Kako naj poplačam nekdanjega moža – z najemom posojila ali s prodajo vzajemnih skladov?

Štiridesetletnica se je znašla pred dilemo. Ali svojega nekdanjega moža, s katerim sta bila polovična lastnika stanovanja, poplačati z najemom posojila ali pa prodati vzajemne sklade, s katerimi v desetih letih ni še nič zaslužila?

Vprašanje:

Stara sem 40 let. Po ločitvi sem ostala sama s petletnim sinom v 70 kvadratnih metrov velikem stanovanju. Z nekdanjim možem sva lastnika vsak polovice omenjenega stanovanja, moža pa moram zdaj izplačati. Stanovanje je vredno približno 150 tisoč evrov, kar pomeni, da bi za poplačilo potrebovala okoli 75 tisočakov. Moja plača je 2.100 evrov neto na mesec, tako da bi si dolgoročno posojilo lahko privoščila, a imam dilemo.
Še preden sem spoznala moža, sem del denarja, ki sem ga pred 10 leti podedovala, vložila v vzajemne sklade. Vse naložbe so zdaj vredne 58 tisoč evrov. Imam tri različne globalne sklade pri treh različnih družbah za upravljanje. Zanima me, ali naj te sklade, s katerimi, roko na srce, res nisem še nič zaslužila, prodam in poplačam moža ali naj raje najamem posojilo in sklade obdržim?

Uredite pravne zadeve z možem

Če je bila razveza sporazumna in sta z nekdanjim možem dosegla vsaj minimalno stopnjo soglasja o vsem, zlasti preživnini za otroka, ste lahko pomirjeni. V nasprotnem primeru pa lahko iz prakse dela osebnega finančnega svetovanja brez zadržkov napišem, da se čedalje več staršev, ki ne živijo skupaj z otrokom – to velja za oba starša -, po vsej sili in za vsako ceno želi podlo izogniti plačevanju celo preživnine za otroka.

Ne razumite narobe, ampak izjava, da “morate” izplačati stanovanje, je lahko nevarna, če omenjene stvari niso urejene vsaj približno sporazumno. Imate zelo solidne dohodke in lep kupček premoženja v vzajemnih skladih, zato najprej razmišljam v “varovalni smeri”. Če je zadeva z nekdanjim možem še kakorkoli konfliktna, vam najprej svetujem, da poiščete pravno pomoč, saj vas lahko kakršnekoli nadaljnje poteze precej drago stanejo.

Pravite, da z vzajemnimi skladi niste nič zaslužili. To vsekakor drži, in to ne glede na trenutno tržno vrednost naložb, saj niste ničesar prodajali. Res pa je, da z naložbami tudi niste ničesar izgubili. Če posameznik razmišlja samo o donosnosti, lahko na primer hitro pozabi, da so vzajemni skladi lahko tudi uporabno orodje, morebiten vzvod za zniževanje stroškov oziroma posojilnih obveznosti.

Naslednji pomemben del vašega premoženja je polovica stanovanja, vredna približno 75 tisoč evrov. Seštejte vrednosti skladov in vrednost polovice stanovanja in pomislite, da se je vaša pogajalska moč za pridobivanje ugodnejšega bančnega posojila močno povečala.

Najprej denarna rezerva

Lahko bi vam predlagal, da prodajte vse naložbe v skladih, za razliko do 75 tisoč evrov pa najemite najnižje možno posojilo. Drži, da bi obveznost do banke tako precej zmanjšali, žal pa bi se pojavila druga težava – preveč bi bili izpostavljeni likvidnostnim tveganjem, saj ne bi imeli denarne rezerve v primeru izgube osebnih prihodkov – zamenjava službe, odpoved delovnega mesta, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nepredvideni zdravstveni stroški … Za ločeno mater mladoletnega otroka, finančno odvisnega od vas, je varnostni sklad nujen.

Predlagam, da pozabite na prodajo celotnega dela premoženja, ki ga imate v skladih. Če bi prodali samo polovico, bi imeli ob morebitni začasni izgubi dohodkov tako privarčevanih dovolj likvidnih sredstev. Če teh sredstev nikoli ne boste potrebovali, bodo lahko soliden varčevalni znesek za dodatno pokojnino. A tudi to je samo začasna rešitev. Denarna rezerva naj namreč ne bi bila izpostavljena visokim tveganjem delniških trgov in stroškom, ampak bi morala biti naložena v najvarnejših in stroškovno najmanj obremenjujočih finančnih produktih – bančne vloge na vpogled, depoziti, tudi šestmesečne zakladne menice ali denarni skladi.
Zato vam takoj, ko uredite vse potrebno v zvezi s financiranjem druge polovice stanovanja, priporočam, da začnete intenzivno varčevati samo za namen varnostnega sklada. Glede na vaše trenutne dohodke vam priporočam denarno rezervo v vrednosti vsaj 15 tisoč evrov. Morda boste varčevali nekaj let, da dosežete tako velik varčevalni znesek, a s tem ni nič narobe.

Najem posojila

Sam bi se odločil za prodajo polovice skladov, za razliko do 75 tisoč evrov (46 tisoč evrov) pa bi najel stanovanjsko posojilo z zastavo nepremičnine, s fiksno obrestno mero in z odplačilno dobo 10 let. Skupni stroški posojila bi se vam zaradi krajše odplačilne dobe precej znižali, tveganja visokih nihajnosti obrestnih mer (in posledično višine mesečnih anuitet) bi omejili, res pa je, da v tem primeru računajte na mesečno anuiteto okoli 500 evrov.

Zavarujte se

Ne pozabite pa še na nekaj. Kaj, če bi umrli? Kaj, če bi se tako močno nezgodno poškodovali, da dela nikakor več ne bi mogli opravljati? To sta pomembni vprašanji, odgovore pa poznate samo vi sami. Karkoli bi se že lahko zgodilo, pa prej ne bi pomislili na finančne posledice, bi vas lahko drago stalo, prav tako vašega sina. Tako vam brez zadržkov priporočam sklenitev izključno rizičnega življenjskega zavarovanja za primer smrti in sklenitev nezgodnega zavarovanja samo za primer trajne invalidnosti.
S poceni zavarovalnimi produkti lahko močno omilite dve pomembni tveganji oziroma finančne posledice, ki bi se pojavile ob njih. Umestno je tudi vprašanje, kakšne finančne posledice bi sami utrpeli, če bi se vaš sin – sploh še dokler je finančno popolnoma odvisen od staršev – močno nezgodno poškodoval. Tudi o tem tveganju je smiselno razmisliti in ga omiliti, saj je cenovno dostopno in izredno lahko rešljivo s sklenitvijo samostojnega nezgodnega zavarovanja za primer trajne invalidnosti za otroka.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance