Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati?

Zaščitite plačo, a pazite na pasti!

Kaj storiti, če zaradi bolezni ali nesreče nismo več zmožni delati in nam usahne edini vir dohodka – plača? Kako dohodek ustrezno zaščititi?

Preverili smo ponudbo zavarovanj in ugotovili, da je precej klavrna, v pogojih pa je skritih tudi veliko pasti.

Na uredništvo revije Moje finance se je obrnila bralka, ki jo zanima, kako naj zaščiti edini vir preživetja – plačo, če bi zaradi bolezni ali nezgode postala popolnoma ali delno nezmožna za opravljanje svojega dela. Zlasti jo zanima, ali je zavarovalnino možno dobiti izplačano v obliki mesečne rente.

Spomnimo se; stroški prilagoditve novemu življenju zaradi invalidnosti lahko sežejo krepko čez 100 tisoč evrov, kar nam je že lani zaupal 28-letni tetraplegik Luka, ki si je zaradi zdrsa polomil peto vratno vretence. Svojega dela – bil je računovodja – ne more več opravljati, saj je 100-odstotni invalid. Po treh letih od nesreče je dobil 40 tisoč evrov zavarovalnine iz nezgodnega zavarovanja, za katero je mesečno plačeval 15 evrov.

Danes na račun dobi 670 evrov, slaba polovica je invalidska pokojnina, preostalo sta invalidnina ter dodatek za pomoč in postrežbo. Na mesec odšteje približno 320 evrov za stroške fizioterapevta in pripomočke za nego. Kolikšen dohodek je imel pred nezgodo, ne želi razkriti, pravi pa, da je bil nadpovprečen, torej čez tisoč evrov. Za stroške prilagoditve in dohodek, ki ga je imel pred nezgodo, bi čez palec potreboval najmanj 200 tisoč evrov kritja za primer 100-odstotne invalidnosti.

Podobno tragična je tudi zgodba prijatelja finančnega svetovalca Borisa Škaperja iz i-svetovanja . Pri 35-letih ga je zadela težka možganska kap, zaradi česar zdaj potrebuje stalno nego. Ker družina zanj ne zmore skrbeti 24 ur na dan, so ga dali v poseben dom za ljudi, ki potrebujejo posebno nego. Samo stroški fizioterapevta so v letu dni nanesli več kot 12 tisočakov, se spominja Škaper. “Če vam nekdo ponudi 20 ali 40 tisoč evrov zavarovalne vsote, se morate vprašati, za koliko let bo to zadostovalo. Za mladega človeka bi se kritja morala gibati med 200 in 500 tisoč evri,” opozarja.

Ločeno za nezgodo in bolezen

Navedli smo tragična primera dveh mladih fantov, ki imata pred sabo pravzaprav še vse življenje. S tem želimo ponazoriti, da lahko nezgoda ali bolezen udari kadarkoli, kjerkoli in kogarkoli. Zato vsak potrebuje dobro zavarovanje za invalidnost, ki je lahko posledica nezgode ali bolezni. Gre torej za dva ločena produkta – nezgodno zavarovanje in zavarovanje za primer bolezni. Ko smo prečesali pogoje nezgodnih zavarovanj, smo ugotovili, da ne bi bili upravičeni do zavarovalnine, če bi postali invalid zaradi možganske ali srčne kapi, medvretenčne kile (diskus hernije) in drugih bolezni.

Stroški prilagoditve novemu življenju zaradi invalidnosti lahko sežejo krepko čez 100 tisoč evrov.

“Res je, da večino stroškov zdravljenja v bolnišnicah krije obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa vendar se ta košarica storitev čedalje bolj krči in vse več storitve je treba plačevati iz lastnega žepa,” opozarja Škaper. Omenjeni zavarovanji sicer krijeta izgubo dohodka v vrednosti od 80 do 90 odstotkov, če gre za poklicno bolezen ali poškodbo na delu pa 100 odstotkov. Ob morebitni invalidnosti je do polne ali delne invalidske pokojnine upravičen vsak, ki je plačeval prispevke, a bo s tem verjetno težko ohranil standard, ki ga je imel pred nastankom invalidnosti. Povprečna polna mesečna invalidska pokojnina je le okoli 400 evrov.

Nezgodno zavarovanje

Ko se odločamo o katerikoli obliki zavarovanja, se je treba najprej vprašati, ali zavarovanje potrebujemo. O nezgodnem zavarovanju za primer trajne invalidnosti ni dvoma, tega potrebuje vsak, tudi otrok. Vendar mora biti kakovostno. To pri zaposlenih pomeni, da mora biti kritje vsaj petkratnik letne plače, torej od 60 tisoč evrov. In koliko to stane? Oseba, ki opravlja manj tvegano delo, recimo delo v pisarni, bo za 60 tisoč evrov kritja za primer nezgodne invalidnosti odštela dobrih devet evrov, v primeru 100-odstotne invalidnosti pa bi prejela 90 tisoč evrov odškodnine zaradi progresivnega obračunavanja odškodnine, ki prinaša izplačilo dvojne odškodnine za vsak odstotek, višji od 50-odstotkov invalidnosti, pojasnjuje Škaper.

Foto: Redakcija Financ

Zavarovanje sicer ne vključuje kritja za smrt in drugih dodatkov. Več je priključenih dodatnih zavarovanj, višja je premija, kritje za primer invalidnosti pa je potem navadno prenizko, saj največkrat znaša od 20 do največ 50 tisoč evrov, opozarja. Le redke zavarovalnice ponujajo individualno nezgodno zavarovanje samo za primer nastanka trajne nezgodne invalidnosti. Največkrat temu priključijo še kritje za nezgodno smrt ter dnevna in bolnišnična nadomestila, ki veljajo za dražji del zavarovanja. Mimogrede, kar 31 odstotkov vseh nezgod ima za posledico trajno invalidnost oziroma omejeno gibljivost telesa, kaže statistika Zavarovalnice Triglav. Najpogosteje se poškodujemo v prostem času, zato je nujno, da sklenemo nezgodno zavarovanje, ki velja 24 ur ne glede na to, kje smo.

Zavarovanja za primer bolezni

V skoraj 90 odstotkih je invalidnost posledica bolezni, kažejo podatki (Zpiz). Torej je jasno, da so nujna tudi dobra zavarovanja za bolezni. Žal je ponudba pri nas precej klavrna, pogoje zavarovanja pa nekateri celo skrivajo, češ da jih dobi stranka ob podpisu pogodbe. Najprej povejmo, da takšna zavarovanja najbolj potrebujejo tisti, ki imajo v družini različne kritične bolezni. Večje zavarovalne vsote za bolezni recimo priporočajo tudi podjetnikom in vodilnim, ki so vsakodnevno pod stresom, dodajajo v Generaliju .

Kritje zavarovanju za trajno invalidnost mora biti vsaj petkratnik letne plače.

Zavarovanje za primer bolezni je možno pri večini skleniti le v paketu z eno od oblik življenjskih zavarovanj. Kaj pa tisti, ki življenjskega zavarovanja za primer smrti ne potrebujejo? “Prav to je največja težava,” poudarja Škaper, ki meni, da bi se zavarovanja za hujše bolezni morala razvijati v smeri nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj. Za zdaj samostojno zavarovanje za hujše bolezni ponujata le Merkur zavarovalnica in Adriatic Slovenica. Druge razlogov, zakaj tega nimajo, ne komentirajo, o tem, da bi ga kmalu ponudile samostojno, pa tudi ne razmišljajo; le v eni se poigravajo s to idejo.

Kaj sploh vključuje

“Vse skupaj je še preveč zavito v celofan,” je Škaperju povedala njegova stranka, sicer zdravnica, ki se je odločila, da sklene zavarovanje za primer bolezni, a si je po proučitvi splošnih pogojev premislila. Odločati se je treba o vsebini. Marsikdo bo že ob pogledu na droben večstranski tisk s kopico členov izgubil voljo do prebiranja, težave pa bo verjetno imel tudi z razumevanjem vseh medicinskih terminov in bolezenskih stanj, ki so tam navedena. Takšna zavarovanja namreč krijejo od sedem do 20 različnih bolezni, odvisno od zavarovalnice, pri Adriatic Slovenici pa še več kot dva tisoč operacij. Večina krije eno od oblik hujših bolezni, kot so srčna in možganska kap, rak, presaditev organov, operacije na srcu, paralizo in slepoto.

Sliši se pošteno, pa vendar je pri tem cel kup pogojev, kdaj zavarovanje ne velja. Paraliza mora recimo biti popolna in ireverzibilna v najmanj dveh udih; pri srčni kapi je izključena ena izmed bolj pogostih bolezni, to je angina pektoris; presaditev organov vključuje presaditev srca, jeter, pljuč, ledvic, ne vključuje pa recimo največjega organa, to je koža, in drugih organov ter tkiv; možganska kap mora pustiti trajno poškodbo ali deficit, da zavarovalnica izplača zavarovalnino, in podobno. Če vas prizadene bolezen, je torej kar precejšnja verjetnost, da vas ob vsej tragiki čaka še kakšno zavarovalniško presenečenje.

Opazili smo tudi, da zavarovalnice izplačajo zavarovalnino za eno oziroma prvo bolezen, ki nastane v zavarovalnem obdobju. Ker se takšna zavarovanja večinoma ponujajo v sklopu življenjskih zavarovanj, ki se sklepajo za najmanj deset let, bo krita le ena bolezen v tem obdobju zavarovanja. Ko zavarovanec zboli, pa se pri večini produktov takoj konča tudi zavarovanje in takšen človek tako rekoč nima več možnosti skleniti novega zavarovanja za primer smrti in/ali hujše bolezni, dodaja Škaper.

Bodite pozorni na cel kup pogojev, kdaj zavarovanje za primer bolezni ne velja.

Izplačana zavarovalnina zaradi bolezni pa navadno tudi zniža kritje za smrt. V nasprotju z drugimi pa v Adriatic Slovenici poudarjajo, da se ob pojavu bolezni njihovo zavarovanje ne prekine in da so zavarovalne vsote letne – torej vsako leto izplačajo zavarovalnino za različne bolezni, medtem ko je ni možno uveljavljati za dve isti bolezni.

No, presenečenj pa še ni konec. Za vsako bolezen je predviden določen odstotek izplačila. Če ste sklenili zavarovanje za bolezen za recimo 25 tisočakov, boste ob infarktu dobili recimo 50-odstotkov od tega. Kolikšni so ti odstotki, bi moralo biti zapisano v splošnih pogojih, ki jih od večine sploh nismo dobili, pri teh, ki so nam jih poslali, pa teh odstotkov nismo zasledili.

Foto: Redakcija Financ

V Zavarovalnici Maribor opozarjajo še, da zavarovanje ne začne veljati z dnevom, ko pogodbo podpišemo, ampak šele čez tri mesece. Tako imenovanih karenc oziroma čakalnih dob pa je še več. Pri nekaterih zavarovanje ne velja, če umrete po treh mesecih oziroma zbolite po šestih mesecih od sklenitve zavarovanja, pa tudi če umrete v mesecu dni od postavitve diagnoze ali v 48 urah po operaciji.

Zavarovalna vsota

Poleg vseh zgoraj naštetih pomanjkljivosti in pogojev so težava tudi najvišje možne zavarovalne vsote. Te so velikokrat premajhne. Gibljejo se med 20 in 60 tisoč evri, pri Wiener Städtische do 100 tisoč evrov.

“Za zdaj omenjeni produkti zame niso zanimivi, ker so vezani na življenjska zavarovanja, so predragi, imajo pa tudi majhne zavarovalne vsote, zato bom z nakupom še počakal,” se je odločil Škaper. To sicer dokazuje tudi konkretni izračun, ki smo ga prejeli od Merkur zavarovalnice.

Recimo: 35-letni moški bi ob hudi bolezni (zavarovanje, ki je priključeno življenjskemu zavarovanju Super 18) dobil izplačano kritje 3.015 evrov – ob upoštevanju zavarovalne dobe 10 let in mesečne premije 30 evrov. Če bi pri isti zavarovalnici sklenil samostojno zavarovanje za primer bolezni Zdravje Plus, bi bil ob mesečni premiji 23 evrov upravičen do 35 tisoč evrov zavarovalnine. Sicer bi bil pri Zdravju Plus zaščiten za 10 različnih bolezni, pri Super 18 pa za 18 in dodatno še za smrt (več v tabeli).

Zavarovalniški produkti različnih zavarovalnic niso povsem primerljivi, saj je število bolezni, ki jih krijejo, pri večini različno.

Razlike med zavarovalnicami, ki ponujajo zavarovanje za bolezni zgolj v sklopu življenjskih zavarovanj, so tudi sicer precejšnje, kar kaže tabela. Produkti niso primerljivi, saj je število bolezni, ki jih krijejo, različno. Poleg tega je zavarovanje za starejše praviloma dražje, saj je tveganje za bolezni večje. Razlike so tudi po spolu, kar pa bodo zavarovalnice do konca leta 2012 morale odpraviti.

Do zdaj je bilo sicer največ zavarovalnin izplačanih za rakava obolenja, sledijo srčne kapi. Višine odškodnin zavarovalnice ne razkrivajo, z izjemo Tilie , kjer je ta znašala v povprečju pet tisoč evrov, in Zavarovalnice Triglav, v kateri so v zadnjih dveh letih obravnavali 35 primerov obolenj in v povprečju izplačali devet tisoč evrov zavarovalnine.

Namesto enkratnega izplačila renta – se splača?

Našo bralko še zanima, ali je možno dobiti izplačano zavarovalnino v obliki rente. Nekatere zavarovalnice to možnost ponujajo tako pri nezgodnem zavarovanju kot tudi pri zavarovanju za bolezni, vendar se praviloma zavarovanci odločajo za enkratna izplačila. V Wiener Städtische in Merkur zavarovalnici pravijo, da mora zavarovanec v okviru nezgodnega ali življenjskega zavarovanja izbrati dodatno kritje za nezgodno rento. Odloči se lahko za 100, 200, 300 ali 500 evrov mesečne rente, pravijo v Merkurju.

In koliko to stane? Za rento 500 evrov na mesec bi morali odšteti 58 (če gre za manj rizične zavarovance) oziroma 92 evrov (bolj rizične) na leto; za 100 evrov pa 12 oziroma 19 evrov. Glede na to, da gre za razmeroma drag dodatek, je bolj smiselno vzeti enkratno izplačilo, poleg tega pa bi ob morebitni invalidnosti večjo vsoto denarja potrebovali takoj. Za nezgodno rento je treba izpolnjevati še nekaj pogojev, recimo biti najmanj 55-odstotni invalid, pri Wiener Städtische pa 35-odstotni. Izplačuje se največ 25 let, pravijo v Merkurju, kjer še omenjajo, da je nezgodna renta v prvih desetih letih prejemanja dedna.

Najpogostejši razlogi za invalidnost

Na leto je v Sloveniji okoli šest tisoč novih delovnih invalidov, od tega je skoraj petina takšnih, ki sodijo v prvo kategorijo, torej niso zmožni opravljati svojega dela. In kaj je razlog za invalidnost? V kar 29 odstotkih so to bolezni mišično-skeletnega sistema, med katerimi so pogostejše bolezni hrbta, diskus hernije in degenerativne spremembe velikih sklepov, naštevajo na Zpizu .

Sledijo bolezni duševnih in vedenjskih motenj (razpoloženjska afektivna motenja, depresija, shizofrenije), nato bolezni obtočil (kronične ishemije srca, angina pektoris, stanje po možganskem infarktu), neoplazme (bolezni debelega črevesa, danke, želodca) in različne poškodbe. Lani je bilo v Zpizovi evidenci približno 43.500 delovnih invalidov, od tega 60 odstotkov moških. Skoraj polovica (41 odstotkov) jih prejema invalidsko pokojnino, ki v povprečju znaša okoli 400 evrov.

 

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance