Borze VP v JV Evropi 12.februar 2010

• V zadnjih petih trgovalnih dnevih na balkanskih borzah vrednostnih papirjev ni bilo enotnega trenda, saj so se borzni indeksi gibali v različne smeri. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je indeks najpomembnejših podjetij SASX-10 pridobil 1,6% svoje vrednosti, medtem ko je indeks privatizacijskih skladov BIFX izgubil 2,26% svoje vrednosti. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je osrednji borzni indeks Republike Srpske BIRS nekoliko izgubil in sicer 0,23%. Indeks privatizacijskih skladov FIRS je pridobil 2,25%, indeks podjetij elektrogospodarstva ERS-10 pa je izgubil 0,2%. Na Hrvaškem je zadnjih dnevih bilo precej negativno vzdušje, saj so prodajalci znižali vrednost osrednjemu hrvaškemu borznemu indeksu CROBEX za 1,73%. Na beograjski borzi vrednostnih papirjev pa je »blue chip« indeks BELEX15 pridobil 0,55% svoje vrednosti.

• Evropska banka za obnovo in razvoj predvideva stabilizacijo ekoniomskega okolja v Bosni in Hercegovini. Za leto 2010 napovedujejo pozitivno vendar skromno gospodarsko rast med 0%-1%. Predstavniki EBRD so pojasnili, da ima BiH potencial precej večje rasti v srednje in dolgoročnem obdobju, vendar je za to nujno potrebno izvršiti strukturne reforme.

• Direktor podjetja Rudnik in termoelektrarna Ugljevik je dejal, da nemarava podjetje v tem letu vložiti KM 50 mio za modernizacijo obstoječe infrastrukture. Polovico sredstev naj bi bilo lastnih, polovico pa bo prispevala Svetovna banka.

• Po podatkih Agencije za tuja vlaganja v BiH, je bilo v lanskem letu v to državo investiranih za EUR 452 mio tujih investicij. Od tega je bilo v proizvodnjo investiranih EUR 176 mio oz. skoraj 40%, sledi trgovinski sektor s EUR 92 mio investicij ter investicije v bančni sektor v višini EUR 62 mio. Največji investitor je bila Avstrija s EUR 77,8 mio, sledijo pa ji Slovenija s 59,2 mio, Nemčija s 51,2 mio ter Turčija s EUR 47,2 mio investicij.

• Predsednik uprave madžarskega Mola je dejal, da morata hrvaška vlada in Mol izvesti dokapitalizacijo Ine do 31. marca tega leta vendar je trenutno še nejasno na kakšen način bodo to izvedli. Možnosti so izdaja konvertibilnih obveznic, direkten kapital ali pa prodaja kakšnega poslovnega dela Ine. Najslabše po njegovem mnenju bi bila prodaja kakšnega Ininega poslovnega dela.

• Po podatkih hrvaškega državnega urada za statistiko se je trend upadanja prodaje na drobno v mesecu decembru na Hrvaškem nekoliko zaustavil. V zadnjem lanskem mesecu je padec prodaje na drobno realno znašal 12,1% v primerjavi
z mesecem decembrom leta 2008. Znižanje prodaje je predvsem posledica manjše kupne moči prebivalstva in manjšega povpraševaja zaradi negotovih gospodarskih razmer.

• Skupni krediti poslovnih bank na Hrvaškem so konec leta 2009 znašali HRK 253,3 mlrd, ker je za 2,3% več kot konec leta 2008. Samo krediti prebivalstvu pa so na letni ravni upadli iz HRK 126,6 mlrd na HRK 122,9 mlrd.

• Madžarska naftna družba Mol se z rusko naftno družbo Surgut pogovarja o odkupu njihovega 21% deleža v Molu in sicer naj bi cena za paket znašala EUR 1,4 mlrd. Surgut je 21% delež kupil lani od avstrijskega OMV, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo med madžari. Čeprav so v podjetju Surgut vedno zatrjevali, da je ta nakup del njihove poslovne strategije, so Madžari mnenja, da za tem nakupom stoji ruska vlada, ki želi imeti kontrolo na vzhodnovropksimi naftovodi.

• Ruski Gazprom je dobil odobritev za gradnjo USD 10 mlrd vrednega plinovoda do Nemčije, kar bo podjetju omogočilo direkten stik z zahodnimi državami.

vir: Reiffeisen Banka