Doživljenjska renta – Kako naj starši finančno poskrbijo za otroka, ki je deloma zmožen ali popolnoma nezmožen za delo?

Uredništvo revije Moje finance je prejelo vprašanje staršev 29-letnega Petra, ki ima zaradi poškodbe glave iz otroštva pri svojem delu velike psihološke težave. Zato želijo zanj finančno poskrbeti tudi po svoji smrti. Zanima jih, kako.

Peter je do zdaj občasno že delal, redno zaposlen pa ni bil še nikoli. Zelo težko se namreč skoncentrira. Ko dela, je pogosto pod takšnim pritiskom, da se kar trese. Fizično je videti povsem v redu, kot majhen otrok pa je utrpel hude poškodbe glave. Starše zanima, kako lahko poskrbijo, da bo tudi po njihovi smrti sin finančno preskrbljen.

Nameravajo mu zapustiti stanovanje v Ljubljani, veliko 80 kvadratnih metrov, ki bi ga po njihovi oceni mogoče prodati za približno 150 tisoč evrov. Verjamemo, da je takih Petrov v Sloveniji več. Zato smo se obrnili na različne ustanove in na koncu vprašali še neodvisnega finančnega svetovalca Igorja Mujdrico iz i-svetovanja, ki je pokomentiral posamezne rešitve.

Psihološki in socialni vidiki

Psihologinja Andreja Pšeničny meni, da je treba najprej ugotoviti, od kod izvirajo Petrove težave. Te so namreč lahko organskega izvora (poškodba glave), psihogene (psihični izvor) ali pa kombinacija obojega. Zato je treba opraviti pregled pri nevrologu in psihiatru ter psihološko diagnostiko pri kliničnem psihologu, ki opredeli, za katero vrsto motnje gre. Na te preglede lahko Petra napoti njegov osebni zdravnik, ki je prvi, ki bi ga bilo treba seznaniti z omenjenimi težavami.

“Ugotovitve diagnostičnih postopkov so podlaga za odločitev o morebitni terapiji oziroma nadaljnjem ukrepanju,” pravi psihologinja Andreja Pšeničny. Če so Petrove težave s koncentracijo in socialno fobijo predvsem psihogene, je prav tako treba ugotoviti, katera motnja se skriva za simptomi – recimo anksioznost, depresivnost, osebnostna motnja ali morda prikrita psihoza. Po tem je treba začeti ustrezno zdravljenje (psihoterapija, zdravila), da se težave, ki ovirajo sinovo normalno delovanje, čim bolj zmanjšajo.

“Cilj terapije je, ne glede na vrsto in izvor motnje, da se oseba v okviru svojih zmožnosti čim bolj usposobi za samostojno življenje in delo,” je prepričana Andreja Pšeničny. Če pa težave resno ovirajo delovne sposobnosti in so zaradi organskega izvora kronične, potem lahko osebni zdravnik sproži uvedbo postopka za oceno sposobnosti za delo in razvrstitev v kategorijo invalidnosti. Nadaljnje informacije o tem postopku so na voljo na centru za socialno delo, kjer vsak primer obravnavajo individualno. Če invalidska komisija oceni, da je sposobnost za delo delno ali v celoti okrnjena, osebi pripada ustrezna invalidska pokojnina.

Invalidska pokojnina

“Pravica do statusa invalida se prizna od 18. leta oziroma od naslednjega meseca, ko je bila vložena vloga na centru za socialno delo,” pravi Alenka Škof s Centra za socialno delo Šiška . Pravice iz statusa invalida so nadomestilo za invalidnost, ki bo od 1. julija letos 284,11 evra, dodatek za tujo nego in pomoč za opravljanje večine osnovnih življenjskih opravil (81,18 evra) ter dodatek za tujo nego in pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih opravil (162,34 evra).

Center za socialno delo osebo s statusom invalida zdravstveno zavaruje kot otroka pred 18. letom starosti, tako da ne potrebuje dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Oseba ima tudi pravico do vključitve v dnevno ali institucionalno varstvo varstveno-delovnega centra. Na centru je mogoče pridobiti tudi denarno socialno pomoč po zakonu o socialnem varstvu. Enkratne denarne pomoči dodeljuje tudi občina, za te pa stranka vloži vlogo na centru za socialno delo. Oseba lahko zaprosi za pomoč tudi pri Karitas za plačilo položnic in podobno.

KOMENTAR: Finančni svetovalec Igor Mujdrica močno priporoča, da starša naredita vse, kar je v njuni moči, da se natančno ugotovi, katero vrsto motnje ima njihov sin. Ocena sposobnosti za delo ga lahko razvrsti v kategorijo invalidnosti in za to sinu pripada ustrezna invalidska pokojnina. “Morda se znesek res ne zdi velik, a preračunajte, koliko denarja to nanese v sinovih nadaljnjih desetletjih življenja, ki jih še ima pred seboj, ” razmišlja Mujdrica.

Zavarovanje

Omenjeni primer smo zaupali tudi nekaterim naključno izbranim zavarovalnicam – zavarovalnici Maribor , Triglav in Tilia – in jih vprašali, katere izmed svojih produktov bi v tem primeru priporočale staršem. Petrov oče je star 64 let, njegova mama pa 63 let. Predvidevali smo, da zmoreta plačevati premijo 150 evrov na mesec. “Na podlagi pregleda otrokove zdravstvene dokumentacije, starosti in zdravstvenega stanja staršev, njihovih želj in finančnih zmožnosti predlagamo življenjsko zavarovanje,” pravi Duša Lindtner iz Zavarovalnice Triglav.

Natalija Postružnik iz zavarovalnice Maribor svetuje, da se vsak starš posebej življenjsko zavaruje za dvakratnik tega, kar zasluži v letu dni, k temu pa prišteje še vse odprte obveznosti (morebitne dolgove). Za vsakega otroka, ki ga ima, naj upošteva še dodatnih 50 odstotkov siceršnje lastne porabe, še dodaja. V zavarovalnici Tilia so pripravili konkreten predlog zavarovanja. Vsakemu staršu so svetovali po eno naložbeno življenjsko zavarovanje z garancijo ob doživetju – VIP-Garant- II, ki v primeru smrti zavarovane osebe (oba starša) vsako na svoji polici zagotavlja izplačilo izbrane zavarovalne vsote. Če pa starši zavarovalno dobo preživijo, se izplača garantirana vrednost premoženja – vsakemu po njegovi polici.

Oče bi bil za mesečno premijo v vrednosti 75 evrov lahko zavarovan z zavarovalno vsoto v višini do pet tisoč evrov, njegova polica bi se iztekla 31. decembra 2021, ko se izplača tudi garantirana vrednost premoženja. Mama bi bila za mesečno premijo v vrednosti 75 evrov lahko zavarovana z zavarovalno vsoto v vrednosti do 5.500 evrov, medtem ko bi se njena polica iztekla 31. decembra 2022, ko se prav tako izplača garantirana vrednost premoženja. V zavarovalnici Tilia menijo, da bi bilo v vsakem primeru smiselno, da se zneska (ali kot zavarovalna vsota za smrt ali ob doživetju izplačana garantirana vrednost premoženja) izplačujeta v obliki dosmrtne rente za otroka.

KOMENTAR: Ker je konkretna ponudba že na prvi pogled nekoliko nenavadna, saj sta predlagani zavarovalni vsoti pri obeh starših (pet tisoč in 5.500 evrov) izjemno majhni, smo za komentar vprašali Mujdrico. Ta v tem primeru odsvetuje kakršnekoli oblike življenjskih zavarovanj z vključeno varčevalno komponento – naložbena, klasična, rentna, garantirana … “Na splošno velja, da so edina primerna življenjska zavarovanja, če bi starši želeli z velikimi zavarovalnimi vsotami zaščititi finančno odvisnost otroka v primeru svoje smrti, tako imenovana riziko življenjska zavarovanja, torej tista, ki nimajo priključenih nobenih varčevalnih oblik,” svetuje Igor Mujdrica iz i-svetovanja. Več o riziko življenjskih zavarovanjih…

Bančno varčevanje

Seveda pa smo za predloge vprašali tudi v banke. Zanimalo nas je, kako bi Peter lahko prejemal dosmrtno rento, če bi denar od prodanega stanovanja, ki je vredno 150 tisoč evrov, vložil v banko. V Poštni banki Slovenije oblike varčevanja, ki bi omogočala izplačilo rent za neomejeno število let, nimajo. Tudi Unicredit banka ta hip produkta, pri katerem bi stranka dobila izplačano dosmrtno rento, za zdaj v sodelovanju s svojimi partnerji še ne ponuja. Stranki ponujajo depozit z mesečnim izplačilom ali pa dolgoročno obveznico z rednim kuponskim izplačilom.

Na NKBM so pripravili okvirni informativni izračun za rentno varčevanje. Predvidevali so, da gre za enkratni polog v vrednosti 150 tisoč evrov in petletno obdobje varčevanja, ki bi mu sledilo mesečno izplačevanje rente. Njihov izračun kaže, da bi otrok po končanem petletnem varčevanju 25 let prejemal mesečno rento v vrednosti 622 evrov. Če bi se odločil za 60-letno izplačevanje rente, pa bi prejemal po 310 evrov na mesec.

Naredili so tudi informativni izračun za depozit, pri katerem so upoštevali čas vezave pet let. Vezanih 150 tisočakov bi pri njih v petih letih prineslo okoli 30 tisoč evrov obresti, pri čemer so uporabili štiriodstotno fiksno letno obrestno mero. V NLB so na podlagi želje po dosmrtnem izplačilu rente izbrali možnost najdaljše dobe vezave in s tem tudi izplačila rente, ki jo imajo v ponudbi. Njihov informativni izračun temelji na predpostavki, da je znesek depozita torej 150 tisoč evrov, doba vezave depozita 20 let, obrestna mera 2,25 odstotka, renta pa bi se izplačevala celotno obdobje depozita, torej 20 let. Povprečna renta bi v tem primeru znašala 766,25 evra.

Pri mesečnem izplačilu obresti in sorazmernem delu glavnice bi bila v prvem letu vezave prva renta 911,64 evra, 12. renta v istem letu pa 889,68 evra. Vrednost rente bi se po posameznih letih nekoliko zniževala. Zadnja izplačana renta po 20 letih bi bila 626,16 evra. Pri mesečnem izplačilu samo dela obresti (glavnica bi bila izplačana ob zaključku dobe vezave) bi bila v prvem letu vezave prva renta v 286,64 evra, 12. renta v istem letu pa 277,40 evra. Ker je v tem informativnem izračunu upoštevano, kot da se obrestna mera v celotnem obdobju ne spreminja, bi bile razlike posameznih rent v obdobju približno enake; zadnja izplačana renta bi bila 277,40 evra.

KOMENTAR: Finančni svetovalec Igor Mujdrica meni, da depoziti NISO primerna rešitev za težave omenjene družine. Treba je namreč vedeti, da je za Petra smiselno predvideti vsaj še 41 let življenja. Če bi od tega trenutka potreboval nujne mesečne prihodke, bi do njegove smrti to skupaj naneslo 492 rent oziroma mesečnih prihodkov. “Izračuni bank so na prvi pogled zanimivi, a treba je vedeti, da ne upoštevajo inflacije,” opozarja Mujdrica.

Nepremičnine

Zato Mujdrica staršem predlaga, naj toliko, kolikor zmoreta privarčevati na mesec, vložita v redno obnovo stanovanja. Z majhnimi koraki lahko stanovanje v razmeroma kratkem času pridobi čisto nov pomen, seveda pa tudi vrednost, zlasti če bo pri tem pomagal tudi omenjeni sin. Čeprav ni bil nikoli redno zaposlen in ima težave s koncentracijo, se lahko zaradi dodatnih manjših domačih opravil, kot je pomoč pri obnovi stanovanja, počuti močno koristnega, hkrati pa postane odgovornejši.

Mujdrica Petrovim staršem svetuje, naj si oddajo stanovanja predstavljajo kot nekakšno delnico stabilnega podjetja, ki na trgu nenehno niha, a delničarjem redno izplačuje dividende. Prodajo stanovanja za iskanje namišljeno varnejših varčevalnih oblik pa močno odsvetuje.

KOMENTAR MOJIH FINANC: Ob tem nasvetu so v uredništu Mojih financ še dodali: “Peter ima dve možnosti. Ena je, da stanovanje oddaja delno, torej da se sam preseli v eno od sob, preostale tri pa oddaja recimo študentom. Podatki kažejo, da je mogoče sobo oddati za 150 evrov, kar mesečno pomeni 450 evrov, seveda s souporabo preostalih prostorov. Če pa želi Peter po smrti staršev v svojem gospodinjstvu ostati sam, ima tudi drugo možnost, in sicer da najame garsonjero, stanovanje pa oddaja.”

Sodeč po zadnjih oglaševanih cenah na slonep.net, bi za najem garsonjere, zdaj ko cene najemnin upadajo, mesečno plačeval v povprečju po 385 evrov, za oddajanje štirisobnega stanovanja pa bi prejemal v povprečju 1.334 evrov. Razlika je skoraj tisoč evrov na mesec. To je torej ena izmed najboljših rešitev, saj bi Peter prejemal sorazmerno visoko rento, ki v daljšem obdobju praviloma narašča z inflacijo, poleg tega pa mu do konca življenja ostane tudi glavnica, se pravi njegovo štirisobno stanovanje.

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance