Varčevanje za pokojnino – kje in kako naj varčujem?

VPRAŠANJE: Stara sem 27 let, imam dve leti delovne dobe. Začela bom varčevati za pokojnino. Odločam se med investicijskim zavarovanjem in varčevanjem v skladih z varčevalnim načrtom. Kakšne so prednosti in slabosti teh sistemov (stroški, davčne obveznosti)? Na kaj moram biti pozorna oziroma kje so pasti pri ponudbah? Ali se na tem področju pripravljajo novosti, ki bodo za varčevalce ugodnejše? Za varčevanje v skladih z varčevalnim načrtom sem razmišljala, da bi izbrala KD . Bi priporočili kaj drugega? Med investicijskimi zavarovanji sem našla investicijsko pokojninsko zavarovanje pri Skladu obrtnikov in podjetnikov (SOP) ter investicijsko zavarovanje Fleks Zavarovalnice Triglav . Še posebej zanimiv se mi zdi Fleks, vendar ne vem, ali je najboljša izbira, saj poleg varčevanja vključuje tudi zavarovanje, torej je kombiniran produkt, ki jih v vaši reviji največkrat odsvetujete. Kaj torej menite o Flexu in omenjenih produktih?

ODGOVOR: Odločno ste napisali, da boste začeli varčevati za pokojnino – pohvalno. Ob tem bi si želel še, da je moje predvidevanje, da ste tudi dovolj disciplinirani za dolgoročno varčevanje, pravilno. Zakaj? Ker to pomeni, da ste pripravljeni celotno obdobje varčevanja znanje s področja osebnih financ nadgrajevati in tako sami čedalje bolj zrelo vplivati na odločitve v povezavi z njimi.

Če moje predvidevanje drži, potem bi vam bilo neetično svetovati kakršnekoli zaveze k dolgoročnim pogodbam, pa naj bodo to varčevalni načrti vzajemnih skladov, investicijska zavarovanja (to je drugi naziv za življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem oziroma naložbena zavarovanja), investicijska pokojninska zavarovanja ali druge podobne oblike finančnih produktov. Vzemiva pod drobnogled vsako od oblik, ki vas zanimajo.

1. Varčevalni načrt pri vzajemnih skladih

Varčevalni načrt pri vzajemnih skladi je obročno vplačevanje manjših zneskov v vzajemni sklad, pri katerem se celotna vstopna provizija navadno vplača vnaprej glede na predvideno vsoto vplačil v dogovorjenem varčevalnem obdobju. V nasprotju z običajnim, sprotnim vplačevanjem v vzajemne sklade, ko se vstopna provizija obračunava sproti ob vsakem nakupu točk, se pri varčevalnih načrtih večji del provizije plača v začetku, pozneje, torej pri nadaljnjih vplačilih, pa manj ali nič.

Poglejva na zadeve s finančnega vidika. Ali se meni kot tržniku investicijskih skladov (ne pozabite, to med drugim tudi sem) bolj splača prodati vzajemni sklad (reciva, da ima ta triodstotno vstopno provizijo), v katerega boste vsak mesec morda vplačevali po 100 evrov, jaz pa bom vsakič, ko boste oziroma če boste vplačali ta znesek, zaslužil tri evre, ali se mi bolj splača prodati varčevalni načrt za 10 let, pri katerem boste vnaprej plačali celotno vstopno provizijo, ki vas bo pri mesečnem varčevanju 100 evrov stala 360 evrov (100 x 12 x 10 x 3 odstotke)?

Ne pozabite za 360 evrov me družba za upravljanje investicijskih skladov nagradi v obliki zaslužka takoj ko podpiševa pogodbo za varčevalni načrt in vplačate prvi obrok in celotno vstopno provizijo. Če to razumete, potem poznate glavni razlog, da so se na slovenskem trgu varčevalni načrti sploh pojavili v takšni obliki. Sicer se varčevalni načrti med kupci oziroma vlagatelji niso ravno razcveteli, saj niso imeli posebnih prednosti v primerjavi z neposrednim vlaganjem v sklade; vse do pojava krovnih skladov, ki omogočajo, da varčevalni načrt razporedite med njihove podsklade, opravljate neobdavčene prenose vlog iz enega podsklada v drugega in podobno.

Če govoriva o razvoju varčevalnih načrtov, je to obdobje prav zdaj. Težavo vidim v tem, da se v ozadju še vedno skriva velik interes tržnikov, hkrati pa družbe za upravljanje s tovrstnimi produkti vlagatelje nekako prisilijo, da sredstva zadržijo v njihovem upravljanju. Ob morebitnem predčasnem odstopu od varčevalnega načrta vlagatelj znesek vnaprej plačane vstopne provizije namreč izgubi. Da ne bom samo kritiziral in, roko na srce, celo v lastno skledo pljuval varčevalni načrti pri vzajemnih skladih imajo tudi prednosti, a že samo ime kliče k tržnim anomalijam, ki smo jih v zadnjih letih opazili predvsem na področju življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem, skrite pod množico različnih, rahlo zavajajočih imen.

Investicijski načrt namesto varčevalni bi bil za splošno razumevanje finančnih produktov, seveda pa tudi tveganj ob njih, po mojem mnenju boljši izraz, verjetno pa ne toliko tržno zanimiv. Nasvet ob varčevalnih načrtih pazite, kdo vam jih prodaja in kaj vam za to skozi celotno investicijsko (ne varčevalno) obdobje ponuja. V primeru je omenjenih 360 evrov provizije in ni ga tržnika, ki ga ne bi zamikal tak izkupiček s podpisom samo ene pogodbe. Zato pazljivo.

2. Investicijsko zavarovanje

Investicijsko zavarovanje je spet precej površen, lahko rečem tudi zavajajoč izraz, saj se v njegovem jedru skriva življenjsko zavarovanje, vezano na investicijske sklade. Po domače povedano, je to ena od oblik življenjskega zavarovanja. Vprašanje, ki si ga morate torej najprej postaviti, je, ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete. Iz navedenih podatkov sklepam, da ne. Če nimate nikogar, ki bi bil finančno odvisen od vaših prihodkov otrok, partnerja, ostarelih staršev z zdravstvenimi težavami , in če nimate najetih višjih dolgoročnih posojil, potem življenjskega zavarovanja ne potrebujete pa za kakršnokoli obliko že gre.

Želite moje mnenje o tržniku, ki vam ga ponuja, čeprav ga po vsej verjetnosti ne potrebujete? Spomnite se omenjenih 360 evrov provizije iz prejšnjega odstavka in to provizijo podvojite (govorim zelo v grobem). Tako ste spoznali glavni razlog, zakaj vam nekdo želi prodati tovrstne oblike finančnih produktov.

Naj omenim še novost – kmalu je pričakovati, da bodo imeli prihodnji zavarovanci (sklenitelji naložbenih zavarovanj) končno le informacijo, katere stroške in v kolikšni višini jih bodo plačevali, torej bodo vedeli, koliko denarja (premije) gre res v naložbe in koliko denarja se porabi za druge namene. To je bilo do zdaj pri večini naložbenih zavarovanj skoraj nemogoče, tako da lahko pričakujemo zniževanje stroškov pri naložbenih policah, s tem pa verjetno tudi precejšnje zmanjšanje tržnih anomalij.

3. Investicijsko pokojninsko zavarovanje

Investicijsko pokojninsko zavarovanje je oblika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po sestavi je sicer zelo podobno naložbenemu zavarovanju, ker pa nima kritja rizikov, gre večji delež premije v naložbe, tako je načeloma končni izkupiček res večji. V nasprotju s klasičnimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji, ki imajo zajamčen donos, pri tej obliki sami prevzemate naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti sredstev na osebnem pokojninskem varčevalnem računu. Premija se namreč tudi tu nalaga v investicijske sklade.

Močno pozdravljam razvoj tovrstnih finančnih produktov, za katere sem prepričan, da se bodo v prihodnjih letih močno razširili na našem trgu, a po drugi strani imam zadržke predvsem zaradi omejenega izbora že sestavljenih naborov naložb, zaradi prevelikega poudarjanja, da so ti z davčnega vidika ugodnejši od vzajemnih skladov, medtem ko so prejemki pokojnine iz njih obdavčeni v skladu z zakonom o dohodnini, plačati je treba izstopne stroške ob pretrganju in podobno.

Končno je videti premike v razvoju pokojninskih zavarovanj, a menim, da bo preteklo še precej vode, preden bodo pokojninska, zavarovalniška, davčna in dohodninska zakonodaja v Sloveniji delovale kakovostno sinergijsko za razvoj visokokakovostnih oblik pokojninskih varčevalnih oziroma investicijskih produktov. Resnično pa upam, da se motim.

4. Drugo

Kaj torej še ostane? Nič drugega, kot da si najprej ustvarite dovolj veliko denarno in likvidno rezervo. Varčujte, dokler nimate v bančnih depozitih vsaj osem do 12 mesečnih prihodkov. Ta denar je namenjen za zaščito samo in izključno enega tveganja – morebitne izgube zaposlitve oziroma prihodkov. Sicer vam želim, da vam sredstev nikoli ne bi bilo treba črpati iz te rezerve, hkrati pa vam bo zagotavljala miren spanec in jo boste, če je ne boste nikoli uporabili, namenili pokojnini.

V obdobju varčevanja v tako imenovani lastno ustvarjeni varnostni sklad pa se najprej intenzivno izobražujte na področju osebnih financ in si po potrebi poiščite pomoč za čim bolj natančne izračune vrednosti svojega finančnega cilja torej pokojnine. Ko bo finančni cilj dovolj natančno ovrednoten oziroma ko boste vedeli, koliko denarja boste pravzaprav sploh potrebovali v upokojitvenih letih, šele sledi izdelava načrta za dosego tega cilja in na koncu izbira različnih finančnih produktov, primernih za vaš cilj.

Vse, kar potrebujete ta hip, je že omenjeni varnostni sklad, ne smem pa pozabiti še na samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti (zavarovalno kritje naj bo vsaj 100-kratnik vaše mesečne plače), ki vas bo finančno ščitilo, če svojega dela zaradi morebitne hude poškodbe morda sploh ne bi mogli več opravljati.

Ugotovite, kaj potrebujete v tem življenjskem obdobju, in kupujte samo tisto, kar res potrebujete.To še zlasti velja na področju osebnih financ in to se vedno tudi najbolj splača.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 21.07.2010