Zavarovanje družine – primerno nezgodno zavarovanje invalidnosti je ključno

Vprašanje: Smo štiričlanska družina. Stara sem 38 let, mož 40, otroka pa štiri in šest let. Z možem sva redno zaposlena, najini skupni dohodki so okoli tri tisoč evrov na mesec. Živimo v večjem stanovanju, ki sem ga podedovala od staršev, tako da nimamo nobenih posojil.

Oba imava urejena tudi zavarovanja, in sicer riziko življenjsko zavarovanje z zavarovalno vsoto po 50 tisoč evrov in s priključenim nezgodnim zavarovanjem za invalidnost v vrednosti 100 tisoč evrov ter za nezgodno smrt 50 tisoč evrov.

Sama mesečno za to plačujem okoli 30 evrov, mož pa 37. Ali so takšna zavarovanja za naju primerna in cenovno dovolj ugodna ali bi lahko še kaj izboljšala? Posebej sta vsako leto nezgodno zavarovana tudi otroka, življenjskih zavarovanj pa nimata.

Mesečno nama sicer ostane še približno 400 evrov, ki jih varčujeva v banki. Nabralo se je že 13 tisočakov. Razmišljava tudi o drugih oblikah varčevanja, vendar se na to ne spoznava dovolj. Tveganja se ne bojiva, prav tako denarja predvidoma nekaj let ne bova potrebovala. Kaj nama predlagate?

Odgovor: Primerjajte cene zavarovanj! V grobem ocenjujem, da imata razmeroma trdne temelje, vaša skrb za lastno in za družinsko eksistenco pa je odgovorna. Riziko življenjska zavarovanja so namreč izredno primerna, prav tako tudi cenovno sprejemljiva za visoka zavarovalna kritja v primeru smrti, nezgodno zavarovanje za delno ali popolno invalidnost pa je pravzaprav nujno za vsakega posameznika. Obe obliki zavarovanj potrebujeta in jih tudi imata.

Že pred več kot letom dni je bil v reviji Moje finance objavljen zgleden članek, da zavarovalnice ne tržijo rade riziko življenjskih zavarovanj, saj so zaslužki z drugimi življenjskimi zavarovanji praviloma večji, objavljena pa je bila tudi cenovna primerjava. Cenovne razlike so bile tudi 50-odstotne. Vaših zavarovalnih polic si tako ne bi drznil natančno ocenjevati na pamet, saj ne vem, pri kateri zavarovalnici so sklenjene, tako tudi nimam natančnega vpogleda v splošne pogoje zavarovalnih pogodb. Vseeno pa je iz podatkov, ki ste jih posredovali, mogoče vsaj v grobem oceniti primernost oblike in višine zavarovalnih kritij.

A najprej si poglejmo dodatno zavarovanje za nezgodno smrt. V vajinem primeru je zavarovalna vsota za nezgodno smrt enaka, kot je osnovna zavarovalna vsota za naravno smrt. S tem načelno ni nič narobe, vseeno pa je na zavarovalni pogodbi dobro pogledati, kolikšen strošek pomeni ta priključitev. Nemalokrat je ta odveč oziroma bi bilo ta denar bolj smiselno nameniti višjemu kritju oziroma plačilu višje premije za nezgodno zavarovanje invalidnosti. Naj karikiram – v primeru vaše ali moževe smrti je povsem vseeno, kako umrete.

Če sta z možem popolnoma zdrava, vam nekatere zavarovalnice pri riziko življenjskih zavarovanjih ponujajo tudi tako imenovani premijski bonus, nagrado za zdravo življenje. Ta močno vpliva predvsem na precej cenejšo premijo zavarovanja.

Z zavarovalnimi kritji za primer smrti se ne bi preveč ukvarjal, saj so primerna, če se zgodi najhujše (smrt obeh), pa je tudi stanovanje premoženje, ki bi lahko otroka dodatno finančno preskrbelo. Kritje pri nezgodnem zavarovanju za invalidnost bi povišal na vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih prihodkov, čeprav ni odveč pripomniti, da imata že zdaj razmeroma ustrezna kritja.

Naj se sliši še tako izpeto, mladoletni otroci življenjskega zavarovanja ne potrebujejo. Otroci potrebujejo kakovostno nezgodno zavarovanje, predvsem ali raje izključno za primer delne ali popolne invalidnosti. Primerne so maksimalne zavarovalne vsote. Zavarovanja drugih nevarnosti (dnevna, bolnišnična nadomestila …) pa so zaradi majhnih zneskov in strogih pogojev za izplačilo skoraj brez pomena.

Pri nezgodnem zavarovanju za otroke in tudi pri vašem ter pri moževem se je smiselno odločiti za progresivno izplačevanje zavarovalne vsote za invalidnost. To pomeni, da se zavarovalna vsota podvoji, potroji …, če je odstotek invalidnosti večji.

Solidna rezerva

Mesečno privarčujeta več kot 13 odstotkov prihodkov, kar je primerno. Privarčevanih 13 tisoč evrov vama zadostuje za več kot štiri mesece v primeru izgube ali zamenjave zaposlitve obeh. Priporočam, da je ta znesek namenjen samo temu tveganju in popolnoma ločen od drugih finančnih ciljev, predvsem pa, da je v čim bolj varni in likvidni finančni obliki, kot je bančni depozit (ali več depozitov z različno ročnostjo). Pravite, da denarja nekaj let predvidoma ne boste potrebovali. Domnevam, da imate poleg varčevanja za dodatno pokojnino še druge finančne cilje (šolanje otrok, nakup nepremičnine, nakup novih avtomobilov …). Če je katerikoli od teh ciljev oddaljen manj kot pet let, vama drugih naložbenih oblik, razen bančnih depozitov, ne priporočam. V vsakem primeru pa vama priporočam približen izračun pokojninske vrzeli in izdelavo pokojninskega varčevalno/investicijskega načrta.

Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance