in opozarja na koncept finančne svobode. »Pokojnina najprej pomeni, da se lahko sami odločimo, kdaj se bomo upokojili, pa tudi to, da privarčujemo dovolj sredstev, da nam ni več treba delati zgolj zaradi denarja.«

3.Upoštevanje linearne donosnosti na vložena sredstva

Vsi izračuni, ki so zdaj na voljo, niso točni, pravi Škaper. Zanašati se na nek graf, ki naj bi predstavljal rešitev brez upoštevanja stroškov, inflacije, različnih simulacij stopnje verjetnosti za dosego finančnega cilja …, pomeni površno in klavrno načrtovanje pokojnine. Nobeni izračuni že v osnovi ne morejo biti natančni, saj spremenljivke prihodnosti nikoli niso natančno definirane.

4.Pomanjkljiv izračun pokojninske vrzeli

»Večina ljudi si ne vzame dovolj časa, da bi vsaj približno ugotovila, koliko sredstev bo potrebovala v upokojitvenem obdobju,« pravi Boris Škaper.

5.Neprilagajanje pokojninskega načrta življenjski ali finančni spremembi

»Največja napaka pri varčevanju za pokojnino je v tem, da ljudje ne preverjajo naložb s svojim svetovalcem vsaj enkrat na leto,« pravi Matjaž Štamulak. »Vedno je treba prevetriti načrtovane naložbe, tudi če imamo zgolj depozite,« pravi tudi Škaper. Finančnega produkta, ki naj ne bi potreboval prav nobenega prilagajanja naslednjih nekaj desetletij, ni, opozarjajo poznavalci.

6.Nakup popolnoma neprimernih (ali dragih) finančnih produktov

To je žal zelo pogosta napaka, pravi Škaper, ki zahteva temeljite posege, razčlenjevanje in strokovno optimizacijo, da se izognemo previsokim stroškom ob spremembah. »Razumevanje lastnosti finančnih produktov je rešitev, zato svetujem, naj si posameznik vzame dovolj časa pred njihovim nakupom.«

7.Neodzivanje na tržne spremembe

Intenzivne tržne spremembe, ki jih spremljamo že od leta 2007, so številne presenetile in večina se še do danes ni odzvala na nove tržne razmere. Zaradi te napake ljudje izgubljajo ne le donos, temveč tudi svoja vložena sredstva oziroma glavnico.

8.Neupoštevanje inflacije

Pri zelo dolgoročnem varčevanju je upoštevanje inflacije odločilno, opozarja Štamulak. »Za to napako niso vedno krivi samo varčevalci, ki sicer so večinoma finančno nepismeni, temveč tudi prodajalci finančnih produktov, ki varčevalcev ne poučijo, kako ustrezno poskrbeti za zaščito pred upadom kupne moči.«

9.Neredno varčevanje

Gre za težavo, ki je pogosta tudi zaradi na splošno slabšega gospodarskega položaja.

10.Asimetrija informacij

Čeprav formalno trg finančnih produktov nadzoruje več institucij, to samo po sebi ne zagotavlja ustrezne zaščite porabnika; prodajalci tako posamezniku ne predstavijo vedno jasno in nedvoumno vseh stroškov in tveganj, temveč se osredotočajo predvsem na prednosti produktov in priložnosti. »Posledica je zaveden posameznik. Ker lahko za pokojnino načeloma varčujemo samo enkrat, je posvet s finančnim svetovalcem koristen. Nujno je, da svetovalec opravi analizo stanja, izdela individualni finančni načrt in stranki predstavi tako dobre kot slabe plati in stroške različnih varčevanj,« pravi Štamulak.

Objavljeno v časniku Finance