Dodatno pokojninsko zavarovanje – po unovčenju bo udaril davek

Mineva deset let odkar so prvi zaposleni začeli varčevati za starost v dodatnem pokojninskem zavarovanju oziroma t. i. drugem pokojninskem stebru. Tako so posamezniki, ki so se medtem že upokojili, upravičeni do izplačevanja vloženih sredstev. V prihodnjem letu bo po nekaterih podatkih pogoje za morebiten dvig sredstev iz svojih pokojninskih računov kolektivnega pokojninskega zavarovanja izpolnilo približno 60.000 posameznikov, ki bodo imeli skupaj vloženih 380 milijonov evrov sredstev. Pri enajstih upravljavcih pokojninskih skladov smo se pozanimali, kolikšno je zanimanje ljudi za izplačila – poleg rednega prenehanja vlaganja v produkt se posamezniki lahko odločijo tudi za predčasno ali pa izredno prenehanje, kar pa, tako kot pri predčasnem odstopu od vsake druge pogodbe, prinaša nekatere »sankcije«.

Nekateri ponudniki povečanega zanimanja za izplačila niso zaznali, pri preostalih je ravno obratno. »Dnevno dobimo tudi do 50 klicev po telefonu in približno pet vprašanj po elektronski pošti. Večina kličočih je še delavno aktivnih, torej delodajalec oziroma sami plačujejo premijo, « so povedali v Skupni pokojninski družbi, kjer imajo stranke na računu v povprečju 4100 evrov. Na Abanki pravijo, da se o pogojih unovčenja prihranjenih sredstev zanimajo posamezniki vseh starostnih skupin in poklicev, v Kapitalski družbi pa pričakujejo, da bo zanimanje za dvig denarja večje predvsem pri mlajših, ki imajo do upokojitve še dalj časa, in pri starejših, ki so tik pred upokojitvijo in imajo na računih manjše zneske. V Probanki ugotavljajo, da večina posameznikov želi izplačilo v enkratnem znesku, v Prvi osebni zavarovalnici pa se je povečalo zanimanje za pokojninske rente.

Čakajoč na ugodnejšo zakonodajo

Odgovor na vprašanje, zakaj toliko posameznikov razmišlja o tem, da bi privarčevana sredstva unovčili, lahko razberemo iz komentarja Klemna Kavčiča iz i-svetovanja o produktu. Pravi, da so sredstva v tej obliki varčevanja izjemno konservativno naložena in zato slabo donosna, stroškovno preveč obremenjena in da tudi davčne olajšave niso dovolj privlačne. Na drugi strani je tudi zavedanje posameznikov o pokojninski vrzeli premajhno. Razmišljanja o tem, kaj se lahko zgodi v primeru množičnih izstopov iz produkta, verjetno tudi pripomorejo k temu, da ljudje želijo čim prej izstopiti, če ima nekdo še finančne težave (zaradi brezposelnosti, zmanjšanja dohodkov itn.) je to še dodatni razlog.

»A kakršne koli oblike pokojninskih varčevanj so namenjene točno določenemu finančnemu cilju – to je dodatnemu viru prihodkov po upokojitvi in ničemur drugemu. Smo tik pred pokojninsko reformo, ki bo prinesla tudi precej kakovostnih sprememb,« pravi Kavčič.

Sredstev iz kolektivnega zavarovanja, ki ga bo plačeval delodajalec, zavarovanci ne bodo smeli dvigniti v enkratnem znesku, zavarovanci bodo lahko dobili samo pokojninsko rento. Vsi so v pričakovanju večjih davčnih ugodnosti.

Bolje zamrzniti kot dvigniti?

Vprašanje je, kaj storiti, če nismo zadovoljni z varčevanjem v pokojninskem skladu. Bodo posamezniki, ki bodo vložena sredstva unovčili (v povprečju imamo na računu v pokojninskem skladu od 5000 do 7000 evrov), denar porabili (mogoče celo za nakup novega avtomobila ali počitnice) ali ga bodo vložili v drug varčevalni produkt? Ravnanje v prvem primeru ni odgovorno, v drugem pa je treba upoštevati izstopne stroške in tudi stroške pri nakupu novega produkta. »Tisti, ki imajo dovolj znanja in discipline glede pokojninskega načrtovanja, bodo na prihranke v 2. stebru gledali kot na del naložbenega portfelja, ki je za zdaj precej konservativen. Morda bodo zgolj zmanjšali nova vplačila v 2. steber, ne morem pa izključiti tudi možnosti, da jih bodo nekateri celo povečali. Počakajmo na nove zakonodajne ukrepe/olajšave in naložbene spremembe,« navaja Kavčič.

Povejmo še, da posameznik, ki se odloči za predčasno ali izredno prenehanje vlaganja v ta produkt, lahko pričakuje naslednje stroške: plačilo davka na zavarovalne storitve v višini 6,5 odstotka, če vlagajo manj kot deset let, odstotek izstopne provizije, takojšnje plačilo 25 odstotkov akontacije dohodnine in v naslednjem letu najverjetnejše dodatno obdavčenje po dohodninski napovedi. Izplačilo se namreč šteje kot dohodek, ki gre v dohodninsko osnovo. Poleg tega znesek vpliva tudi na morebitne druge socialne prejemke gospodinjstva, na primer na višino štipendije, otroškega dodatka, socialne podpore, ceno otroškega vrtca. Večina ponudnic omogoča, da varčevalci ‘zamrznejo’ vplačevanje v produkt do upokojitve, nekatere (npr. Adriatic Slovenica in Triglav) pa to možnost ponujata največ za obdobje dveh let.

Izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja in njihovo poslovanje (kliknite na sliko za boljši vpogled)

Klemen Kavčič

Opomba: Prispevek je bil objavljen v prilogi časnika Delo Posel&Denar, dne 25.10.2010 (napisala: Milka Bizovičar)