Zavarovanje za hude/kritične bolezni – kritičen pogled na poplavo ponudb

Slovenijo so letos začele preplavljati ponudbe za zavarovanje pred hudimi boleznimi. Tovrstna zavarovanja so v Sloveniji še v povojih, zato svetujemo pazljivost, ob sklenitvah pa je najbolje, če je takšno zavarovanje samostojno in ni povezano s kakšnim drugim zavarovanjem.

Vsekakor je treba priznati, da današnje stresno življenje povišuje tveganja različnih hudih obolenj. Teh je vedno več, zdravljenje je dolgotrajno in drago, obenem pa povzroči izgubo prihodkov. Zato je pametno razmisliti o zavarovanju pred hudimi boleznimi. Tako je zavarovanje prav gotovo smiselno za tisti sloj populacije, ki je stresu najbolj podvržena. Nekateri zatrjujejo, da gre pri teh zavarovanjih za zavarovanje bolezni menedžerjev. Vodilni delavci so namreč vsak dan podvrženi stresnim situacijam. Drug faktor, ki nagiba tehtnico na stran odločitve za tovrstna zavarovanja, je genetika. Tako nekateri priporočajo, da se zavarujejo predvsem ljudje, katerih sorodniki in predniki so zboleli za kritičnimi boleznimi.

Ne prestrašite se

Nekoliko bolj skeptičen je Boris Škaper, finančni svetovalec pri podjetju i-svetovanje. Najprej nam je predstavil predpostavko, da okoli 90 odstotkov slovenskih družin nima dovolj sredstev za zdravljenje hudih bolezni, ne da bi se za takšno zdravljenje zadolžile. Pustimo ob strani, ali je ta podatek resničen, in vprašanje, zakaj je teh bolezni vedno več . “Najbolj pomembno je vprašanje, ali res potrebuje mo zavarovalna kritja za primer hudih bolezni in ali so dovolj visoka,” pravi Škaper. Odgovarja, da bi zavarovalna kritja morala znašati vsaj okoli 300 do 500 tisoč evrov, vendar še zdaleč ne dosegajo te ravni. Škaper dodaja, da zavarovalni-ce včasih znajo izkoristiti podatke, ki govorijo, da Slovenci nimamo dovolj sredstev za normalno zdravljenje. V tem primeru ne gre za osebne finance, ampak za zagotavljanje osnovne socialne varnosti. Takšne razmere in strašljive podatke pa zavarovalnice rade predstavljajo v svojih prodajnih katalogih in jih zlorabljajo za večjo prodajo teh in tudi drugih, precej dražjih produktov, ki jih tržijo. Vsekakor Škaper teh zavarovanj vnaprej ne odsvetuje, pravi le, da je treba najprej dobro preučiti položaj in potrebe posameznika ter obi-čajno tudi družine. Nato naj se obrnejo na ponudbo več zavarovalnic in jo preučijo, to pa po njegovih besedah ni lahka naloga.

Zavarovanja naj bodo samostojna

Kot pravi Boris Škaper, je največja slabost tovrstnih produktov, ki se tržijo v Sloveniji, njihova navezanost na eno od oblik življenjskih zavarovanj za primer smrti in doživetja. To pomeni, da morajo zavarovanci, ki se želijo zavarovati pred hudo boleznijo, tudi življenjsko zavarovati. “Ti produkti, ki so večinoma hibridni in vključujejo tudi varčevalno komponento, pa so stroškovno najdražji,“ razlaga Škaper. Po naših podatkih dve slovenski zavarovalnici ponujata tovrstno zavarovanje samostojno, brez vezave na druge zavarovalne produkte. Škaper primerja Slovenijo in tujino, kjer so ti produkti na trgu že dolgo in so precej bolj razviti kot v Sloveniji. Njegove primerjave kažejo, da tujini sledimo zelo počasi. Tako je treba zavarovanje za primer hudih bolezni obravnavati kot nadstandardno zdravstveno zavarovanje. Namen tovrstnega zavarovanja mora biti višji standard zdravstvenih storitev, ki jih bo v Sloveniji treba še dopolnjevati. Po Škaperjevem mnenju se bodo te oblike zavarovanj v Sloveniji še hitreje razvijale, sploh če upoštevamo dejstvo, da se bodo socialne pravice z leti skoraj gotovo skrčile.

Pazite na drobni tisk

Prav tako Škaper poudarja, da je treba paziti na drobni tisk. Nekatere zavarovalnice postavljajo pogoje za izplačilo zavarovalnine pri določenih boleznih (če bolezen nastane zaradi virusa HIV, če določene bolezni nastanejo zaradi sevanj). Prav tako nekatere zavarovalnice pri določenih boleznih izplačajo zavarovalnino šele po treh ali celo šestih mesecih. Nekatere zava-rovalnice pa del zavarovalne vsote izplačajo ob nastanku bolezni, del, praviloma gre za polovi-co, pa takrat, ko poteče obdobje zavarovanja. Vsako tovrstno zavarovanje pri zavarovalnicah, ki jih ponujajo, ima sicer svoje specifike.

Načeloma pa se je mogoče zavarovati pred naslednjimi boleznimi: srčni infarkt, rakava obole-nja, odpoved ledvic, presaditev glavnih organov, paraliza, multipla skleroza, Alzheimerjeva bolezen (pred starostjo 60 let), Parkinsonova bolezen (pred starostjo 60 let), popolna in trajna odvisnost od tuje pomoči, zamenjava srčnih zaklopk, operacija zaradi bolezni aorte, operacija koronarne arterije.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v časniku Večer