Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 11.januar 2010

• V zadnjih petih trgovalnih dneh se je osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 gibal na tedenski ravni pozitivno, saj je teden zaključil 2,57 % v plusu. Četrtkovo trgovanje je zaključil pri 4.183,27 indeksnih točkah. Indeks SBI TOP pa je pridobil 2,98 % vrednosti in je trgovanje končal pri 1.012,00 indeksnih točkah.

• Največja svetovna bonitetna hiša Dun&Bradstreet (D&B) v januarskem poročilu ugotavlja, da se je slovensko gospodarstvo v tretjem lanskem četrtletju okrepilo. Povpraševanje slovenskih gospodinjstev je sicer še oslabilo, zato pa je izvoz spet rasel. Dodana vrednost se je v pomembnih proizvodnih sektorjih zvišala, v gradbeništvu in trgovini pa padla. Proizvodnja je rasla predvsem zaradi fiskalnih vzpodbud nemški avtomobilski industriji, ki je pomemben kupec slovenskih industrijskih proizvajalcev, in lahko letos pojenja. D&B sicer v januarskem poročilu ni znižala ratinga Sloveniji, ki tako ostaja pri DB2c. To pomeni nizko tveganje, tako da je rating označen kot stabilen.

• Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec decembra lani prijavljenih 96.672 brezposelnih oseb, kar je 45,9 % več kot decembra 2008. Stanje je bilo podobno kot marca 2004. Lani je bilo v povprečju prijavljenih 86.354 brezposelnih oseb, kar je 36,6 % več od povprečja 2008. Stanje je primerljivo s povprečjem leta 2006. Na lansko strukturo brezposelnosti je vse od začetka gospodarske krize vplivalo obsežnejše prijavljanje presežnih delavcev in stečajnikov ter tistih, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas. V jesenskih mesecih se je povečal tudi priliv iskalcev prve zaposlitve.

• Med obiskom predsednika vlade Boruta Pahorja v Madridu, kjer se je srečal s španskim političnim vrhom, naj bi mu izrazili zanimanje za lastniški vstop njihove največje banke Banco Santander v NLB. Nadaljnji potek dogodkov je v prvi vrsti odvisen od belgijske KBC. V novembra predstavljenem petletnem načrtu poslovanja, ki ga je KBC predložila evropski komisiji, je napovedala, da bo zaradi prejete državne pomoči med drugim prodala tudi nekaj več kot 30% delež NLB, vendar časovno prodaje ni opredelila. KBC sicer umik iz lastništva NLB načrtuje že od leta 2006, ko je postalo dokončno jasno, da ji slovenska država ne namerava dopustiti povečanja deleža iz 34 na 51 %.

vir: Reiffeisen Banka