Kaj je dobro vedeti o denarju in zakaj?

Denar, denar, sveta vladar. Tisti, ki se oklepa tega izreka, si je za vladarja zagotovo izbral neusmiljenega gospodarja. V resnici pa denar predstavlja zgolj orodje, ki ga v naši družbi uporabljamo za pridobitev stvari, katere pač želimo imeti. Vendar za mnoge predstavlja precej več – je statusni simbol, potreba po dokazovanju in merjenju moči. Posledično denarju pripisujemo previsok pomen, zato je z njim povezanih preveč čustev in v takšnem primeru je napisan izrek še kako na mestu. V izrazito negativnem smislu seveda.

Potrebno je vedeti, da naš način razmišljanja in občutek o denarju podzavestno vplivata na količino denarja, ki ga zaslužimo, seveda pa tudi zapravimo v svojem življenju. Zavestna preučitev lastnih misli in občutkov o denarju je tako ključ do osnovnega razumevanja našega odnosa do denarja. Šele tako lahko denar postane posamezikov zvesti služabnik skozi vse življenje.

»Kaj mi denar pomeni?« »Koliko ga želim imeti?« »Za kaj bi ga želel porabiti?« »Bi bili odgovori drugačni, če bi izvedel, da imam pred seboj samo še leto, dve življenja?« V povezavi z denarjem si je na takšna in podobna vprašanja pomembno čim bolj iskreno in natančno odgovoriti. Šele potem dobi varčevanje pravi smisel.

Varčeval bom – veliko laže je to reči kot narediti, saj večina nima privzgojene finančno-varčevalne discipline. Vzroke lahko seveda pripišemo že omenjenim napačnim/površnim načinom razmišljanju o denarju (vzgoja), posledično pa napačnemu/površnemu odnosu do njega.

Še ena težava je, da mnogi varčevanje razumejo kot odpovedovanje trenutnim potrebam ter željam in ne omogočanje potrošnje v prihodnosti. Le redki pa dovolj natančno vedo, za katere finančne cilje bodo denar porabili ter koliko ga morajo za posamezen namen privarčevati. Tako se ravno zaradi nepripravljenosti (nejasnih odgovorov na vprašanja v povezavi z denarjem) bije nenehen boj med željami in dejstvi, ki posameznika velikokrat pahnejo v neusmiljeno »denarno suženjstvo«.

Tako je edini pravilen način za varčevanje denarja zavedanje posameznika, da ima sam moč za določitev stanja svojih osebnih financ zlasti prek zavestnega prizadevanja k disciplinirani potrošnji in k obvladovanju svojih izdatkov.
Zveni zapleteno? Pa ni tako. Nagrada za disciplinirano varčevanje denarja bi morala biti dovolj močna motivacija, da posameznik stori prav vse, kar je človeško mogoče, da bi dosegel finančno stabilnost, katero si, roko na srce, želimo prav vsi.

Samo nekaj motivacijskih razlogov, zakaj se splača varčevati:

• prihranki so nujno potrebni za občutek finančnega ravnovesja in zagotavljajo dolgoročno finančno varnost;
• brez prihrankov se je vedno potrebno zanašati na druge (če so ti seveda pripravljeni pomagati);
•  prihranki so nujno potrebni za preživetje, v primeru izgube lastnih prihodkov (nezmožnost za delo zaradi poškodbe, odpoved delodajalca…);
• starostna pokojnina bo morda ravno dovolj visoka za osnovno zagotavljanje materialne in socialne varnosti, nikakor ne za življenjski slog, ki ga sleherni posameznik živi danes oziroma takšnega, kot bi ga ob upokojitvi želel živeti…

Mar ni neverjetno kako veliko časa porabimo za služenje denarja, pa tako malo za razmišljanje o njem? Osebno nisem zagovornik »prisiljenega« varčevanja (trajniki pri bančnih varčevanjih in zavarovanjih, varčevalni načrti pri družbah za upravljanje ipd.), saj ti ne vzpostavljajo pravega odnosa do denarja. Na tak način se namreč po celem svetu pretakajo neznanske količine denarja, kjer zagotovljeno služijo le finančne institucije in posredniki. Posameznik tako z denarjem ne vzpostavlja pristnega stika, se ob tem ne izobražuje in je nemalokrat ob zaključku varčevanja, investiranja ali pa izteka zavarovanja močno razočaran. Trajniki in kakršnekoli avtomatične oblike odtegovanj varčevalnih zneskov so lahko odličen pripomoček, a samo, če posameznik dovolj dobro ve kam in za kateri namen odvaja denar.

V času težkih in nestabilnih razmer si marsikdo postavlja vprašanje, ali je denar res korenina vsega zla. V dodaten razmislek, seveda pa tudi za varčevalno vzpodbudo v novem letu, je morda sledeče vprašanje precej bolj na mestu: »Kaj je korenina vsega denarja?«