Varčevanje za dodatno pokojnino – najbolj tvegate, če sploh ne tvegate

VAŠE VPRAŠANJE:
Sva poročena, oba stara 39 let, otroka pa imata 11 in pet let. Najin skupni mesečni dohodek je okoli tri tisoč evrov neto, oba sva redno zaposlena. Delovne dobe imava približno 16 let. Prihraniva od 500 do tisoč evrov na mesec. Prihranjenih imava 21 tisoč evrov, ki jih varčujeva v banki v kratkoročni vezavi.

V delnicah slovenskih blue chipov imava še slabih dva tisoč evrov. Skupaj z delodajalcem (večino delodajalec) od leta 2002 vplačujem v pokojninski sklad ene od bank (drugi steber) okoli 150 evrov na mesec. Mislim, da je trenutna vrednost dobrih 11 tisoč evrov. Žena pa od leta 2004 skupaj z delodajalcem vplačuje v sklad kapitalske družbe za javne uslužbence.

Delodajalec vplača okoli 30 evrov na mesec, sama pa zadnja leta decembra vplačuje še po tisoč evrov, predvsem zaradi davčnih olajšav. Konec leta 2009 je imela v tem skladu okoli 4.500 evrov. Živimo v dovolj velikem lastniškem stanovanju. Posojil nimava.

V prihodnjih dveh letih nameravava približno sedem tisoč evrov nameniti za zamenjavo avta, kar pa ni nujno. Do borznih in podobnih naložb sva bolj zadržana, nisva preveč naklonjena tveganju, ampak razmišljava, da bi bilo premoženje dobro razpršiti.

Nagibava se tudi k možnosti nakupa stanovanja skupaj s starši, ki bi bilo naložba in bi ga oddajali. Najin vložek bi bil 50 tisoč evrov. Osebnega življenjskega ali nezgodnega zavarovanja nimava, zavarovanje pa imamo sklenjeno za otroka in stanovanje.

Kako naj sestavimo portfelj naložb (borza, nepremičnina ) s privarčevanim denarjem in z denarjem, ki ga mesečno privarčujemo, da bo čim bolj razpršeno in da bi uresničila postavljene cilje? Kakšna osebna zavarovanja nam priporočate? Zanima naju tudi, kakšno pokojnino lahko pričakujeva in od kdaj?

NAŠ ODGOVOR:
Začnimo pri temelju osebnih financ zaščiti pred izpadom družinskih prihodkov. Ta je še toliko bolj pomembna, ker sta od vajinih prihodkov finančno odvisna dva mladoletna družinska člana.

Treba se je vprašati, v katerih primerih oziroma scenarijih lahko izpade prihodek enega ali obeh. Prvič, ob izgubi službe; drugič ob morebitni nezmožnosti opravljanja dela zaradi poškodbe (bolezen, invalidnost); in tretjič, zaradi najhujšega prezgodnje smrti.

Za prvi primer (izguba službe) sta skoraj že zaščitena. Enaindvajset tisoč evrov, ki jih kratkoročno vežeta na banki, je približno sedem vajinih skupnih mesečnih prihodkov. Priporočam, da ta denar namenita samo za zaščito pred izpadom prihodkov skozi celotno vajino delovno obdobje.

Za drugi in tretji scenarij izpada prihodkov nimata ustrezne zaščite, čeprav bi jo glede na vajin izredno soliden finančni položaj lahko imela. Priporočam, da vsak od vaju sklene samostojno nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, ki ni vezano na nobeno od drugih oblik zavarovanj. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj 100-kratnik mesečnih prihodkov.

Prav tako vama priporočam sklenitev življenjskega zavarovanja brez varčevalne komponente gre za tako imenovano riziko življenjsko zavarovanje. Priporočeno zavarovalno kritje za vsakega je vsaj sedemkratnik letnih prihodkov.

Za otroka niste navedli, kako sta zavarovana oziroma katere oblike zavarovanj ste sklenili zanju. Primerno je samo nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, drugih oblik pa ne priporočam. Če imate sklenjeno katerokoli drugo zavarovanje, predlagam temeljitejši pregled polic pri strokovno usposobljeni osebi za nepristransko oceno oziroma nasvet.

Takoj odprita poseben varčevalni račun na banki in varčujta za naslednji finančni cilj avto. Cilj: v dveh letih privarčevati sedem tisoč evrov. Nameniti bo treba po približno 300 evrov na mesec. Če avtomobila takrat ne bosta kupila, bo privarčevani denar namenjen za druge finančne cilje.

Glavni finančni cilj bi moral postati dodatna pokojnina. Ne želim pretiravati ali vaju strašiti, a to bo zagotovo vajin največji življenjski strošek (kar velja za vse nas).

Vplačila v drugi steber, ki jih že izvajata, bodo sicer malo pripomogla, a zaradi konservativne politike pokojninskih skladov vam s tem ne bo uspelo pridobiti želene finančne varnosti. Razumem, da ste tudi sami konservativni, a sredstva za pokojninsko varčevanje boste morali izpostaviti naložbam z višjo stopnjo tveganja.

Naj razložim namesto da opisujem, kako lahko statistična inflacija vpliva na kupno moč vašega denarja, za lažjo, žal pa tudi bolj realno ponazoritev predvidevam, da bo letna inflacijska stopnja petodstotna. V tem primeru se bo realna vrednost ene denarne enote v 40 letih znižala za približno sedemkrat ali drugače povedano: 700 evrov, ki vam jih danes obljubljajo različni izračuni, bo po koncu 40-letnega varčevanja v resnici vrednih le približno 100 današnjih evrov.

Samo zaradi inflacije tako večini varčevalcev nikoli ne bo uspelo pridobiti dovolj visoke pokojninske rente, ki bi jim zagotavljala finančno dostojno življenje. Treba je razumeti, da pri varčevanju za dodatno pokojnino najbolj tvegate, če sploh ne tvegate. Ne glede na vse borzne pretrese in nihajnosti, bo nujno treba tudi tvegati.

Vajin finančni položaj vama omogoča, da začneta intenzivneje zbirati finančne informacije, ki vaju bodo že danes popeljale na pravo pot varčevanja oziroma vlaganja za dostojno dodatno pokojnino. Privarčujeta skoraj tretjino mesečnih prihodkov in priporočam, da ves privarčevani denar razen 300 evrov, ki jih bosta prihodnji dve leti varčevala za morebiten nakup avtomobila namenita izključno za dodatno pokojnino.

Za začetek lahko ta denar nekaj časa varčujeta na banki, a naj bo ločen od drugih varčevalnih ciljev. Postopno, skladno z vajinim razumevanjem pravilnega finančnega načrtovanja in spoznavanja zakonitosti finančnih trgov, pa ga bosta preusmerila v bolj tvegane naložbe.

Zakaj vama ne priporočam nakupa oziroma sofinanciranja stanovanja za oddajanje? Prvič, zanj nimata dovolj denarja, torej bi se morala dodatno zadolžiti ali pa intenzivno varčevati in pozabiti na druge finančne cilje (dodatna pokojnina).

Drugič, denar bi morala črpati iz varnostnega sklada (21 tisoč evrov), ki je temelj pravilnega in stabilnega finančnega načrtovanja. In tretjič, ne glede na splošen ugled in mnenje, da so nepremičnine kot naložba namenjene prav vsem v kakršnihkoli razmerah, so le alternativna oblika naložbe, in to celo ena izmed najbolj nelikvidnih.

Igor Mujdrica

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 17.2.2010