Sva s sklenitvijo zavarovanja naredila napako?
Avtor: Igor Mujdrica | objavljeno: 21.januar 2010 | kategorije: Finančne osnove, Vaša vprašanja, Zaščita / zavarovanja
VPRAŠANJE:
Sem mlada mamica, spomladi pričakujemo tretjega otroka. Sem brezposelna, za družinske prihodke skrbi mož, ki ima sicer nizko plačo z nadurami in nočnim delom okoli tisoč evrov na mesec, dobivamo pa tudi otroški dodatek v višini 170 evrov na mesec. Zelo me skrbi, da sva naredila večjo neumnost. Pri Adriatic Slovenici sem namreč pred petimi leti precej brezglavo sklenila življenjsko zavarovanje za naju, sicer z najnižjo možno anuiteto okoli 20 evrov na mesec, za otroka pa rentno varčevanje za prvega otroka pred petimi leti, za drugega pa v začetku minulega leta. Po 30 letih naj bi tako vsak od naju z možem dobil znesek 10 tisoč evrov, otroka pa štipendijo v višini okoli 80 evrov na mesec za obdobje petih let.
Zdelo se mi je, ker je samo en zaposlen, pa še ta z nizko plačo, da sva se modro odločila, vendar pa me je pred časom začelo skrbeti, kaj ti zneski sploh pomenijo? Kdo ali kaj mi jamči, da bo čez 25 let ob inflaciji 10 tisoč evrov še vedno enak znesek, kot je to danes? Ali bo to morda zadoščalo le za teden toplic? Kaj pa štipendija za otroke? Ali si bo lahko otrok z zneskom 80 evrov sploh kaj pomagal ali pa bo to dovolj le za dve kavi na faksu?
Naj omenim še, da je možev delodajalec sklenil kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, čemur se je mož pred dvema letoma tudi pridružil. Sicer je letnik 1975, zaposlen že od leta 1990, tako da bo verjetno šel prej v pokoj kot njegovi vrstniki. Sama sem letnik 1976, imam samo pet let delovne dobe in nimam sklenjenega nobenega pokojninskega zavarovanja. Znova se nameravam zaposliti čez približno tri leta ali odpreti svoj s. p.
Kaj nam predlagate? Ali naj pretrgava življenjsko zavarovanje in izgubiva polovico vplačanih zneskov (tako sem prebrala v tabeli AS), vendar pa sem tudi zasledila, da je pretrganje skoraj neizvedljivo le v primeru selitve v drugi državo, smrti … Kaj mi svetujete za pokojninsko zavarovanje?
Pa še to. Kar zadeva varčevanje, sva z možem zelo konservativna, na banki imava vezanih 13 tisoč evrov, ki si jih ne upava nalagati v kakršnekoli sklade, delnice in podobno. Stanovanja nimava. Zasledila sem množično ponudbo brezplačnih svetovalnih družb na spletu, pa me zanima, ali mi svetujete, da se obrnem na katero od njih?
ODGOVOR:
V nobenem primeru ni mogoče natančno napovedovati, kolikšna bo inflacija v prihodnosti. Tako je posameznikovo sprotno prilagajanje njej edina smiselna rešitev pri finančnem načrtovanju katerihkoli finančnih ciljev. Kaj to pomeni? Katerekoli oblike finančnih produktov že imate, je inflaciji mogoče slediti ali jo premagati samo po dveh poteh. Ali varčevalne zneske povečujete skladno z njo, uskladitev se lahko naredi recimo enkrat na leto, ali pa denar izpostavite bolj tveganim finančnim oblikam (vzajemni skladi, delnice in podobno). V vašem trenutnem finančnem položaju se je smiselno odločiti za prvo možnost.
Sklenili ste življenjsko zavarovanje z najnižjo možno anuiteto in z vključeno varčevalno komponento. Tako lahko brez težav sklepam, da imate izredno nizko zavarovalno kritje v primeru smrti, kar pomeni, da je vaša družina preveč izpostavljena tveganjem. Kakršnokoli pretrganje tovrstnega zavarovanja vam močno odsvetujem. Celo nasprotno z možem morata optimizirati zavarovalna kritja, torej jih povišati. Za te namene so primerna riziko življenjska zavarovanja brez varčevalne komponente in tudi pri vajinih nizkih prihodkih ni ovir, da jih ne bi imela urejenih. So namreč izredno poceni, ker ni vključene varčevalne komponente, vsebujejo pa višja zavarovalna kritja, res pa je, da komercialno niso dovolj privlačna, da bi bila opaznejša v ponudbah zavarovalnic. Ker si lahko z zelo nizkimi stroški uredite temelj družinskega finančnega načrtovanja, torej poskrbite za zaščito, vama z možem močno priporočam najprej malce več raziskovanja tega področja. Okrepitev zaščitnega dela optimiziranje življenjskih zavarovanj naj postane vaša glavna skrb.
Z rentnimi varčevanji za otroke ni nič narobe, če imate seveda občutek, da si to lahko finančno privoščite. Sicer sam nisem zagovornik večjih varčevalnih zneskov, ki jih starši namenjajo za šolanje otrok, saj se, če starši preveč pozabijo nase (recimo na dodatno pokojnino), lahko zgodi črn scenarij, da starši otrokom postanejo hudo finančno breme.
Privarčevanih imate 13 tisoč evrov, kar ob morebitni izgubi službe vašega moža pomeni 13 mesečnih prihodkov, ki jih trenutno prejemate v družinski proračun. To je vaše varovalo, družinski varnostni sklad in vsa količina denarja naj za zdaj vsekakor ostane na banki. Seveda vama privoščim, da vama varnostnega sklada (ob morebitni izgubi službe ali prihodkov enega ali celo obeh kadarkoli v prihodnosti) nikoli ne bi bilo treba izkoristiti, tako da bi lahko ta denar namenila vajini dodatni pokojnini.
Tudi sami ste okvirno navedli, da je prav in potrebno, da z možem povečata prihodke. To pa je mogoče samo v dveh primerih (dediščine in podobne naključne prihodke bom izvzel): ali se z možem osredotočita na to, da se mu prihodki povečajo, ali pa porazdelita breme dela na oba, tako da začnete prihodke ustvarjati tudi sami. To je seveda popolnoma vajina odločitev in nobena ni napačna, a načrtovati začnite čim prej, čeprav se bo scenarij morda začel uresničevati šele čez nekaj let. Medtem se čim več izobražujte in zavestno proučite svoje misli in občutke o denarju, saj je to ključ do temeljnega razumevanja lastnega odnosa do njega. Tako bosta z možem postajala vse bolj finančno odgovorni osebi, ki bosta otrokom privzgojila pravilen odnos do denarja.
Kar zadeva pokojninsko načrtovanje, predlagam, da se ga z možem lotita šele po povečanju vajinih prihodkov; predvidoma torej po vaši zaposlitvi ali samostojnem podjetniškem delu. Še pred rojstvom tretjega otroka pa le okrepita zaščitne temelje družinskih financ in si zagotovita realen občutek varnosti in čim več tistega prostega časa, ki vama bo še ostal, namenjajta informiranju, izobraževanju in odgovornim pogovorom o denarju.
Kar zadeva finančne svetovalce, pa poskušajte pridobiti čim več različnih mnenj; čim več poizvedujte po telefonu, na internetu, v finančnosvetovalnih družbah ali neposredno pri finančnih institucijah. Korektno pomoč boste prepoznali tako, da vam ne bodo na prvo žogo prodajali finančnih produktov, temveč se bodo poglobili v iskanje rešitev, ki so primerne izključno za vašo družino.
Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje finance, dne 20.1.2010
………………………………………………………………………………………………………………
Imate tudi sami vprašanja v povezavi z različnimi oblikami varčevanj, investicij, zavarovanj in želite strokovne in nepristranske odgovore?
Vsak delovni dan med 9. in 17. uro nas lahko pokličete na telefonsko številko 059 090 220 ali pa nas kontakirate preko spodnjega spletnega obrazca.