Družinske finance – ocena naložbenega portfelja petčlanske družine

Vaše vprašanje: Imam približno 50 tisoč evrov v 16 različnih delnicah in vzajemnih skladih. Kako dober je moj naložbeni portfelj?

Portfelj in cilji varčevanja

Vrednost portfelja: Približno 50 tisoč evrov
Cilji varčevanja: V družini nas je pet članov. Starejša otroka sta že preskrbljena, mlajšemu, star je 12 let, pa mesečno polagam 30 evrov v vzajemni sklad Infond Uravnoteženi. Trenutna vrednost je 2.600 evrov. Skupaj z ženo za pokojnino mesečno vlagava po 250 evrov. Njej do pokojnine manjka še vsaj 12 let, meni pa še najmanj 18 let.
Ročnost varčevanja: Naložbe so dolgoročne oziroma bova varčevala vsaj še 10 let.
Pričakovana donosnost: Pričakujem osem do 12-odstotno donosnost na leto, načelno sem naklonjen tveganju, saj gre za dolgoročne naložbe.

Naš odgovor: Večina zakoncev z otroki se sprašuje, ali je pomembneje varčevati za dodatno pokojnino ali za šolanje otrok. Iz vašega primera je razvidno, da s soprogo intenzivno varčujeta za dodatno pokojnino, pa tudi za otroka, kar je pohvalno. Presodite oziroma poskusite čim bolj natančno izračunati, kolikšen strošek bi lahko pomenilo šolanje najmlajšega otroka po koncu osnovne in srednje šole, če bo vajino finančno pomoč seveda sploh potreboval (upoštevajte seveda tudi morebitne stroške otrokovega bivanja in življenjske stroške).
Ta korak je pomemben zato, da vas nepredvideni stroški ne bi neprijetno presenetili. Zgodovina razvitih šolskih sistemov kaže, da se stroški lahko vsakih osem let celo podvojijo. Uravnoteženi vzajemni sklad lahko označim kot primernega za tovrstno varčevanje, saj sredstev najverjetneje ne boste potrebovali še približno sedem let.
Če upoštevamo, da bodo preostale naložbe in mesečno varčevanje 250 evrov v celoti namenjeni dodatni pokojnini, imamo grobo izhodišče za prve ocene, ali boste privarčevali dovolj za ta finančni cilj. Za grobo oceno bomo vzeli primer, da 250 evrov od tega trenutka (podatka, kdaj sta začela varčevati, žal nimam) namenjata bančnemu depozitu ali pa vzajemnemu skladu z zelo konservativno naložbeno politiko.
Drugače povedano – predstavljajte si, da bo ta denar zgolj ohranjal svojo vrednost v primerjavi z inflacijo. Soproga bi tako po 12 letih privarčevala 12 krat 12 krat 125 evrov, kar je 18 tisoč evrov, vi pa po 18 letih 18 krat 12 krat 125 evrov, kar je 27 tisoč evrov. Za delnice in vzajemne sklade v trenutni vrednosti 50 tisoč evrov bomo upoštevali pričakovano realno donosnost okoli šest odstotkov na leto. Pod temi pogoji, in če se bo denar plemenitil še nadaljnjih 18 let, se lahko vrednost portfelja poviša na približno 142 tisoč evrov.

Kako vam lahko takšni izračuni in ocene sploh lahko pomagajo? Predstavljajte si, da ste ta trenutek upokojeni, s soprogo pa imata na voljo vsak polovico privarčevanega – vsak približno 93.500 evrov. Državno pokojnino sicer prejemata, a ta je 50 odstotkov osebnih prihodkov iz obdobja, ko sta bila še zaposlena. Oba bosta živela še 25 let in potomcem ne nameravata zapustiti ničesar, razen nepremičnine, v kateri bivata.

Za popolno izčrpanje glavnice privarčevanega denarja v obdobju 25 let tako lahko pričakujeta vsak približno 300 evrov mesečne rente. Temu znesku prištejte državno pokojnino (predvidoma 50 odstotkov prihodkov) in se vprašajte, ali bi lahko s tem denarjem brezskrbno živeli do konca svojih dni. Če je odgovor pritrdilen, ste na zelo dobri poti, da finančni cilj tudi dosežete. Ravno konservativnejši izračuni, ki so v večini primerov edino pravo izhodišče, lahko varčevalcem oziroma investitorjem pokažejo realnejšo sliko na poti doseganja finančnih ciljev.
Izbira ali realokacija finančnih produktov pride na vrsto vedno na koncu in je edina pravilna pot pri načrtovanju osebnih financ. Pri trenutni sestavi vašega naložbenega portfelja predlagam zmanjšanje izpostavljenosti slovenskemu trgu kapitala na največ 20 odstotkov celotnega portfelja.

Ne glede na to, da je drugi del portfelja večinoma razpršen na razvite trge kapitala, vanj pa so vključeni tudi trgi v razvoju, ki jim sicer niste pretirano izpostavljeni, portfelj ne vključuje različnih naložbenih razredov. Upoštevajte, da lahko že groba sestava, ki vključuje 60 odstotkov delnic, 20 odstotkov obveznic, 10 odstotkov denarja in 10 odstotkov alternativnih investicijskih oblik (nepremičninski skladi, žlahtne kovine in podobno), naložbeni portfelj močno stabilizira, ne da bi bili prikrajšani za večjo morebitno donosnost.

Avtor: Boris Škaper

Opomba: Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Moje finance