Kam naj vložim 100 tisoč evrov?

Vprašanje: Imam družino z dvema otrokoma, živimo v hiši, dolgov nimamo, vsa zavarovanja imamo dobro urejena. Sem direktor v podjetju s 15 zaposlenimi. V zadnjih letih smo privarčevali sto tisoč evrov, vsak mesec pa lahko na stran damo približno dva tisoč evrov. Denarja v upravljanje ne želim dati, prav tako ne bom kupoval vzajemnih skladov. Vseeno pa bi ga rad vložil na borzo, in sicer prek kotirajočih indeksnih skladov (ETF). Zanima me, kako lahko s čim nižjimi stroški kupujem ETF? Katere bi mi svetovali v teh časih? Kako naj sploh razporedim denar?

Odgovor: Najprej čestitke za uspešnost podjetja oziroma posledično stabilizacijo družinskih prihodkov. Ker lahko privarčujete približno dva tisoč evrov na mesec, vam bo v dobrih štirih letih uspelo privarčevati še dodatnih 100 tisoč evrov. A vsako predvidevanje prihodnosti je negotovo, zato poglejmo vaš trenutni položaj.

Pravite, da imate zavarovanja za celotno družino dobro urejena, kar je vsekakor temelj za nadaljevanje primernega finančnega načrtovanja.

Najprej denarna rezerva

Sicer niste napisali, v katerih finančnih instrumentih (bančne vloge na vpogled, bančni depoziti …) imate že privarčevanih 100 tisoč evrov, vsekakor pa to vsoto za zdaj lahko upoštevate kot denarno rezervo (tako imenovani varnostni sklad) v primeru izpada oziroma zmanjšanja družinskih prihodkov. Koliko denarja bi morali imeti namenjenega varnostnemu skladu, vam težko natančno predlagam, saj vaših navad in življenjskega sloga ne poznam. Vsekakor pa bi na vašem mestu samo v denarno rezervo namenil od tretjine do polovice že privarčevanih sredstev – torej med 30 tisoč in 50 tisoč evri.

Sami si preračunajte, za koliko mesecev ali let bi ta znesek zadostoval za življenjsko pomembne stroške (nakupa nove obleke ali popravila televizorja na primer ne moremo označiti za življenjsko pomembne stroške) v primeru scenarija, da bi družinski prihodki popolnoma usahnili. Za ta denar je smiselno skleniti več kratkoročnih depozitov z različno ročnostjo – mesec, tri mesece, šest mesecev … Sčasoma, recimo ob finančni osamosvojitvi otrok, boste znesek v varnostnem skladu ustrezno zmanjševali oziroma prilagajali svojim in ženinim potrebam, razliko pa preusmerjali za namen pokojninskega varčevanja.

Za kaj sploh varčujete?

Kot podjetnik se verjetno dobro zavedate, kako pomembno je upravljanje tveganj. Prepoznavati in ovrednotiti tveganja, ki ste jim izpostavljeni, je tudi ključ do uspešnega finančnega načrtovanja na področju osebnih financ. Če posameznik ne ve dovolj natančno, za katere finančne cilje varčuje, ali pa se z denarjem podaja na borzo, čeprav ciljev sploh nima dovolj natančno ovrednotenih in časovno začrtanih, je to po mojem mnenju izjemno tvegano. Tako se za vlaganje na borzne trge ni smiselno odločati, če nimate najprej jasno začrtanih, časovno zarisanih in čim bolj natančno ovrednotenih osebnih oziroma družinskih finančnih ciljev. Šele nato sledi izbira finančnih produktov in storitev, čim bolj primernih vašim ciljem.

Verjetno imate razloge, morda celo slabe izkušnje, da sredstev ne zaupate v individualno upravljanje premoženja in da ne želite kupovati vzajemnih skladov. Če boste samostojno vlagali na borzo, bodite pripravljeni, da boste del časa morali nameniti ustrezni analizi, izbiri in prilagajanju naložb, seveda pa tudi stroškom, nakupnim in prodajnim, ter davkom, ki bi jih morda lahko precej znižali z vlaganjem zgolj v vzajemne sklade ne glede na prehode med njimi. To vsekakor ne pomeni, da vam nakup delnic skladov ETF, ki kotirajo na borzi, odsvetujem, a močno priporočam, da ostanete odprti za vse oblike vlaganja oziroma plemenitenja osebnega premoženja.

Prednosti in slabosti kotirajočih skladov ETF

ETF je pravzaprav delnica; je na indeks vezani portfelj, ki mora čim bolj natančno slediti posameznemu indeksu. Tako je pri ETF zaslediti pogosto usklajevanje portfeljev, kar pomeni veliko trgovanja samo z namenom uskladitve portfeljev. Ker se tovrstno usklajevanje portfeljev indeksu izvaja ne glede na ceno, so skupni stroški (TER – Total Expense Ratio) lahko precej visoki. Enako kot pri vzajemnih skladih je treba tudi pri ETF spoznati njihove različne vrste, določiti pravilna merila za izbor in se nato na podlagi teh meril odločiti o izboru nekega ETF. To pomeni, da je treba že pred vložkom dobro poznati trg in se odločiti, kateri ETF izbrati in kateremu indeksu slediti.

Ob tem je likvidnost trga zelo pomembna, saj vam samo ta zagotavlja, da boste delnico ETF lahko v določenem trenutku tudi prodali. Nižja upravljavska provizija je prav gotovo prednost pri vlaganju prek ETF, saj ni potrebe po poglobljenih analizah in drugih stroških, ki bremenijo recimo vzajemne sklade. A pri ETF mora vlagatelj sam prepoznati bolj oziroma manj perspektivne indekse in se jim seveda tudi sam prilagajati. Takšen način izbire naložb pa seveda zahteva kar nekaj truda in časa.

Strategija kupi in drži je lahko precej zavajajoča ne glede na vrsto finančnih produktov. Strategija ovrednoti, kupi poceni, drži, spet ovrednoti, prilagodi, mogoče drži je namreč tista, ki bi jo moral vsak vlagatelj podrobneje spoznati, hkrati pa se zavedati, da so mu lahko izkušeni upravljavci in analitiki pri tem v precejšnjo pomoč; pa naj bo to posredno ali neposredno.

Torej čim bolj natančno začrtajte in ovrednotite svoje finančne cilje. Pridobite si čim več izkušenj in pazite na denar, ki ste ga že in ki ga še boste privarčevali. Vse, kar zadeva ETF, pa si lahko preberete na spletni povezavi ( http://finance.yahoo.com/etf ).

Stresni časi

Ne pozabite tudi, da smo v obdobju, kjer je na trgu toliko negativnih informacij, da bodo delniški tečaji izredno nihajni. Ob tem so gospodarstva vse bolj povezana, še zlasti pa mednarodni finančni trgi. Vsakršno brezglavo in samostojno vlaganje močno odsvetujem, saj sreča pri naložbenih odločitvah nikoli ne bi smela igrati glavne vloge. Kakršnekoli igre na srečo na kapitalskih trgih pa se sploh v teh časih lahko približajo igranju ruske rulete.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance