Življenjsko zavarovanje – pogosta vprašanja in odgovori

Po objavi prispevka Kdo življenjsko zavarovanje sploh potrebuje? ste nam obiskovalci spletnih strani in bralci elektronskih obvestil poslali nekaj vprašanj, komentarjev in nejasnosti v povezavi z življenjskimi zavarovanji. Te smo strnili in v tem prispevku poskušali nanje odgovoriti kar se da razumljivo.

Kaj moram vedeti preden sklenem katerokoli obliko življenjskega zavarovanja?

Ko ugotovite ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete, je potrebno določiti kako visoko zavarovalno kritje potrebujete oziroma kolikšna naj bo dogovorjena odškodnina v primeru vaše smrti. Šele nato je smiselno poiskati primerno obliko zavarovanja in to pri različnih ponudnikih. Pomembno je vedeti, da so za visoke zavarovalne vsote najbolj primerna t.i. riziko življenjska zavarovanja, ki so brez varčevalne komponente in pri katerih pride do izplačila samo v primeru smrti zavarovanca. Tovrstna zavarovanja je mogoče prekiniti kadarkoli in brez finančnih posledic, kar pa je seveda smiselno le v primeru, da potrebe po zavarovalnem kritju ni več. Za življenjska zavarovanja z vključenim varčevanjem namreč veljajo druga, precej zahtevnejša pravila. Spremembe in prekinitve se lahko izvajajo samo pod določenimi pogoji in običajno za seboj potegnejo občutne stroške. Pred sklenitvijo kateregakoli zavarovanja je tako nujno temeljito prebrati (in tudi razumeti) splošne pogoje, ob tem pa dodobra izprašati finančnega svetovalca oziroma posrednika finančnih proizvodov.

Če sklepam življenjsko zavarovanje zato, da varčujem, ali delam napako?

V primeru, da je varčevanje edini razlog za sklenitev življenjskega zavarovanja, to lahko označimo za napako. Osnovni namen zavarovanja je namreč finančna zaščita. Žal pa se življenjska zavarovanja nemalokrat predstavlja kot varčevalno, še bolj pa investicijsko obliko in kot taka prodaja vsepovprek, žal predvsem zaradi ekonomskega interesa tržnikov. Drugi razlog se skriva v spremembi davčne zakonodaje iz leta 2005. Takrat so naložbena življenjska zavarovanja postala davčno ugodnejši način dolgoročnega investiranja v primerjavi z neposrednimi naložbami v delnice ali v vzajemne sklade. Ne glede na to, da lahko naložbeno zavarovanje dejansko predstavlja določene davčne ugodnosti, pa dolgoročno investiranje preko življenjskih zavarovanj ponavadi ne traja samo 10 let, ampak 15 let in več, zato je potrebno upoštevati tudi vse stroške povezane s proizvodom. Naložbeno zavarovanje se tako izplača šele na resnično dolgi rok, klasične oblike življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento pa močno odsvetujemo predvsem zaradi rušilne moči inflacije.

Kateri drugi finančni produkti bi bili za varčevanje bolj smiselni?

Univerzalni varčevalni ali naložbeni proizvod ne obstaja, ne glede na vse reklamne akcije, ki jih je večkrat zaslediti. Ljudje smo si različni, imamo različne finančne potrebe, zmožnosti, želje, finančno izobrazbo, tako za vse tudi ni mogoče poiskati enakih rešitev. Ustrezen izbor kombinacije različnih varčevanj in naložb, primernih posameznikovi življenjski in finančni situaciji pa je mogoč le v primeru, ko se posameznik zavestno odloči, da stopi na pot preudarnega finančnega izobraževanja in posledično načrtovanja. Najprej je potrebno dodobra razumeti pomen, prednosti in slabosti posameznih oblik finančnih proizvodov, tako je primeren izbor teh vedno šele na koncu in predstavlja zgolj posledico razumevanja samega sebe.

Veliko se govori o pokojninah – ali jih bodo naše generacije še sploh imele? Se za pokojnino splača varčevati z življenjskim zavarovanjem?

Za dodatno pokojnino je v določenih primerih gotovo smiselno varčevati tudi s pomočjo življenjskih zavarovanj (tu mislimo na naložbena življenjska zavarovanja). Potrebno pa se je zavedati, da zgolj en finančni proizvod verjetno ne bo dovolj, da bi lahko ustrezno poskrbeli za dodatno pokojnino. Varčevanja ali bolje rečeno investiranja za dodatno pokojnino se je zelo pomembno lotiti z vso resnostjo, saj bo ta zagotovo predstavljala posameznikov največji življenjski strošek. Po grobi oceni je potrebno za dodatno pokojnino varčevati vsaj med 15 – 30% prihodkov. Za tiste mlajše od 30 let, bo dovolj že 15%, za starejše od 50 let pa bo lahko tudi 30% premalo. Razlog tiči v obrestno obrestnem računu, pri katerem je čas naš zaveznik, če ga le imamo dovolj. Sicer pa je vedno potrebno izhajati najprej iz tega, koliko denarja bo posameznik dejansko potreboval v času upokojitve in nato dovolj natančno izračunati, koliko bo potreboval varčevati, da bi ta cilj tudi dosegel.

Koliko naj mesečno plačujem za življenjsko zavarovanje? Kako to preračunati, da bo dovolj in ne premalo?

Če izhajamo iz potreb posameznika po višini zavarovalnega kritja za primer smrti, je mesečna premija posledica. Žal pa posamezniki zavarovanja običajno sklepajo s predpostavko: »Vem da potrebujem življenjsko zavarovanje, a mesečno si lahko privoščim le 30 evrov, kaj lahko dobim za ta znesek?« Določitev višine zavarovalnega kritja je tako odvisna od mesečne premije in ker je večina sklenjenih oblik življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento, je posledično večina Slovencev močno podzavarovana. Povedano drugače – v primeru smrti se lahko bližnji soočajo z velikimi finančnimi težavami, četudi je imel umrli sklenjeno življenjsko zavarovanje. Pri izbiri višine zavarovalnega kritja oziroma zavarovalne vsote za primer smrti je potrebno upoštevati vsaj družinske prihodke, že ustvarjeno premoženje, najeta posojila, starost otrok…

Sklepam naložbeno življenjsko zavarovanje. Bi mi raje svetovali neposredno vlaganje denimo v vzajemne sklade ali nakup delnic?

Žal zadeve niso tako enostavne. Ali sploh potrebujete življenjsko zavarovanje? Koliko časa bi želeli varčevati oziroma investirati? Za kateri namen/finančni cilj? Kakšen je vaš odnos do naložbenih tveganj? Koliko izkušenj in finančnega znanja že imate? Kako aktivno želite sodelovati pri investiranju? Preden sprejmete kakršenkoli nasvet kateregakoli finančnega posrednika, si je vredno zapomniti, da vas mora ta prej dodobra spoznati, preden vam lahko svetuje karkoli primernega. Tako je pri načrtovanju osebnih financ neodvisna strokovna pomoč lahko izredno dobrodošla, v vsakem primeru pa je prav vsakomur dana možnost, da se za samostojno odločanje prej dovolj dobro finančno izobrazi.

Imam sklenjeno življenjsko zavarovanje. Pride do nepričakovanih stroškov. Bi mi priporočali prekinitev police življenjskega zavarovanja ali kakšno drugo rešitev?

Prekinitev police življenjskega zavarovanja naj bo absolutno zadnja možnost. Pri sodobnejših oblikah življenjskih zavarovanj je sicer na voljo tudi izplačilo predujma oziroma delni odkup zavarovanja, a obvezno upoštevajte, da ob prekinitvi (če je ta po splošnih pogojih seveda sploh možna), tako tudi pri predujmu nastanejo stroški (stroški zavarovalnice, davki…). V splošnem so v večini primerov žal nepričakovani stroški zgolj posledica neustreznega finančnega načrtovanja. Prej se posameznik odloči za zrelo načrtovanje osebnih financ, manj težav,  skrbi in negotovosti mu bodo te povzročale skozi vse življenje.

Odgovore pripravila: Klemen Kavčič in Boris Škaper

Opomba: Vprašanja v povezavi z življenjskimi zavarovanji nam lahko seveda še vedno posredujete preko te spletne povezave…