Finančno načrtovanje študenta pred začetkom podjetniške poti

Študent prvega letnika želi privarčevati za avto, po koncu študija imeti nekaj denarja za svojo podjetniško pot in tudi za najem stanovanja. Privarčeval je nekaj denarja, pripravljen je tudi dodatno delati, zanima pa ga, kako naj plemeniti denar, da bi uresničil svoje sanje. Kaj mu svetujemo?

Opis portfelja

Sem študent prvega letnika. Imam Zoisovo štipendijo v mesečnem znesku 190 evrov in žepnino 130 evrov. Starša mi plačujeta bivanje, včasih tudi kupita oblačila in podobno, zato so moji stroški večinoma hrana, prevoz in različni izleti. Na bančnem računu imam 1.200 evrov, ta hip pa lahko vsak mesec privarčujem do 190 evrov, v najslabšem primeru 100 evrov. Čez nekaj let želim kupiti avtomobil v vrednosti približno 10 tisoč evrov, po študiju pa privarčevati vsaj osem tisoč evrov za ustanovitev podjetja. Prav tako si želim prihraniti čim več denarja za najem stanovanja. Imam kar nekaj možnosti, da bi z dodatnim delom povečal svoje prihodke.

Zanimajo me najboljše možnosti vlaganja denarja, ki ga imam, da bi po študiju (pet let) ali pa mogoče že prej zbral čim večjo vsoto denarja. Na delnice se kar dobro spoznam, vendar pa se zavedam, da ni smiselno vložiti celotnega premoženja vanje; če bi vložil polovico ali tretjino, pa je znesek občutno premajhen, da bi se z njim splačalo aktivno ukvarjati na borzi.

Naš odgovor:

Dovolj za avto

Za boljšo ponazoritev bom najprej pripravil nekaj preprostih izračunov, najprej za najslabši primer (sto evrov mesečnega rednega varčevanja) in za najboljši primer (190 evrov mesečnega rednega varčevanja). Upošteval bom tudi 1.200 evrov, ki jih imate na bančnem računu, in predvideval dveletno, triletno in petletno časovno obdobje, ob tem pa upošteval dvoodstotno letno obrestno mero.

Če bi torej varčevali po 100 evrov na mesec (in v vezano depozitno vlogo dali tudi privarčevanih 1.200 evrov), bi v dveh letih tako privarčevali 3.695 evrov, v treh letih 4.979 evrov, v petih letih pa 7.627 evrov. Če bi varčevali po 190 evrov na mesec (in v vezano depozitno vlogo dali tudi privarčevanih 1.200 evrov), bi v dveh letih privarčevali 5.896 evrov, v treh letih 8.315 evrov, v petih letih pa 13.298 evrov.

Če torej uskladiva vaše zmožnosti z zgornjimi izračuni, bi to pomenilo, da si boste čez tri leta na primer kupil avtomobil v vrednosti 8.315 evrov, ne da bi se izpostavljali tveganjem. Bo že držalo, vrednost finančnega cilja (torej avtomobila) je treba uskladiti, torej znižati njegovo vrednost, in mesečno varčevati maksimalni znesek, ki si ga lahko ta hip privoščite (190 evrov). V nasprotnem primeru je seveda vrednost vašega finančnega cilja treba krepko znižati.

Potrebujete dodatnih 250 evrov

Vprašanje, na katero si je treba še odgovoriti, pa je: koliko bi morali dodatno mesečno varčevati, da bi v prihodnjih petih letih dosegli še preostala finančna cilja. Če bi poleg enkratnega pologa 1.200 evrov mesečnemu varčevanju 190 evrov dodali še 250 evrov (torej skupaj 440 evrov na mesec), bi po treh letih (upoštevajoč dvoodstotno letno obrestno mero) privarčevali 17.580 evrov. Recimo, da bi si iz tega denarja takrat privoščili avto v vrednosti 10 tisoč evrov, preostanek, 7.580 evrov, pa bi pustili v vezani depozitni vlogi in še dodatni dve leti dodajali vsak mesec samo po 250 evrov (takrat morda ne boste več prejemali štipendije, ker boste že podjetnik).

Rezultat? Tako bi po treh letih lahko kupili avto v vrednosti 10 tisoč evrov, po petih letih pa bi imeli privarčevanih še dodatnih 14.002 evra. Vaš cilj bi torej moral biti naslednji: mesečno z delom pridobiti minimalno 250 evrov dodatnih varčevalnih sredstev in maksimirati zdajšnje zmožnosti za varčevanje 190 evrov.

Ob tem naj omenim, da lahko v času pisanja pri določenih bankah pridobite boljšo obrestno mero od omenjenih dveh odstotkov, s tem, da so sredstva tako rekoč ves čas varčevanja popolnoma likvidna. Izračuni in ponazoritve so bili namensko pripravljeni z nizko obrestno mero, da vidite, kako lahko finančne cilje načrtovano dosežete precej elegantno in skoraj brez tveganja.

Iskanje bližnjic (boljših donosnosti) na trgih kapitala je v tako kratkem obdobju izredno nevarno početje. Ko se boste finančno okrepili, seveda pridejo na vrsto tudi tovrstne oblike naložb predvsem za dolgoročne finančne cilje, pri katerih je v prvi vrsti vsekakor dodatna pokojnina.

In če menite, da zdaj (torej v vašem položaju: štipendija, žepnina, plačano bivanje, oblačila …) niste sposobni ustvarjati vsaj 250 evrov dodatnih mesečnih prihodkov, namenjenih le za varčevanje (ali bolje za naložbo v prihodnost), potem vam bo kot prihodnjemu podjetniku po vsej verjetnosti precej trda predla. Zato izkoristite svojo nadarjenost še danes tudi za delo in verjetnost, da boste po študiju (ali celo med njim) uspešno zapluli v podjetniške vode, se bo zagotovo močno povečala.

Kar zadeva podjetništvo, pa še tole: čeprav ste šele bruc, vam je očitno že vsaj približno jasno, s čim bi se kot podjetnik želeli ukvarjati. Ne glede na to, da so vsake delovne izkušnje lahko dobrodošle, pa bi bilo škoda brez razmisleka svoj čas nameniti delu, ki morda nima prav nobene povezave z vašimi prihodnjimi podjetniškimi podvigi. Zato začrtajte okvirno pot že danes in se začnite delovno udejstvovati na področjih, ki vam bodo omogočila, da boste pridobljeno znanje in izkušnje lahko resnično unovčili v svoji podjetniški prihodnosti.

Igor Mujdrica

Opomba: Članek je bil objavljen v reviji Moje finance