Pokojninsko varčevanje – trideset evrov na mesec ni dovolj

Dalj časa ko nam še manjka do upokojitve, manj si lahko obetamo iz državne pokojninske blagajne v primerjavi z dohodki, ki jih prejemamo v času aktivnega dela. Zato čedalje pomembnejši dolgoročni finančni cilj vsakega posameznika postaja skrb za finančno samostojnost po upokojitvi. S finančnimi svetovalci in ponudniki posameznih produktov smo se pogovarjali o tem, kako sploh začeti varčevati in zakaj je pomembno, da to storimo čim prej.

Manjka nam izobraževanje

Sogovorniki so si enotni, da bo čedalje večja pokojninska vrzel (torej razlika med posameznikovimi dohodki v aktivni dobi in njegovo pokojnino iz državne blagajne) dejstvo, ki se ji zaradi demografskih sprememb ne bomo mogli izogniti. Letos upokojeni v Sloveniji prejemajo približno 65 odstotkov od dohodka v aktivni dobi, po podatkih, ki jih navajajo v KDGroup, je v zahodni Evropi ta odstotek upadel že pod polovico. Za Slovenijo enako pričakuje tudi večina finančnikov, s katerimi smo se tokrat pogovarjali.

Kot enega izmed razlogov, da mnogi posamezniki ne verjamejo opozorilom o tem, da je varčevanje za starost pomembno in da ne »gre samo za vnašanje strahu med ljudi, da bi ‘finančni strokovnjaki’ speljali vodo na svoj mlin,« sogovorniki navajajo slabo informiranost ljudi. »Pri informiranju o pokojninski problematiki smo pogosto prepuščeni ponudnikom produktov. Celostno objektivno informiranje prebivalstva mora prevzeti država že v fazi šolanja, v času zaposlitve pa bi morali vse plačnike v ZPIZ-ovo blagajno vsako leto obveščati o višini vplačanih sredstev na pokojninskem računu ter predvsem o višini predvidene pokojnine. Dokler pa bo informiranje prebivalstva prepuščeno nam, zasebnim ponudnikom, bo vsaj neenakomerno, veliko bo različnih tolmačenj, in zato tudi negotovosti pri odločitvi – ali sploh, koliko in kje varčevati,« pavi Miha Berkopec iz podjetja Concorde premoženjsko svetovanje. Tudi Jan Omerzo iz KD Finančne točke je prepričan, da bi si bilo treba vzeti čas za osebne finance že v šolskih klopeh. »A naš sistem tega ne omogoča in tudi ne odobrava,« poudarja Omerzo. Andrej Sajovic iz Sklada obrtnikov in podjetnikov pa dodaja: »Vedno bolj se kaže, da ima povprečen posameznik premalo znanja o varčevanju za starost in da nasvete išče pri napačnih svetovalcih. Svetovalec, ki ne zna izračunati dosmrtne pokojninske rente, nam bo težko svetoval, koliko denarja moramo zbrati denimo za 400 evrov dodatne mesečne pokojnine, ki jo bomo prejemali do svoje smrti.«

O finančnih svetovalcih in prodajalcih produktov

Ko se odločimo, da bomo začeli varčevati za starost, se je torej treba najprej poučiti o vseh okoliščinah in možnostih, da bomo čim učinkoviteje dosegli cilj. Na vprašanje, kje začeti, Klemen Kavčič iz družbe i-svetovanje odgovarja: »Preden se odločimo varčevati za kateri koli finančni cilj, se najprej vedno izplača obrniti po nasvet k samemu sebi. Vprašamo se: Kaj, kdaj, koliko želim? Kolikšna je verjetnost, da to tudi dosežem? Šele ko imamo jasne odgovore na takšna in podobna vprašanja, je na vrsti izdelava pokojninskega načrta. Sestavimo ga lahko sami, s pomočjo družine ali svetovalca. Če vam zadnji ne postavi vsaj prej omenjenih vprašanj, potem to ni svetovalec, ampak verjetno samo prodajalec določenih finančnih proizvodov.«V Zavarovalnici Grawe prav tako opozarjajo, da vsakomur, ki pravi, da je finančni svetovalec, ne gre zaupati, ampak je treba najti nekoga z izkušnjami in z ustrezno licenco. K temu Berkopec še dodaja, naj pred dokončno odločitvijo za način dolgoročnega varčevanja pridobimo več mnenj in ponudbe pokojninskih družb, zavarovalnic, družb za upravljanje, bank, finančnih ter premoženjskih svetovalcev. Pozanimati se je med drugim treba, kako prilagodljiv je produkt, njegove morebitne davčne ugodnosti, kako se obnaša v časih nizke, zmerne ali visoke inflacije oziroma deflacije, kolikšne stroške bomo imeli z varčevanjem in ali bomo po potrebi lahko razpolagali s sredstvi na računu tudi med varčevalno dobo. Svetovalec naj nam pove, katere ponudnike produktov zastopa, od česa je plačan, koliko ima prakse, kakšne so njegove reference in katere licence ima, kako je urejen nadzor nad njim in produktom, kje se lahko pritožimo v primeru nepravilnosti ali težav.

Koliko privarčevati?

Splošnega odgovora na to vprašanje seveda ni, saj je to, koliko bomo potrebovali, odvisno od števila let, ki nas še loči do upokojitve, od pokojninskega sistema, ki bo takrat veljal, od tega, kakšen življenjski standard želimo imeti po upokojitvi, koliko že imamo privarčevanega, kakšne so naše finančne obveznosti in ne nazadnje, koliko vložka nam bo pobrala inflacija. Klemen Kavčič je prepričan, da si je predvsem treba pokojninsko vrzel izračunati čim bolj natančno in pri tem upoštevati tudi spremenljivke, ki vplivajo na to, koliko denarja bomo po upokojitvi dobivali in kolikšne življenjske stroške bomo imeli. »Za pokojnino varčujte, kolikor lahko, in to čim prej,« svetuje Kavčič in dodaja, da se je dobro izogibati posploševanjem in preprostim varčevalnim in investicijskim načrtom. Nasvet, ki so ga ponudili v Zavarovalnici Triglav in na KD Finančni točki, je, da za svojo socialno varnost na mesec namenimo od deset do 20 odstotkov svojih prihodkov, pri čemer nas od varčevalnega cilja ne sme nič odvrniti. Z opombo, da gre za predpostavke in pričakovanja, so v KD Skladi izračunali, da bi posameznik, ki se bo upokojil čez 30 let, prejel pokojnino v višini približno polovice svoje plače, ki je bila v povprečju na primer 1100 evrov. Če upoštevamo, da bo povprečna življenjska doba takrat 80 let, bo v pokoju preživel 15 let, torej 180 mesecev. Za ohranitev življenjskega standarda bi torej potreboval 6600 evrov na leto oziroma skupaj 99.000 evrov, pri čemer pa inflacija še ni upoštevana.

Slovenci za starost v povprečju varčujemo 30 evrov na mesec, kar nikakor ni dovolj, še pravijo v KD Skladi, v Finančni točki pa navajajo: »To bi mogoče lahko zadoščalo, da bi bil nekdo, ki je še zelo mlad (20 let), mesečno vlagal isti znesek za obdobje 40 let in ob predvideni povprečni letni donosnosti osem odstotkov, dosegel privarčevani znesek v višini 97.250 evrov. Tisti, ki je začel varčevati šele pri 40 letih in bo 20 let vlagal po 100 evrov na mesec, pa še zdaleč ne bo dosegel tega premoženja, temveč zgolj 57.730 evrov.

Objavljeno v prilogi časnika Delo, Posel & Denar, 20.9.2010