Varčevanje za pokojnino – kako do 2.000 evrov doživljenjske mesečne rente?

Opis portfelja: Z možem sva v zgodnjih 40 letih, otrok končuje osnovno šolo. Oba imava stalno zaposlitev in 15 let delovne dobe. Najini skupni mesečni prihodki so okoli štiri tisoč evrov. Mesečno privarčujemo od dva tisoč do 2.500 evrov. Stanujemo v svoji lastni hiši ter imamo dvosobno stanovanje v večjem mestu. Uporabljamo novejša avtomobila skupne vrednosti približno 35 tisoč evrov, ki ju nameravamo zamenjati za nova avtomobila čez pet do sedem let.

Od leta 2005 imava sklenjeno naložbeno življenjsko zavarovanje za 25 let z mesečnima vplačiloma 50 in 100 evrov. Zavarovalni vsoti za primer smrti sta 15 tisoč oziroma 30 tisoč evrov. Hišo in stanovanje imamo zavarovano s premoženjskim zavarovanjem.

Sicer imava privarčevanih tudi 40 tisoč evrov v kratkoročnih bančnih depozitih ter 30 tisoč evrov v bančnih depozitih nad letom dni s fiksno obrestno mero.

V letih 2004 do 2007 sva kupila tudi točke v skladih KD Galileo (2.400 točk), KD Balkan (500 točk), KD Prvi izbor (900 točk), Infond Hrast (500 točk) in Infond Bric (700 točk). Na borzo in direktne nakupe delnic se ne spoznava dovolj. Sva pa za del naložb pripravljena sprejeti manjše do zmerno tveganje.

Za večjo razpršenost premoženja sva razmišljala o nakupu točk (še) v kakšnem večinoma obvezniškem skladu ter o nakupu točk v skladih z območja Severne Amerike. Zanima naju tudi, kakšne so prednosti in slabosti varčevanja z vezavo v tuji valuti, recimo v dolarjih, frankih, in ali je smiselno nalagati v kovine?

Kakšno zavarovanje naj skleneva za primer nezmožnosti za delo ter kako naj varčujeva za pokojnino (tudi z vidika davčnih olajšav)? Rada bi imela pokojnino vsaj v višini polovice sedanjih dohodkov. Zaradi narave najinega poklicnega dela naju zanima tudi možnost zavarovanja za primer odškodninskih tožb, povezanih z morebitnimi civilnimi tožbami pri najinem delu?

Naš odgovor: Na podlagi podatkov, ki ste jih sicer navedli precej solidno, vseeno lahko le predvidevam, da vajini skupni mesečni prihodki poleg iz plač iz naslova vajinega dela izhajajo tudi iz drugega vira. Predvidevam namreč, da dvosobno stanovanje oddajate v najem.

Poskrbita za nezgodno zavarovanje

Prav je, da imata zaradi odvisnega mladoletnega člana družine sklenjeno neko obliko življenjskega zavarovanja in v vajinem primeru so naložbena zavarovanja razmeroma dobra rešitev. Zaradi likvidnega kapitala, ki ga v srednjeročnem obdobju nimata namena porabiti, pa ne potrebujeta izredno visokih zavarovalnih kritij.

Tako vama bodo te oblike zavarovanj služile bolj kot dodatek k varčevanju za pokojnino, vsekakor pa vama predlagam, da naložbe s strokovno pomočjo pregledujeta vsako leto, prav tako sproti prilagajata višino zavarovalnega kritja glede na potrebe. Nikjer nista omenila, da bi bila na ta zavarovanja priključena še zavarovanja za primer trajne nezgodne invalidnosti.

Ta vama močno priporočam, saj so finančno varovalo ob morebitni delovni nezmožnosti zaradi invalidnosti. Priporočam tudi, da jih skleneta kot popolnoma samostojne produkte brez kakršnihkoli priključitev k že sklenjenim zavarovanjem, višina zavarovalnega kritja pa naj bo vsaj 100-kratnik vajinih mesečnih plač. Zaradi narave vajinega dela vama priporočam še zavarovanje pravne zaščite.

Ta zavarovancu ponuja kritje stroškov v različnih sodnih postopkih (odvetniške stroške, stroške izvedencev, prič in tolmačev, sodne stroške, zagotovitev pologa varščine do 100 tisoč evrov, potne stroške za sojenje v tujini, stroške zunajsodnih poravnav, mediacij in s sodbo naloženih stroškov nasprotne strani).

Preveč depozitov

Če se želita z možem resnično osredotočiti na pokojninsko varčevanje oziroma na kakovost upokojitvenih let, potem imata v bančnih depozitih preveč denarja. Dovolj močno varovalo, če bi v najbolj črnem scenariju oba naenkrat izgubila zaposlitev, je 30 tisoč do 40 tisoč evrov. Odsvetujem vama varčevanje v tujih valutah, saj nista ne zaposlena v tujini niti ne prejemata plačil v drugih nacionalnih valutah.

Valutno tveganje lahko preprosto razpršita z vzajemnimi skladi, ki vsebujejo naložbe, nominirane v drugih valutah, ali pa so že ti nominirani v tujih valutah. Če se vama zdi prenos dela privarčevanega denarja iz bančnih depozitov v vzajemne sklade, v katerih imata že zdaj več kot 55 tisoč evrov, vseeno malce preveč radikalen, se lahko odločita tudi za drugo pot. Ta je, da vsa redna mesečna privarčevana sredstva preusmerita v vzajemne sklade in v teh varčujeta za pokojnino.

Tudi v sektor plemenitih kovin lahko vlagate le prek vzajemnih skladov in edino prav je tako, saj ste omenili, da se na borzo in direktne nakupe delnic ne spoznate dovolj. A pozor – s sektorskimi skladi svojemu portfelju zagotovo zvišate nihajnost in povečate tveganje, a cilj niso nadpovprečni donosi posameznega sklada, ampak uravnoteženost celotnega portfelja. Priporočam, da delež sektorskih naložb nikoli ne presega od 10 do 15 odstotkov celotnega portfelja.

Seveda imajo obveznice tudi svoj smisel oziroma mesto v oblikovanju stabilnega naložbenega portfelja, a kdorkoli bi vama točno določil naložbe, ki naj bi bile primerne za vaju, ne da bi vaju temeljito spoznal, ne da bi skupaj izredno natančno določili vašo sprejemljivo raven tveganj, časovno obdobje vlaganja, način in obdobje črpanja sredstev ob upokojitvi in še precej drugih pomembnih podrobnosti, bi vaju zavajal (pa tudi če nehote).

Koliko potrebujeta?

Tako ostane še vprašanje, koliko denarja morata privarčevati, da bi imela pokojnino vsaj v vrednosti polovice sedanjih prihodkov, torej skupaj dva tisoč evrov na mesec. Izračunal sem, da morata privarčevati 500 tisoč evrov današnje vrednosti denarja. Predvideval sem, da se ta sredstva od trenutka upokojitve še plemenitijo oziroma obrestujejo s povprečno petodstotno letno obrestno mero, ob tem pa obstaja 98-odstotna verjetnost, da bo denarja dovolj za prihodnjih 25 let popolnega izčrpanja glavnice.

Vajin cilj pa ocenjujem za še toliko bolj dosegljiv oziroma celo presežen, če upoštevam še del državne pokojnine, celotno privarčevano premoženje iz naložbenih zavarovanj in morebitne prihodke iz oddaje stanovanja v najem. Le pogumno naprej.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance

[Banner name=”Pokojninsko varčevanje”]