i-svetovanje d.o.o.
 

Trenutni prispevek

Zavarovanje nepremičnine in stanovanjske opreme – pasti, težave in rešitve

Če ti je vsebina všeč:

»Slovenci namenjamo premalo pozornosti premoženjskemu zavarovanju,« meni finančni svetovalec Boris Škaper iz podjetja i-svetovanje. Čeprav za gradnjo hiše ali nakup stanovanja postrgamo skoraj vse svoje prihranke in se še krepko zadolžimo, je nekaterim za zavarovanje premoženja škoda vsakega evra. Takšna varčevalna logika je zgrešena, še posebej pri objektih, zgrajenih na poplavno ali potresno nevarnih območjih. »Navadno imamo v nepremičninah skoncentriranega ogromno denarja. Zato zagovarjam stališče, da se pri premoženjskih zavarovanjih ne varčuje. Pri 80 kvadratnih metrov velikem stanovanju boste za zavarovanje nepremičnine in opreme plačali približno 250 evrov letne premije. To ni tako ogromen znesek, da bi se zavarovanju odrekli in tvegali, da boste ob potresu, poplavi ali požaru morali sami kriti celotno škodo,« pravi Škaper.
Po neuradnih podatkih naj bi bilo v Sloveniji še vedno nezavarovanih od 25 do 30 odstotkov hiš in okoli 15 do 20 odstotkov stanovanj. Številne nepremičnine, ki so sicer zavarovane, pa so zavarovane pomanjkljivo. »Ob škodnih dogodkih, kot so naravne nesreče, se pokaže, da marsikatera zavarovalna polica ni ustrezna, zavarovalne vsote so prenizke, prav tako police ne krijejo vseh potrebnih rizikov,« pravi Škaper. Ljudje med ponudbami zavarovalnic pogosto izbirajo le na podlagi cene, ne zavedajo pa se, da jih lahko najcenejši produkt v daljšem časovnem obdobju, v katerem se zgodijo tudi škodni primeri, še zelo drago stane. Tako so nekateri lastniki hiš in stanovanj šele ob zadnji poplavi ugotovili, da njihova zavarovalna polica sploh ne krije rizika poplave ali pa ga krije samo do določenega zneska, ki je lahko bistveno nižji od dejanske škode.

Poglejmo primer: recimo, da ste hišo zgradili na Ljubljanskem barju in vam je poplavilo celotno etažo, poškodovani so vse talne obloge, oplesk, kuhinja, gospodinjski aparati, pohištvo in kavč. Škode je za 30 tisoč evrov. Naivno računate, da vam bo celotno škodo pokrila zavarovalnica, potem pa izveste, da od nje ne boste dobili niti evra, ker ste sklenili osnovni paket, v katerem kritje škode, nastale ob poplavi, sploh ni zajeto.

Ali pa drug primer: poplava vam uniči prvo etažo, škode na opremi je za 15 tisoč evrov, zavarovalnica pa vam izplača samo tretjino tega zneska, torej le pet tisočakov, ker je to limit, do katerega imate zavarovano opremo. Takšnih primerov je bilo ob zadnji poplavi veliko, pa ne samo po krivdi premalo osveščenih lastnikov, ampak tudi po krivdi premetenih zavarovalnic.

Kritje škode le do določene višine

Zavarovalnice dobro vedo, da ob hujši ujmi ne bo zalilo samo dveh ali treh hiš, ampak na stotine objektov. Ob zadnji poplavi je bilo samo v Ljubljani pod vodo približno dva tisoč objektov. Pred pretirano visokimi izplačili se že vnaprej zavarujejo tako, da določijo limit oziroma zgornjo mejo, do katere so ob poplavah in vdoru meteornih voda zavarovane stanovanjske nepremičnine in premičnine.

Pri zavarovalnici Wiener Städtische lahko vključite kritje za poplavo in visoke vode ter plazove v kateri koli izbrani paket (economy, first, class, first class plus). Vendar je zavarovalna vsota za omenjena kritja limitirana do zneska pet tisoč evrov pri nepremičninah in stanovanjski opremi – premičninah. Torej tudi če zaradi poplave celotna škoda na hiši znaša 20 tisoč ali celo 50 tisoč evrov, vam bo zavarovalnica izplačala največ 10 tisoč evrov, od tega največ pet tisočakov za nepremičnino in največ pet tisočakov za opremo. Navadno se je mogoče z zavarovalnico individualno dogovoriti za višja kritja. Na poplavnih območjih pa zavarovalnice zavračajo višja kritja škod.

Pri zavarovalnici Generali osnovni in komfortni paket škode ob poplavi ne krijeta, pri ekskluzivnem paketu pa je krita do določenega zneska, in sicer največ 2500 evrov za nepremičnine in največ 2500 evrov za stanovanjske premičnine, pri čemer je ta limit v dogovoru z zavarovalnico mogoče tudi povečati, vendar največ do 22.500 evrov. Za zvišanje limita se je smiselno odločiti, če imate objekt na poplavnem območju, seveda pa se morate zavedati, da bo to zvišanje znatno podražilo zavarovalno premijo, lahko tudi za več sto evrov.

Pri zavarovalnici Triglav osnovni paket A škode zaradi poplave sploh ne krije. Paket B jo krije do pet tisoč evrov izbirno, se pravi, da se z zavarovalnico lahko dogovorite za zvišanje limita, vendar največ do 10 tisoč evrov. Najvišji paket C pa škodo zaradi poplave krije do zneska 15 tisoč evrov in tudi pri tem paketu se je mogoče dogovoriti za zvišanje limita izbirno do dogovorjene zavarovalne vsote.

Poleg tega je dobro vedeti, da imajo nekatere zavarovalnice vnaprej določen tudi limit za nevarnost zemeljskega plazu. Drugače je pri požaru, kjer zavarovalnice ob zavarovanju na novo vrednost krijejo nastalo škodo na nepremični in opremi, seveda če je zavarovalna vsota ustrezno določena. Recimo, da imate razkošno opremljeno hišo. Vrednost celotne opreme je 200 tisoč evrov, od tega je samo sedežna garnitura vredna 30 tisoč evrov. Če ste opremo zavarovali za 200 tisoč evrov, boste za uničeni kavč v požaru dobili 30 tisoč evrov. Če pa ste dragoceno opremo zavarovali le za 100 tisoč evrov, to pomeni, da ste za 50 odstotkov podzavarovani. Če je tako, vam bo zavarovalnica izplačala samo polovico vrednosti kavča oziroma 15 tisoč evrov.

Številni lastniki nepremičnin limitov, ki se jim v zavarovalniškem jeziku reče tudi zavarovanje na prvi riziko, ne poznajo, ker ob sklenitvi premoženjskega zavarovanja niso dovolj pozorno poslušali zavarovalnega agenta, ker niso pozorno prebrali drobnega tiska v splošnih in posebnih pogojih ali pa tudi zato, ker si zavarovalni agent ni vzel dovolj časa, da bi jim pojasnil vse podrobnosti. Zavarovalni agent naj bi v prvi fazi, ko skuša pridobiti zaupanje stranke, porabil največ petnajst minut. To je tisti optimalni čas, ko se stranki lahko pokaže v najboljši luči. Z vsako dodatno minuto pogovora tvega, da bo stranka začela postavljati neprijetna vprašanja, nazadnje pa zavarovanja ne bo sklenila. Ker nekateri agenti produkta ne predstavijo dovolj natančno in razumljivo, njihove stranke ne vedo, kakšna kritja jim zavarovalna polica sploh zagotavlja. Je pa tudi res, da smo pogosto prezaposleni ali preprosto preleni, da bi natančno prebrali splošne in posebne pogoje produkta. Ali kot pravi eden od zavarovalničarjev: »Preden podpišete pogodbo, jo natančno preberite. Zavarovalničarji smo jezni, ko nas obtožujejo zavajanja. Pa saj vse piše v pogodbi, samo prebrati jo je treba! Mi vsaki stranki ne moremo dve uri razlagati stvari, ki pišejo v pogodbi. Dolžni pa smo odgovoriti na vsa vprašanja, ki se nanašajo na zavarovalno pogodbo, vendar jih stranka morda ne razume dovolj dobro. Ko stranka podpiše pogodbo, to pomeni, da je z njeno vsebino seznanjena in se z njo strinja. Zakaj bi morala biti zavarovalnica odgovorna za vsakega, ki se mu ne ljubi brati?! Tu gre vendarle za zavarovanje bivanjskega objekta, vanj vložite večino svojih prihrankov, zato je logično, da se boste natančno pozanimali, kaj sploh podpisujete.«

Sporno spreminjanje datuma

Sama živim v petem nadstropju starejšega bloka v Šiški, tako da mi poplava zaradi ujme ne grozi. Ob pripravi članka pa sem vseeno preverila, kako obsežno kritje mi zagotavlja zavarovalna polica. Prvi šok sem doživela, ko sem opazila datum na zavarovalni polici. Agentka zavarovalnice Triglav mi ob vsakoletnem podaljšanju izstavi novo polico z novim datumom začetka zavarovanja. Čeprav sem originalno desetletno pogodbo s Triglavom sklenila sredi decembra 2006, se začetni datum ne ponovi na nobeni naslednji polici. To pomeni, da se s podaljšanjem pogodbe vedno znova vračam na začetek zavarovanja, kot da vmes niso minila leta. Načeloma s tem ni nič narobe, saj je zavarovanje kljub spremembi datuma še vedno veljavno. Težave bi se pojavile, če bi želela pogodbo prekiniti. Po obligacijskem zakonu imata obe pogodbeni stranki od pogodbe, ki je sklenjena za več kot tri leta (zavarovalnice pri premoženjskem zavarovanju praviloma sklepajo desetletne pogodbe), pravico brez obrazložitve odstopiti po preteku treh let. Če pa vam zavarovalnica vsako leto izstavi novo polico z novim datumom, to pomeni, da do magičnih treh let, ko lahko odstopite od pogodbe, ne pridete nikoli. Ena od posledic vsakoletnega sklepanja nove desetletne police je tudi v tem, da vam lahko zavarovalnica vsako leto proda aktualni produkt z novimi pogoji, ki se razlikuje od prejšnjega, to pa je za vas lahko tudi neugodno. Tipičen primer je letošnje izvzetje rizika poplave iz osnovnih kritij zavarovalnice Triglav. Ker zavarovalnica, če bi pogodbo po treh letih želeli prekiniti, lahko zahteva dokaz, da ste z njo v pogodbenem razmerju res že več kot tri leta, je pametno spraviti vse police, tudi prvo. Druga možna rešitev, če arhiva nimate, je, da preprosto nehate plačevati premijo, toda s tem tvegate, da bo zavarovalnica vaš dolg izterjala prek sodišča. Do sodne izterjave ima namreč pravico. »Vsakoletna sklenitev nove police je smiselna, če zavarovalni agent res pride k stranki in jo vpraša, ali je v preteklem letu kaj adaptirala, na primer, da je zamenjala streho, zaradi česar je nepremičnina vredna nekaj več. V tem primeru je sklenitev nove police smiselna, ker je nastalo novo premoženjsko stanje, zaradi česar se spremenijo tudi zavarovalna kritja in premija. Pri tem moram dodati, da je tudi pri stari polici mogoče spreminjati kritja in vrednosti, ne da bi bilo zaradi tega treba sklepati novo polico. Če pa se vsako leto kar po inerciji izda nova polica, ne da bi se spremenilo kar koli drugega pri polici, je to sporno, saj se s tem zabriše sled in onemogoči prekinitev pogodbenega razmerja,« meni Škaper.

Pretirano varčni upravniki blokov

Še bolj sem se ob prebiranju police tolkla po glavi, ko sem ugotovila, da sem po svoji neumnosti zavarovala zgolj stanovanjsko opremo, ne pa tudi stanovanja, torej nepremičnine, saj bi se mi to ob rušilnem potresu (če bi ga preživela) še hudo maščevalo oziroma poznalo v denarnici. Zlasti če bi se izkazalo, da zavarovalna polica, ki jo je za celoten blok sklenil upravnik, škode zaradi potresa ne krije. Verjetnost za kaj takega je velika. Upravnik od sklenitve zavarovanja namreč nima posebne koristi. Denar služi predvsem z rednim vzdrževanjem bloka. Zato mu je vseeno, ali sklene ustrezno zavarovanje. Da se pred lastniki stanovanj prikaže kot varčen gospodar, skuša zavarovalno premijo čim bolj znižati, češ, poglejte, kako uspešno sem se pogajal z zavarovalnico. Posledica te varčevalne vneme je, da so v blokih zavarovalna kritja praviloma prenizka, pogosto pa je zavarovanje sklenjeno le za požarne rizike, za nevarnost potresa in poplave pa ne. Pri izlivu vode je navadno zavarovana le skupna vertikalna cev, posamezni notranji priključki so odgovornost vsakega posameznega lastnika stanovanja. Če vam torej poči cev pri kotličku WC-ja in pride do izliva vode, polica, ki jo je sklenil upravnik bloka, te škode ne bo krila.
Če upravnik ne sklene ustreznega zavarovanja, je pametno, da sami zavarujemo svojo etažno lastnino, to pa pomeni, da poleg stanovanjske opreme zavarujemo tudi nepremičnino, torej stanovanje, pripadajočo klet in pripadajoči del skupnih prostorov. Za takšne primere nekatere zavarovalnice ponujajo zavarovanje razlike do polne zavarovalne vsote. To pomeni, da del stvari zavaruje upravnik, nato pa razliko do polne zavarovalne vsote plača lastnik stanovanja sam (seveda le za svojo etažno lastnino) s sklenitvijo nadomestne police pri zavarovalnici. Sama te logike nisem upoštevala, saj sem zavarovala zgolj stanovanjsko opremo, prav tako nisem preverila, kaj krije zavarovalna polica, ki jo je za celoten blok sklenil upravnik. Pa tudi upravnik v desetih letih, odkar živim v tem bloku, še na noben sestanek hišnega sveta ni prinesel zavarovalne police. Čisto mogoče, da polica, ki jo je sklenil, sploh ne krije nevarnosti potresa. Če bi se blok zaradi potresa zrušil ali tako poškodoval, da v njem ne bi bilo več mogoče živeti, bi se zaradi njegove varčnosti in svoje neumnosti pod nosom obrisala za okoli 85 tisoč evrov, kolikor bi od zavarovalnice lahko dobila, če bi imela zavarovano nepremičnino na novo vrednost, ta polica pa bi vključevala tudi zavarovanje za nevarnost potresa. Mimogrede: pri popolnem uničenju zavarovanega objekta se pri zavarovanju na novo vrednost lahko izplača stvarna (amortizirana) vrednost, razlika do nove vrednosti pa se izplača šele, ko se zgradba začne ponovno graditi ali ko se odločite, da boste kupili novo stanovanje.
Namenoma navajam gradbeno vrednost stanovanja. Na trgu je moje stanovanje sicer vredno več kot 85 tisoč evrov, toda tržna cena pri zavarovanju nepremičnin ni pomembna. Ključna je gradbena vrednost. Ta pri hišah v povprečju znaša 850 evrov na kvadratni meter, pri stanovanjih pa tisoč evrov na kvadratni meter. Če stanovanje obsega 85 kvadratnih metrov bivalne površine, znaša njegova gradbena vrednost približno 85 tisoč evrov. Ob rušilnem potresu bi mi zavarovalnica izplačala znesek, enak gradbeni vrednosti stanovanja, torej že omenjenih 85 tisoč evrov in niti evra več, tudi če bi polico sklenila za zavarovalno vsoto 150 tisoč evrov. To je posebej pomembno vedeti, če imate zavarovanje sklenjeno pri zavarovalnici Triglav. Ta je namreč pred dobrima dvema letoma paketno zavarovanje poenostavila tako, da je določila zavarovalno vsoto v višini 300 tisoč evrov za nepremičnine in 50 tisoč evrov za stanovanjsko opremo. S tem je zavarovalnica Triglav zajela večji del strank, ki mislijo, da jim bo ob totalni škodi izplačala 300 tisoč evrov zavarovalnine, vendar je to iluzija. Če je gradbena vrednost hiše, ki se ob potresu razsuje na prafaktorje, 150 tisoč evrov, vam Triglav ne bo izplačal 300 tisoč evrov, pač pa maksimalno 150 tisoč evrov. Seveda je hišo v dogovoru z zavarovalnico mogoče zavarovati tudi za več kot tisoč evrov na kvadratni meter, a to je smiselno samo, če je kvadratni meter dejansko vreden več, recimo če je hiša zgrajena z nadstandardnimi materiali. Pri luksuzni vili je gradbeni meter lahko vreden tudi več kot tisoč evrov, a luksuznih vil je v Sloveniji malo. Težava je, da ljudje povsem povprečno hišo za vsak primer zavarujejo za zavarovalno vsoto, višjo od njene gradbene vrednosti, in tako po nepotrebnem plačujejo previsoko premijo, ko pa nastane škodni primer, se neupravičeno jezijo na zavarovalnico, ker jim ta ne izplača toliko, kot so računali, da bodo dobili. Na drugi strani istega spektra so primeri, ko ljudje hišo zavarujejo za zavarovalno vsoto, nižjo od dejanske vrednosti, da privarčujejo pri premiji, potem pa se ob nastanku škode prav tako neupravičeno jezijo, ker jim zavarovalnica izplača manj, kot so računali, da bodo dobili. Pri tem je treba vedeti, da zavarovalnice podzavarovanje dopuščajo samo do določene meje. Nobena pametna zavarovalnica vam ne bo dovolila, da bi hišo zavarovali za neko smešno nizko vsoto, na primer za 50 tisoč evrov, čeprav je hiša dejansko vredna 200 tisoč evrov. »V praksi opažam dve skrajnosti: da so nepremičnine podzavarovane ali pa nadzavarovane. Tako v nekaterih primerih vrednost gradbenega kvadratnega metra znaša 1300 evrov, čeprav gre za povsem povprečno hišo, pri kateri niso bili uporabljeni nadstandardni materiali,« pravi Škaper.
Izkušnje zavarovalničarjev in finančnih svetovalcev kažejo, da se lastniki v večstanovanjskih objektih premalo pozanimajo, za kako kakovostne police so poskrbeli že upravniki. »Že ob nakupu stanovanja v večstanovanjskem objektu morate pri upravniku preveriti vsebino zavarovalne police za etažno lastnino. Po zakonu je upravnik na podlagi potrditve lastnikov sicer dolžan poskrbeti, da je objekt zavarovan, vendar je polica navadno pomanjkljiva oziroma krije samo osnovne požarne nevarnosti, pa tudi zavarovalne vsote najpogosteje niso primerno določene,« opozarja Škaper. Tako večina zavarovalnic izliva vode zaradi dotrajanosti instalacij (korozije) nima vključenega v osnovni paket, ravno takšnih primerov pa je v starejših blokih zelo veliko. Če upravnik sklene zavarovanje, ki ne krije izliva vode, nato pa v bloku poči glavna vodovodna cev in voda zalije stanovanja, zavarovalnica te škode ne bo krila. V zavarovalništvu je pač tako, da zavarovalne police krijejo samo tiste nevarnosti, ki so opisane v splošnih pogojih in preglednici kritij pri posameznem produktu. Poleg tega je treba vedeti, da zavarovalnice različno opredeljujejo, kaj se zavaruje kot nepremičnina in kaj kot premičnina. Tipičen primer je parket, ki ga ene zavarovalnice uvrščajo med premičnine, druge pa med nepremičnine. Nesporazumi nastajajo tudi pri zavarovanju odgovornosti. Tu je treba ločiti zavarovanje odgovornosti iz hišne in zemljiške posesti od zavarovanja odgovornosti zasebnika. Prvo zajema zavarovanje za primer, ko v vašem stanovanju poči cev in voda zalije tudi sosedovo stanovanje. Takrat bo zavarovalnica krila tudi škodo, ki je nastala v sosedovem stanovanju. Prav tako sem spada kritje škode tretji osebi, če jo ugrizne vaš pes, in kritje škode, ki jo tretji osebi povzroči vaš otrok. Pod zavarovanje odgovornosti zasebnika pa sodi na primer povzročitev poškodbe na smučišču. Dobro je tudi vedeti, da se je za vse rizike, tudi tiste dodatne, ki niso vključeni v osnovni paket, mogoče zavarovati hkrati, z eno polico. Ni pa se mogoče za en riziko zavarovati pri eni zavarovalnici, za drug riziko pa pri drugi, pač glede na to, kje je premija za posamezen riziko cenovno ugodnejša. Nepremičnine je sicer mogoče zavarovati pri več zavarovalnicah, recimo da stanovanje najprej zavarujete pri zavarovalnici Triglav, nato pa še pri zavarovalnici Generali. Vendar ste v tem primeru zavarovalnico Generali po zakonu dolžni obvestiti, da že imate polico pri zavarovalnici Triglav, prav tako ste dolžni povedati, do katere zavarovalne vsote ste se pri Triglavu zavarovali. Če ste na primer pri Triglavu nepremičnino zavarovali za manj od njene gradbene vrednosti, vam lahko druga zavarovalnica ponudi zavarovanje za razliko do polne vrednosti nepremičnine. Ni pa mogoče, da bi hišo zavarovali pri dveh zavarovalnicah hkrati za polno zavarovalno vsoto, da bi tako v škodnem primeru dobili izplačano dvojno zavarovalnino. Takšno dvojno zavarovanje je dovoljeno samo pri sklenitvi življenjskega ali nezgodnega zavarovanja, pri premoženjskem zavarovanju pa naj to ne bi bila praksa, saj bi vodilo v bogatenje. »Bistvo premoženjskega zavarovanja je, da nadomesti izgubljeno premoženje. Zavarovanje sicer lahko sklenete pri več zavarovalnicah, vendar skupna zavarovalna vsota ne sme presegati vrednosti vašega premoženja. Če nastane škoda, lahko dobite samo toliko, kolikor znaša dejanska škoda. Že to, da imate premoženje zavarovano na novo vrednost, vam omogoča nadomestitev nove vrednosti, čeprav je stvarna vrednost uničenega predmeta manjša. Če ste namreč kavč kupili pred petimi leti za pet tisoč evrov, je danes mogoče vreden le še tri tisočake, če pa ga uniči poplava, vam bo zavarovalnica izplača novo vrednost, torej pet tisočakov, tako da si boste lahko kupili novega,« pojasnjuje Tomo Mrđen, direktor ljubljanske podružnice zavarovalnice Wiener Städtische.
Preden se odločite, katera kritja boste vključili v zavarovalno polico, je dobro vedeti, kaj točno si od njih lahko obetate. Tako na primer ni isto, če steklo razbije toča ali žoga. Prav zaradi takšnih zank je pametno, da se pred sklenitvijo zavarovanja posvetujete z več zavarovalnimi agenti, si pridobite ponudbe vsaj dveh tujih in dveh domačih zavarovalnic, pametno pa je tudi, da se posvetujete z neodvisnim finančnim strokovnjakom. Dobro si je zapisati, kaj vas najbolj zanima, kje sami vidite potencialne nevarnosti, potem pa je pametno naročiti izračun, da ugotovite, koliko vas bo zavarovanje sploh stalo. Nekatera neodvisna svetovalna podjetja pregledujejo produkte zavarovalnic na trgu in vam lahko sestavijo najugodnejšo ponudbo. Predvsem pa zavarovalne ponudbe ne podpišite že ob prvem obisku zavarovalnega agenta, tudi če vas prepriča s svojim žametnim glasom in uglajenim nastopom. Verjemite, če vas bo hotel pridobiti, vas bo gotovo pripravljen ponovno obiskati. »Svojim strankam svetujem, naj objekt še pred sklenitvijo zavarovanja fotografirajo od zunaj in znotraj. Smiselno je tudi, da naredijo seznam celotne opreme in zraven pripišejo vrednosti. Prav tako je pametno, da fotografirajo račune. To je še posebej smiselno pri novogradnji. To sicer ni pogoj za izplačilo zavarovalnine, ampak ob škodnem primeru, ko je na primer vse totalno uničeno, s takšnim arhivom cenilcu lažje dokažete pravo vrednost opreme in nepremičnine. S fotografijami cenilcu olajšate cenitev škode,« pravi Škaper. In dodaja: »Pri dragocenostih, kot so slike ali drag nakit, je zelo pomembno, kaj sami naredite za njihovo varnost. Če imate diamantno ogrlico spravljeno v trezorju, vam bo zavarovalnica priznala višje kritje, kot če jo imate kar na nočni omarici. Prav tako vam bo zavarovalnica ob sklenitvi zavarovanja priznala popust, če boste v hiši imeli alarm, vezan na službo za varovanje, ali če boste imeli nameščene javljalnike požara ali protivlomna vrata. Sami morate narediti čim več za večjo varnost, pa vam bo zavarovalnica ob sklenitvi police priznala različne popuste, zaradi česar se bo znižala zavarovalna premija.«

V Sloveniji je kar nekaj domačih in tujih zavarovalnic, ki ponujajo premoženjsko zavarovanje. Praksa kaže, da se hišo ali stanovanje bolj splača zavarovati pri nekaterih tujih zavarovalnicah, kot pa na primer pri zavarovalnici Triglav, ker je ta dražja, predvsem pa je njena polica za zavarovanje premoženja manj pregledna. To vam bo povedal vsak dober finančni svetovalec, ki se ukvarja s področjem zavarovanja, a seveda zgolj neuradno. Kako je torej mogoče, da ima Triglav več kot 40-odstotni tržni delež pri premoženjskih zavarovanjih, na primer Wiener Städtische pa samo 0,5-odstotnega? Ker je Triglav na slovenskem trgu že osemdeset let, Wiener Städtische pa šele slabih šest let. Ljudje pa smo bitja navad. Če je imel vaš oče hišo zavarovano pri Triglavu, jo boste pri Triglavu zelo verjetno zavarovali tudi vi. Poleg tega mnogi mislijo, da je zavarovalnica Triglav varnejša, ker je v večinski lasti države. A v resnici ni nič varnejša od kake majhne podružnice velike avstrijske, francoske ali nemške zavarovalnice, ki ima sklenjeno dobro pozavarovanje in je tako varna pred večjimi tveganji.

Članek je bil objavljen v tedniku Mladina (pripravila: Urša Marn)

…………………………………………………………………………………………….

Imate dodatna vprašanja glede zavarovanja vašega doma? Želite, da vam brez obveznosti podamo strokovno in nepristransko oceno premoženjskega zavarovanja vaše hiše, stanovanja ali stanovanjske opreme?

Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.

rezervacija_termina

  1. (obvezen vnos)
  2. (obvezen vnos)
  3. (obvezen vnos)
 



Vprašajte nas / Kontaktirajte nas!

Trenutno nismo na voljo za pogovor v živo. Dobrodošli, da nam preko spodnjega obrazca pošljete vaše vprašanje ali povpraševanje in odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

Dobrodošli! Kako vam lahko pomagamo?

Za pošiljanje sporočila pritisnite ENTER